Cene din 1*- r E L C P O N UREDNIŠTVA 25—S7 i.et© &V TELEFON UPRAVE 25-67 Id 3-S7 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovsinica Llubliana PrančiSkan 6- tei Poslovalnica Celje Prešernova 3 telefon 280 VSaribor, s?eda 76. m srca 1941 NAROČNINA NA MESEC PreJeman v aorav* ali t»c ooiti Dostavljen n« det* J6 tft« ftnvN' s? a < 14 din 36 din fJ N ■ II 40C mm POŠTNINA P! AC.4NA V GOTOVINI % Ob pristopu Jugoslaviji® k trojnemu paktu i Podpis svečane pogodb© v dunajskem Belvederu - Cvetkovič © ohranitvi našega miru, svobode, neodvisnosti in državne celin® - izjava von Ribbentropa, da ninia Nemčija na Balkanu nikakih oiemelfskih ne političnih interesov - Nemčija in Italija ne bosta zahtevali prehoda svojih čet DUN.-fj, - J, 26. marca. Kancelar Hitler in zunanji minister von Ribbentrop sta v spremstvu odličnikov včeraj dospela na Dunaj. Tja sta prišla tudi predsednik jugoslovanske vlade Cvetkovič in zunanji minister dr. Cincar Markovič. Z jutranjim vlakom je prišel na Dunaj italijanski zunanji minister grof Ciano, v teku dopoldneva pa japonski veleposlanik v Berlinu, Ošima. V dvorcu Belvedere se je ob 14.07 začelo svečano podpisovanje pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, ki se je končalo ob 14.19. Prečitan je bil protokol o pristopu, ki se glasi: Besedilo prolokoSa Člen 1 Jugoslavija pristopi k paktu treh držav, ki je bil podpisan v Berlinu 27. septembra 1940 med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Člen 2. V kolikor bodo skupni tehnični odbori, ki jih predvideva člen 4. trojnega pakta, razpravljali o vprašanju, ki se tičejo interesov Jugoslavije, bo pri delovanju teh odborov sodeoval tudi predstavnik Jugoslavije. Člen 3. Temu protokolu je priložena kot priloga besedilo trojnega pakta. Ta protokol je sestavljen v nemščini, itali- janščini, japonščini in jugoslovanskem jeziku, pri čemer velja vsako od teh besedil kot original. Protokol stopi v veljavo na dan podpisa. Protokol, sestavljen v nemščini, italijanščini, japonščini in srbohrvaščini so podpisali diplomati na vseli štirih izvodih. Nato sta govorila predsednik jugoslovanske vlade Cvetkovič in zunanji minister Nemčije, von Ribbentrop. Govor predsednika vSade Cvetkoviči Zaključne besede ministra von Ribbentropa Predsednik vlade Cvetkovič jedejal: Glavni in skoraj edini cilj zunanje politike Jugoslavije je bil in ostane, da se ohrani jugoslovanskemu narodu mir in ojači njegova varnosi ks tem, da se vzdržujejo najboljši odnošaji z vsemi državami, ki goje napram njemu miroljubna čustva. V duhu te politike so bili naši napori zmerom prvenstveno usmerjeni h konsolidaciji miroljubnih in prijateljskih odnošajev s sosedi, da bi se zagotovil mir na mejah, svoboda, neodvisnost in državna celota. Z velikim nemškim rai-hom je Jugoslavija tako prej kakor tudi poslej zvezana s skupno mejo, vzdrževala najboljše odnošaje, katere sta prevevala prijateljstvo in polno zaupanje, Koristni rezultati te politike so prišli posebno do izraza v vrsti velikih dogodkov, ki so se od leta 1934 pa do tega akta manifestirali v odnošaji h med obema državama. Jugoslavija je že od svojega tiastanka zmerom čutila in je to tudi posebne cenila, da so v Nemčiji pravilno razumeli njeno narodno zedinjenje, ki ni bilo plod nobenih pogodbenih kombinacij, temveč naravni zaključek dolgih »n težkih borb Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslavija je leta 1937 sklenila v tem duhu pomembno pogodbo z Italijo. Slični prijateljski pogodbi je Jugoslavija sklenila tudi ?: Bolgarijo in Madžarsko. Ker nima nobenih revindibacij na zunaj, pa življenjske koristi njenega obstoja »n napredka nalagajo Jugoslaviji, da se trudi, da bi obvarovala jugovzhod pred novo razširitvijo vojne in da bi ojačila obstoječe stanje, kakor tudi sodelovanje, ki pripravlja pot za evropsko pomiritev, in sicer edino v rešitvi naše ranjene celine in njene tisočletne civilizacije. Kajti samo pod znakom iskrenega in pozitivnega sodelovanja bomogoče Evropo postavi?! na temelje novega reda, ki bo ime! možnost, da bi odstranil zastarele poglede ter moralne in materialne zapreke, zaradi katerih vsi v Evropi trpimo. Mirovna politika Jugoslavije je v polnem soglasju z življenjskimi interesi in globokimi čustvi vsega našega naroda. Vse poučne pogodbe, kakor tudi gospodarske, ki lih je v zadnjih letih naša država podpisala, se prežete z voljo, ki stremi za ustanovitvijo boljšega miru in organizacijo v tem prostoru Evrope. Tudi danes, ko Jugoslavi ia pristopa k trojnemu paktu, dela to znamenom, da ohrani mir okrog svojih ni eja In da zavaruje na ta način svojo največjo nalogo do sebe in da s tem izvrši tudi sveto Obveznost do evropske skupnosti.« Jamstveni izjavi Nemčije in «taiiie DUNAJ, 26. marca AA. Na noti, ki mu Ju je ob pristopu Jugoslavije k trojnemu Paktu poslal nemški zunanji minister v. Ribbentrop, je predsednik Cvetkovič odgovoril z naslednjima notama: »Njegovi ekscelenci Joahirmi v. Ribben tropu, nemškemu zunanjemu ministru«. O priliki današnjega pristopa Jugoslavije k paktu treh držav ste mi izvolili poslati noto naslednje vsebine: »V imenu in po nalogu nemške vlade 'mam čast sporočiti vaši ekscelenci sledeče: O priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, kar je bilo izvršeno da-^s, potrjuje nemška vlada svoj sklep, da ko zmerom snošt ovala suvereniteto in °zemeljsko nedotakljivost Jugoslavije«. ^ imenu in po nalogo jugoslovanske vlade mi je čast potrditi sprejem te izjave, katero je kr. vlada vzela na znanje. Iz-volite sprejeti, g. minister, zagotovilo Mojega globokega spoštovanja Dragiša Cvetkovič.« »Njegovi ekscelenci Joahimu v. Ribbentropu. nemškemu zunanjemu ministru, "7 O priliki današnjega pristopa Jugosla-v‘ie k trojnemu paktu ste mi izvolili podati nota sledeče vsebine: .Sklicujoč se 'Ui razgovore, ki so se vodili o priliki da-naNega pristopa Jugoslavije k trojnemu Paktu ste izvolili poslati mi noto sledeče Vsebine.« »Sklicujoč se na razgovore, ki so se vodili o priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, imam čast, da vaši ekscelenci v imenu nemške vlade s tem potrdim sporazum med vladami držav osi in kr. jugoslovansko vlado o tem, da vladi držav osi za ves čas vojne ne bosta stavili Jugoslaviji zahtev, da dovoli' prehod ali prevoz čet čez jugoslovansko državno ozemlje.« V imenu in po nalogu kr. fugosl. vlade imam čast. da potrdim prejem te izjave, katero je kr, vlada vzela na znanje. Izvolite sprejeti g. minister zagotovilo o mojem globokem spoštovan j ju. —- Dragiša Cvetkovič.« i Pri isti priliki je preds vlade Dragiša Cvetkovič poslal sledeči noti zunanjemu ministru kraljevine Italije. »Njegovi ekscelenca grofu Galeacu Cianu, zun. ministru llraljevine Italije — O priliki današnjega pristopa Jugoslavije k paktu treh sil ste mi izvolili poslati noto sledeče vsebine: »V imenu in po nalogu kr, italijanske vlade imam čast sporočiti vaši ekscelenci sledeče: O priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, kar je bilo izvršeno danes, potrjuje kr. italijanska vlada svoi sklep, da bo vedno spoštovala suvereniteto in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije«. V imenu in po nalogu kr. jugoslovanske vlade mi je Govor, s katerim je von Ribbentrop zaključil svečanost v »Belvedere« se glasi: »Eksceleifce, gospoda! Kot pooblaščenec nemške vlade in v imenu pooblaščenih zastopnikov Italija in Japonske in priključenih držav, pozdravljam prijateljsko kr. Jugoslavijo kot novega partnerja pogodbe treh držav. Jugoslovanski kr. vladi, ki jo tu zastopata predsednik mhiist. sveta Dragiša Cvetkovič in zun. minister Cinear-Markovlč, iskreno in pr^rčno čestitamo k temu. Želel bi izraziti prepričanje nas vseh, da bo ta dogodek za bodočnost Jugoslavije In za dobrobit jugoslovanskega naroda posebnega pomena. . Gospoda! V železnem toku, kakršen odgovarja veliki ideji In moči takšne ideje, se nepopit i te države v korist intrig, izzvanih z angleške Strani in proti novemu redu v Evropi. Kakor se sliši, so se še pred nekaj dnevi pojavili z angleške in ameriške strani poskusi vmešavanja v politiko te države, poskusi. ki j»h je treba imenovati nezaslišane In ki se na noben način ne morejo spraviti v sklad s spoštovanjem suverenitet« svobodne evropske države. Tem bolj pozdravljamo dejstvo, da je Jugoslavija zdaj pravilno razumela potrebo sodelovanja pri preurejanju odnošajev v Evropi in da je pristopila k mladim narodom, ki so poklicani izvesti to preureditev, upirajoč se vsakem« vmešavanju od zunaj. čast potrditi sprejem te izjave, katero je kr. vlada vzela na znanje. Izvolite sprejeti, g. minister, zagotovilo o mojem globokem spoštovanju. — Dragiša Cvetkovič«. »Njegovi ekscelenci grofu Galeacu Cianu. zun. min. kr. Italije: Vaša ekscelenca! O priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu ste izvolili poslati mi noto sledeče vsebine.« »Na razgovore, ki so potekali o priliki današnjega pristopa Jugoslavije k paktu treh držav, imam čast. da vaši ekscelenc; v imenu kr. italija/tiske vlade s tem potrdim sporazum med vladama držav osi in kr. Jugoslvoansko vlado o tem,, da vladi držav osi v vojnem času ne bodo stav-Ijale Jugoslaviji zahteve, da dovoli prehod in prevoz čet preko jugoslovanskega državnega ozemlja.« — V imenu in po nalogu kr. jugoslovanske vlade mi je čast potrditi prejem te izjave, ki jo je kr. vlada vzela na znanje. Blagovolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo o mojem globokem spoštovanju. — Drag Cvetkovič.« Siarefem pri HHtlerfu DUNAJ, 26. marca AA. Po svečanem •odpisu protokola o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu je priredil vodja Nem- čije v dvorcu Belvedere sprejem, v kate-fDalje na 2. strani) "™*MARšAL GRAZIAN! je po poročilu iz Rima sam odstopil s položaja šefa generalnega štaba libijske vojske. Za guvernerja Libije je imenovan geueral Halo Garibaldi, ki je prevzel tudi vrhovno poveljstvo libijskih čet, —-Dolžnosti' šefa glavnega generalnega štaba je prevzel seneral Mario R e a t a, pod.šcf štaba je pa postal general Fran-cesco Rossi. Sporazum med SSSR in Turčij O Turčija lahko računa Sovjetske Rusije ANKARA. 26. marca. AA. Ant. ag. Sovjetska vlada je objavila naslednje uradno sporočilo: Te dni je prišlo do izmenjave izjav med turško in sovjetsko vlado. Glede na vesti, ki so se pojavile v tujem iisku, češ da bi Sovjetska zveza v primeru, da bi Turčija stopila v vojno, izkoristila težave, v katerih bi se znašla Turčija in da bi s svoje strani napadla Turčijo, kakor tudi v zvezi z -nekim vpra šanjem, ki je bilo v tej stvari postavljeno, je sovjetska vlada obvestila turško vlado o naslednjem: 1. Takšne vesti ne odgovarjajo stališču sovjetske vlade. 2. V primeru, da bi bila Turčija dejansko napadena in da bi bila prisiljena vsto piti v vojno zaradi obrambe svojega ozemlja, more Turčija v skladu z nena- v primeru napada na poino raiumevaaie .n nevJrainosS padalnim paktom, ki obstoji med njo in SSSR, računati na popolno razumevanje in nevtralnost SSSR. Turčija je izrazila sovjetski vladi najiskrenejšo zahvalo za to izjavo in ji je sporočila, da more SSSR s svoje strani v primeru, da bi se sama znašla v podobnem položaju, računati na popolno razumevanje in nevtralnost Turčije. VICHY, 26. marca, llavas. Z deklaracijo, ki je bila poslana Turčiji, se Sovjetska Rusija desinteresira nad njenim ozemljem. Sovjetska Rusija je z notami Bolgariji in Turčiji izjavila, da ne bo storila ničesar, naj sc zgodi karkoli na tem sektorju. Od obeh dokumentov je vsekakor važnejša nota Turčiji, ker se je vedno smatralo, da predstavljajo Dardanele življenjsko vprašanje Rusije. Tu je edini izhod Rusija v Sredozemlje, kakor je Finski zaliv edino okno rta Severno morje. Doslej se je verovalo, da bo Rusija priskočila na pomoč Turčiji v obrambi Dardanel, če bi te bile ogrožene. Jasna sedanja izjava pa pravi, da bo c-.ala Rusija nevtralna v vsakem primeru. Moskva si pridržuje popolno svobodo v primeru, da bi Turčija stopila v vojno. OBSEDNO STANJE V SIRIJI JERUZALEM, 26. marca. Ass. Press. Iz Bejruta poročajo, da je guverner francoske Sirije, general Dentz, odredil obsedno stanje v več mestih Sirije, kjer se stalno pojavljajo neredi, demonstracije in stavke v zvezi z gibanjem za neodvisnost dežele. so potopila cisternsko ladjo z okrog 10.000 tonami in neko drugo 'ladjo. Na-daliuje se bitka pri Kerenu. Na odseku ori Džidžigu sovražnik močno pritiska, toda naše čete ga zadržujejo. Neghljj. ki smo ga sami izpraznili, je ^sovražnik zavzel. Na odseku Javelo-Gala-Sibama.’e bil odbit sovražnikov napad s težkimi izgubami za sovražnika. Angleška letala so izvedla napad na Astnaro in pri tej priliki je bilo 9 mrtvih in 23 ranjenih. Poškodovane so bile stanovanjske hiše. ANGLEŠKA POROČILA KAIRO, 26. marca. AA. Reuter: Vrhov-poveljstvo britanskih sil na srednjem Poročila z evropskih in afriškeh bojišč Nemci so napadli letališča v Angliji in konvoj pri Kreti — V Albaniji topniški dvoboj — V Afriki živahne obojestranske akcije na vseh bojiščih - Nemci v el Agheli no Na obeh straneh Kanala NEMŠKA POROČILA BERLIN, 26. marca. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: V Severnem morju je nemški hitri čoln zbil eno 'britansko letalo tipa Brisfcol-Blen-heim. Nemško pomorsko topništvo je streljalo na skupino sovražnikovih ledij v bližini Dovera. Včeraj so nemška ogled niška letala napadla z bombami tri letališče v Južni Angli ji. Zažgani so bili hangarji, barake in nekatere postranske zgradbe. Nemška letala so s-3 med napadom spustila zelo nizko in strojnicami streljala na britanska lovska letala in bombnike, ki so bili na tleh. Oddelki nem ških bojnih letal so južno od Krete napadli zelo močno savarovan britanski konvoj. Težko so poškodovali dve sovražnikovi trgovski ladji rBeograd kot celota danes ne predstavlja v pravi in polni meri države rn našega naroda. V njem sta dejansko 2 Beograda, stari in novi, predvojni in naseljeni, in to ga moti, da se edinstvo ne izraža. Narod je mnogo homogenejši, edinstvenejši, sposobnejši in zavestnejši v pogledu poznavanja zgodovine in naše vloge. Zato se v Beogradu ne morejo spoznati in razumeti težnje in duša naroda, ne morejo se iskati opore za življenjske sile, ki morajo opredeliti našo zunanjo in notranjo politiko. Naše moralno ravnotežje, naša tako izrazita težnja po svobodi, obrambi in odporu se mnogo bolj manifestira v notranjosti države. Zato se mora Beograd in vodilna naša politika tudi tam šolati, tam učiti vodilnih idej v težkih dneh,« piše beograjski »Napred«. e Macuoka predseduje mirovni konferenci v Tokiu, ki je odločila o novi razmejitvi med Tajskim in Francosko Indokino Puščavska zelenica Džarabub Ob vzhodni meji Libije leže tri italijanske utrdbe, Capuzzo, Džarabub in Kufra. Vse tri so zdaj v angleški zasedbi. Capuzzo leži južneje od Bardije, tik egipt-ske meje. oaza Kufra je 1200 km globoko v puščavi. Med obema je važno karavansko križišče, Džarabub. Iz Bardije do Džarabuba je 225 Inn, do egiptske meje 30 km, do oddaljene angleške oaze Sive 130 km. Tja vodi ozka karavanska sled. S Tobrukori je zvezan Džarabub po dobri avtomobilski cesti, ob kateri sta tudi dva večja studenca s sjano vodo. Džarabub leži v kotlini,' IS m nad morjem. Z obeh strani obdajajo zelemco strine apnenčeve vzpetine. ?*;a dnu doline so slana močvirja in jezerca, katerih modrina se ljubko odraža od neba nad enolično puščavo. Ljudi je v tej majhni oazi brez vojaštva le 250. Podnebje je presuho, primanjkuje pitne vode za večje naselitve. Tisoč datljevih palm in nekaj vrtov poživlja zelenico. Italijani so se po zasedbi 1926 precej trudili, da bi življenjske prilike izboljšali. Postavili so bolnišnico s 26 posteljami in šole za domačine. Zgradili so tudi pošto, policijsko stražnico, majhen hotelček, popravljataico za avtomobile, bencinsko črpalko, radijsko postajo in letališče. Tik palminega gozdiča stoje hišice domačinov, ki so obdane z visokim zidovjem. Sredi Džarabuba se vzpenja lepa arabska mošeja, tik zraven je šola za muslimanske učenjake. V mošeji je dragocen grob Senusija, utemeljitela arabske sekte. Do 1895 je bil Džarabub sveti kraj Senu-sijcev, potem so preselili romarski cilj v Kufro. Od zasedbe Cirenajke po Italijanih so bili Senusije.i nasprotniki novih gospodarjev. Leta 1923 so se uprli in so bili pri Agedabiu od Italijanov premagani. Nad 70.000 vojnih ujetnikov Francije se je vrnilo doslej iz Nemčije. štiri velike tekstilne tovarne v Aleksandriji, ki so jih vodili Italijani in so bile zaprte, bodo smele spet obratovati. Na leto dni ječe je bil obsojen vodja madžarskih puščičastih križev, Gruber. Židje v Romunki ne smejo prestopiti v drugo vero, da se tako ohrani rasna čistost romunskega naroda. Zaklonišča bodo prodajali v USA. Finančni minister je namreč izjavil, da bodo v kratkem prodana štiri premakljiva zaklonišča, ki bodo stala 10.000 dolarjev. Izdelana so za otroke in za banke. Napisi v Aradu morajo biti samo romunski. Vse trgovske table in drugi izveski v tujih jezikih morajo' izginiti, jc ukazalo mestno zastopstvo. Plemiški kolegij za sinove princev tran coskega kolonialnega imperija se jc otvo-ril v Rabatu v Maroku. Velike manifestacije po Tajskem bodo v proslavo priključka novih pokrajin od francoske Indokine k državi. Nove pridobitve Tajskega Po tokijski mirovni pogodbi je pridobilo Tajsko od Francoske Indokine blizu 65.000 km’ zemlje, to je skoro 10®/« vse površine, ki znaša 710.000 km!. Na severu se je meja pomaknila do reke Mekonga, na jugu je Tajsko pridobilo od pokrajine Kambodže precejšen pas z velikim mestom Batambangom. Ker je ta svet zelo rodoviten, so Siamci dobili z njim večje gospodarske vrednosti. Oba pridobljena predela spadata med pokrajine, za katere je bilo mnogo sporov. Laos so priključili Francozi 1893-94, južni pas pa 1907 k Indokini. Francozi so se sklicevali na zgodovinske pravice, ker sc ti kraji že pred 1893 pripadati Indokini, a so jih Siamci ugrabili. Tedaj pravt ALzacija-Lorena na jugu Azije. v uit ura Lili Novy: Temna vrata v; to VIRGINIO GAYDA nesigurnost in nesporazum obeh sosed ob Jadranu. Zavarovani pred vnanjim' intrigami sta obe državi na Jadranu našli prirodno pot k sporazumu, ki ga določa zemljepisna; zgodovinska in politična realnost Velikonočni pakt med Ju- j goslavljo in Italijo je bil koristen za ves j Jugovzhod. Jugoslavija je razumela real-j tiosti ki jih je sprožila sedanja vojna | Med državam evropskega jugovzhoda Predstavlja Jugoslavija najmočnejšo silo.« ^Mesaggero« dostavlja, da med Italijo :n Jugoslavijo ni bilo razlogov za Nasprotovanja. V slovenski kulturni javnosti je bila Lili Novy doslej znana zlasti po prevodih naše moderne poezije za dubrovniški književniški kongres ter po izvrstnem prevodu Prešernove poezije v nemščino, z izvirno poezijo pa se v zadnjih letih oglašala v »Sodobnosti«. Letos je pri Akademski založbi izdala zbirko svojih pesmi -Temna vrata«, ki pomeni velik doprinos k slovenski duhovni tvornosti. Iskrenost čustva in misli je med vsemi vrednotami v poeziji prva, sicer ostane pesem brez osvajajoče sile, in potem šele so vse druge vrednote, kakor izvirnost, oblikovnost, jezik, globina' doživetja, ki dovršujejo pesem v popoino duhovno stvaritev. Tej zahtevi prav gotovo ustrezajo pesmi v zbirki »Temna vrata«. Da je človek iskren, je potrebna že velika mera poguma, zlasti v sodobnosti, ki jo karakterizirajo vse druge lastnosti. Lili Novy in.a za seboj že velike življenjske izkušnje in ne stoji pred življenjem kot kako mlado dekle. ki je polno skrbi in strahu za svojo življenjsko usodo. Vsa čustva iz nje ne vro s tisto prvinsko silo mladega, neizkušenega človeka, ki zatemnjuje vsako človeško modrost. Življenja prvi cvet je za njo že mimo in sedaj šele more o tem življenju povedati nekaj resničnega. V tej zbirki skuša pesnica najprej razrešiti problem svoje osebnosti in zato išče svojo življenjsko nit, da bi si mogla ustvariti nova življenjska pota, pri tem pa nikakor ne more zatajiti svoje ženske narave, ki jo sili vedno v nova hrepenenja. Tako se ta poezija prepleta s čustvom ženskega srca. čeprav se odlikuje po velikem realizmu, ki ie prav pri ženski liriki tako pogqsto pomanjkljiv. Že prva pesem označuje njeno pravo bistvo: Kakor da plavajo sence za nami izza stebrov naše stare veže, kakor da nekaj iz spania nas drar. ’ r snu nam ovija pokojne roke, kakor da gledamo vedno pred sabo zvona ob vratih viseči ročaj, vodi nas, kakor v prelepo pozabo mesto naprej, hrepenenje nazaj. Skozi Baročna vrata njenega doma, ki so tihi opazovalec njene usode, se pretaka njeno življenje, katerega duhovno podobo skuša odkriti sedaj v letih, ko se ga že. dobro zaveda. Ta temna vrata so nekak življenjski sim bol, ki simbolizira usodo njenih prednikov, skozi katero so odhajali v življenje in se vedno vračali hrepenečih src domov. In kakor so ta vrata temna in mračna, tako je v vseh usodah teh stanovalcev in v življenju nekaj temnega, česar sonce ne osvetljuje, kar ostaja vedno senčno. Že dejstvo, da je to dokaj refleksivna lirika, nam priča, da v nji ni velikih vnanjih dogodkov in da so vse to le bolj osebne izpovedi. Pesnica opeva svojo preteklo mladost, spominja se mladih doživetij, skuša razrešiti problem osebnega erosa, kateremu je morala izplačati okruten davek, odkriva v sebi nova hrepenenja in strasti, ki vedno gonijo življenje dalje, tako da si nikdar ne pride na jasno o svoji usodi. Toda kljub veliki iskrenosti in odkritosrčnosti je v njej neka skrivnostna bolečina neka rana, ki je ne more nikomur razgaliti, kajti vsak človek ima še vedno nekaj, kar je zgolj njegovega, s čimer se more pogovarjati samo sam. Prav ta osebna rana povzroča morda pri pesnici tugo, nemo žalost, ki ji vzbuja nova hrepeneja, da se iz njih predaja v nova doživetja, v resnično življenje, ki je polno nemira in viharnega meteža, v katerem ostaja brez moči in upora. Ta nemoč ji vzbuja misel na minljivost življenja in bližnjo smrt, katera grozi vsem, ki so krivi greha današnjih dni. Tako se skuša Lili Novy razviti preko osebnih bolečin v glasnico vsefi žalostnih src, ki jih tare današnja tema in nemir, da se otresejo strašnega pritiska, ki tlači k tlom vse, kar diha. Pesnica čuti, kako se stresajo temelji življenja, kako bo vihar zdrobil stavbo in nas, ker greh dozoreva vedno bolj, nakar se bo svet opral v kopeli, iz katere se bo zasvetil ves gol in nov. Lili Novy gradi svoje verze z veliko kulturo in je sila izražanja daleč večja, kakor pa globina doživetja. Blesk njene besede Cesto' osvaja bolj, kakor moč njenega čustva, ker je v nekaterih pesmih bolj realistična, miselna, formalno dovršena, kakor pa pristno žensko čutna. Ta zbirka poezij brez dvoma pomeni pridobitev v slovenski liriki, zlasti ako pomislimo, da je skoraj vsa ženska lirika z izjemo Vide Tauferjeve brez vsake estetske vrednosti. Knjigo krase lepi Jakčevi izvirni lesorezi. —lj. k Mladinsko glasbeno predavanje. V veliki filharmonični dvorani v Ljubljani je priredila Glasbena Malica predavanje za mladino. Skladatelj L. M. Škerjanc jo orisal pomen klavirja za glasbo in glasbeno literaturo ter posebno pomen in značilnost skladb za dva klavirja. Na koncu jc podal vsebino in značaj skladb, ki so bile na sporedu. Nato sta ga. Osterc-Valjalovu in gdč. S. Hrašovčeva mojstrsko izvedli na dveh klavirjih Mozartovo sonato v D-duru, Chopinov Rondo v C-duru in Rahmaninova Drugo suito. Bilo bi hvale vredno, ako bi Glasbena Matica priredila še večkrat taka glasbena predavanja, ki so za muzikalno vzgojo mladine zelo koristna. —Io„ k Pevski nastop L. Rakovca. V Bravni-čarjevi operi „HIapec Jernej" je v ljub- ljanskem opernem gledališču nedavno dc-butiral v vlogi Goslača mladi tenorist Ladislav Rakovec. Nastopal je že večkrat v manjših, to pa je bila njegova prva večja vloga. Rakovčev tenor je lepo oblikovan in zelo prijeten ,posebno v nižjih registrih. Daje nam upati, da bo ščasomu postal prav dober karakterni tenorist, kakršnega zelo pogreša ljubljanski operni ansarabl. —Io. Gospodarske vesti industrijska struktura banovine Hrvatske Zanimiva publikacija o stanju hrvatske industrije in potrebah za njen razvoj Ekonomski institut banovine Hrvatske je izda! nedavno zanimivo publikacijo o industrijski strukturi banovine Hrvatske v !. 1938. Ker se tekom zadnjih dveh let razmere v hr-vatski industriji niso bistveno izpremenile, se lahko poslužimo nekaterih zanimivejših podatkov iz. te publikacije, ki je samo prvi del cele serije publikacij, ki imaio namen preučevanja ekonomske strukture Hrvatske. _ Z ozirom na zelo nizek življenjski standard Širokih kmečkih množic je ena glavnih nalog industrializacije dežele. Zakaj delovna produktivnost v industriji je vedno precej višja nego v kmetijstvu. Zato se s povečanjem indu strijske proizvodnje povečava tudi dohodek v tej gospodarski panogi zaposlenega delavstva in s tem obenem splošni narodni dohodek. To pa pomeni zvišanje življenjskega stan darda. Hrvatska v današnjem svojem obsegu ima v primeri z drugimi deli države slabe naravne pogoje za razvoj industrije. Pred vsem je Hrvatska zelo revna na prvobitnih surovinah. V glavnem ima večja ležišča bavksita in zemeljskega plina. Mezde in javna bremena so pa večja nego v ostalih delih države, z izjemo Slovenije. Če se je na Hrvatskem vkljub nedostatkom razvila industrija, je. to dokaz, da ima_ predpogoje za svoj razvoj. Iz današnjih težkoč je mogoče iziti samo z novimi metodami ekonomske politike. Ne zadostujejo samo davčna, carinska in kreditna politika ter drugi ukrepi neomerkantilizma, ampak treba je neposredno zagrabiti organizacijo celotnega proizvodnega procesa. Ta sta predvsem problem kapitala in problem dela. Pomanjkanje kapitala in potreba večjih industrijskih investicij, to je dvoje dejstev, ki jih je mogoče odstraniti samo s pomočjo zdravih, dobro organiziranih kreditnih usta- nov, brez organizacije in pravilne funkcije denarnega in kapitalnega trga pa je nemogoče dobaviti sredstva, potrebna industriji. Z ustanovitvijo industrijskega kreditnega zavoda bi se pač delno rešili finačni problemi industrije, ne bile bi pa zadovoljene njene glavne potrebe. Vprašanje štednje, ki je na Hrvatskem zaradi izredno nizkega narodnega dohodka zelo slaba, bi igralo tu glavno vlogo. Vprašanje drugega proizvodnega činitelja, dela, ima dvoje značilni potez: visoko število prikrivane nezaposlenosti (zlasti v kmetijstvu) in nizko kvaliteto dela. Prvo je za hr-vatsko industrijo ugodno. Kvaliteta dela bi se s primernimi ukrepi za usposobljenje nekvalificiranih delavcev za industrijsko delo dalo v kratkem času popraviti. Važno vlogo ima seveda podjetnik, ki — če je strokovnjak Industrijski načrt Hrvatske mora vsebovati investicijski program, sloneč na principih komparativnih stroškov in produktivnosti dela. S teh vidikov se mora hrvatska industrijska politika gibati v smeri razvijanja in podpiranja 1) onih industrij, ki imajo v državi sami na razpolago surovine (prehranje valna in industrija za predelavo rastlin), les- na in cementna industrija itd. 2) industrij, za 200 hiš. Oojijo rano povrtnino. Drobne nov* te n Mladinski odsefc slov. prosv. društva »Narodni dom“ v Zagrebu priredi vce* trtek, 27. t. ra. v društvenih prostorih Tomislavov trg 19/11) »Prešernov večer". n Poštni minister dr. Torbar je obiskal uspelo filatelistično razstavo v Zagrebu. n Nemška vlada je pravni fakulteti v Zagrebu podarila večje število znanstvenih knjig, ki jih preda danes nemški konzul v Zagrebu dr. Freundt na svečan način. n Lahen potres so začutili 24. t. ni. ponoči v Varaždinu. n Vsaka hiša ima stekleni zimski vrt v vasi Gradišle pri Nišu, ki ima okrog katere imamo domači trg (prehranjevalna, tekstilna, usnjarska), za izvoz pa le, kolikor dopušča naša konkurenčna sposobnost, 3) industrij z visoko delovno produktivnostjo (umetna svila in sploh finalni proizvodi, ki jih potrebuje domači trg). Z izvedbo tekega programa bi se skupno s povečanjem kmetijske proizvodje dvignil življenjski standard Hrvatske na višjo raven in mu ni samo za hitre čezmerne dobičke — i ter bi se industrijska in kmetijska proizvod- bo znal vzdržati ravnotežje med proizvodnimi stroški in produkcijo in tudi najti najrenta-bilnejši odnosno najcenejši način proizvodnje v svojem podjetju. nja spravile v ravnotežje. Seveda treba pri vsem voditi tudi računa o položaju in možnostih delitve dela v evropskem gospodarskem prostoru. — S. Uredba o treh brezmesnih dneh Ministrstvo za oskrbo in prehrano je izdelalo končno redakcijo uredbe o uvedbi treh brezmesnih dni. Svoje soglasje z uredbo je izrazila tudi že banska oblast v Zagrebu. Niso sicer še dokončno določeni dnevi, v katerih bo prepovedano prodajanje mesa. Verjetno pa bodo to sreda, četrtek in petek. Vprašanje bo rešeno dokončno v soglasju z zastopniki banovine Hrvatske, Občni zbor Združenja hmeljarjev Včeraj je bil v Celju ustanovni občni /bor Združenja hmeljarjev za Slovenijo. Udeležilo se ga je okrog 1000 hmeljarjev iz raznih hmeljskih okolišev. Kmetijskega ministra je zastopal inž. Primož Simonič, šei odseka za poljedelstvo in živinorejo pri Kmetijskem oddelku banske uprave. Bansko upravo je zastopal dr. Joško Dolinar. Zborovanju je predsedoval inž. Primož Simonič. Govoril je p razvoju hmeljarstva v Sloveniji in o sedanji hmeljski krizi ter o uredbi o hmelju. Po debati so bila sprejeta pravila novega združenja. Sedež združenja bo v Celju. Pri volitvah je bil izvoljen za pred sednitka Pongrac Turnšek s Polzele, za podpredsednika Ljudevit Kuder iz Griž, za tajnika Josip Jelovšek iz Petrovč, za blagajnika Anton Novak iz Šoštanja. V odbor so izvoljeni: Mihelčič, Celje, Steblovnik, Šmartno ob Paki, Kunst, Grajska vas, Marinc, Braslovče, Golež, Vojnik, Sevčnikar, Velenje, Mravljak, Vuhred, Lavrač, Medija-Izlalke. Šentpetrski in žalski okoliš v odboru nista zastopana. Nadzorni odbor: Cetina, Grušov- lje, Vasle, Gomilsko, Marolt ml., Braslovče, Vranič, Prekopa in Novak, Šoštanj. Poverjeniki se letos v raznih krajih ne bodo postavili, ampak šele na prihodnjem občnem zboru. Do takrat bo izdelan tudi pravilnik o poverjenikih. — Preračun za leta 1941-42 predvideva din 200.000 izdatkov, ki se bodo krili z dohodki v istem znesku to je z r/o izkupičkom za hmelj. Glasilo novega združenja je »Slovenski hmeljar«, ki ga bo vsak hmeljar dobival brezplačno. Po poročilu na zboru je 70°/» hmelja še neprodanega v Sloveniji. Poleg dosedanjih kupcev je nastopil po uredbi kot kupec tudi Prevod. Po 4 mesecih je uspelo dobiti od Anglije dovoljenja za izvoz 12.000 mtc našega hmelja v Ameriko. V nekaj dneh bo najbrže urejeno vprašanje supergarancije za hmelj, ki jo bi dala država Prevodu, nakar se bi pričel prevzem hmelja. Je torej upanje, da bo hmelj prodan, sigurnosti pa vkljub temu ni. Nekaj hmelja bo prodanega mogoče še v Sovjetsko Rusijo. ki bodo prišli te dni v Beograd. Verjetno bo nova uredba stopila v veljavo 31. t. m. ODGODITEV TRGOVINSKIH POGAJANJ Z MADŽARSKO Kot smo že poročali, bi morala biti v Beogradu te dni trgovinska pogajanja, ki so pa bila v zadnjem trenutku preložena. Vršila se bodo šele v drugi polovici aprila v Budimpešti. V Beograd bo pripotovala še prej manjša madžirska gospodarska delegacija 27. t. ni., da bi uredila še nekaj vprašanj. Madžari, na katerih željo so bila pogajanja preložena, se zanimajo predvsem za vprašanje jugoslovanskih dobav železne rude, ki so določene s posebnim kontingentom. Njihova želja je, da bi se te dobave vršile brez prestanka. g Izvozniki drv za kurjavo in lesa za izdelavo celuloze v Italijo morajo 'najkasneje do 31. marca prijavili ravnateljstvu za zunanjo trgovino svoje obveznosti, ki so jih prevzeli za dobave Italiji in katere morajo izvršiti v dobi od 1. aprila do 30. junija 1911. g Za slušatelje visokih trgovskih šol razpisuje Trgovinsko-industrijska zbornica v Ljubljani 10 ustanov po 1000 din. Prošnje s potrdilom rektorata o frekvenci in z dokazili o učnem uspehu ter gmotnem stanju prosilca je treba poslati zbornici najjasneje do 31. marca t. 1. g Uvoz parkljarjev z razstave v Budimpešti je ministrstvo za kmetijstvo dovolilo jxid pogojeni, da se živali na Madžarskem kontumacirajo na stroške prodajalca. g Lanskoletni diobiček Privilegirane agrarne banke je znašal 17.70 milijonov din, dočim je bil predlanski 17.98 milijonov. Glavnica je znašala 700 milijonov, rezervni fond pa 42.7 milijonov din. n Nepismen veletrgovec je 70 letni Vasilije Bačkič iz Petrovca na Mlavi, ki izvaža živino na veliko že 50 let Tudi pomočnikov ni imel, temveč mu je pri poslu pomagal le njegov izredno dober spomin* n žensko policijo dobi v kratkem Beograd. n Učitelj je bil pred 50 leti mlinar Mi tar Stijevič iz vasi Skipovca pri_ Gra-čanici. Dovršil je le ljudsko šolo. Ko pa je umrl na vasi prota. so izbrali Mitra za učitelja. Učil je v vseh razredih več let. Plačevali so mu nekaj v denarju, nekaj pa z brezplačnim delotn na njegovem posestvu. Ko je dobila vas novega učitelja si je zgradil Milar mlin. li Rekord pri cepljenju sadnih dreves nosi verjetno 20 letni Emin Bradarič iz vasi Liješnice pri Maglaju. Dnevno cepi 350 do 100 sadik ,od katerih uspe 98 odst. Svoje veščine se je priučil v maglajski banoviski sadni drevesnici. n Po 10 kg volne sta dala pri strižen,] u lani ovna kmeta Avdilja Bajrama iz Male Kruške pri Orahovici, ki sta domače, sje* ničke pasme. n Pri prevzema službe je umrl nenadoma Peter Logozar v čakovskem parnem mlinu. Prepeljali so ga sicer v bolnišnico, kjer pa so ugotovili samo še njegovo smrt. n Na smrtni postelji se j? poročil Franjo Hunjek iz vasi Vukovec v okraju Iva-uec. Starši so mu branili, da bi vzel siromašno dekle Pepico Pintarič s katero je imel sina, posebno ker so se bali, da bi po njegovi smrti ona oziroma njegov sin po njem dedovala. Toda mlada sla poklicala domov župnika ter ukrenila kljub vsemu po svoje. n Smrtno se je ponesrečil pri razstreljevanju z'dinamitom v občinskem kamnolomu „Vranjevina“ pri Daruvaru delaveč Nikola Andnčevič. n Velike izgube pri ,jprefei»nsu“ so bile vzrok poneverbam Vojislava Milenkoviča* šefa Agencije rečne plovidbe v Beogradu. Radio Četrtek, 27« marca Ljubljana: 12. instrumentalni solisti (pl.); 13.02 salonski orkester (K. Petrič); 17.30 pestri zvoki (Ro); 19.50 deset minut zabave; 20. večerni koncert (Ro); 21. Oster-čeva skladateljska ura. — Beograd: 18.35 C lesna gl., 19.40 lamburaški Ro; 20. za-avna ura; 22. zabavni koncert Ro; 22.50 plesna gl. — Praga: 16.45 zabavni koncert Ro; 18.20 pisan večer; 20. sodobna češka operna gl.; 22.30 koncert češke gl.; 23.45 lahka gl. — Sofija: 12.35 pisan koncert; 12.50, 17.30 in 21.30 lahka in plesna gL; 18.45 polke in mazurke; 20.30 pevski koncert. — Beromiinsler: 18.20 španska nar. gl, 19.25 kmečka gl., 19.50 pisan spored; 20.50 stari in novi napevi. — Budimpešta: 15.20 cigani; 18.05 plesna gl.; 23.30 cigani. ;— Italija I.: 16.15 orkestralni koncert; JAN GREM: BARBARA CELJSKA Zgodovinski roman lepe Celjanke že koj spočetka deležen tudi mladeniški — Grof Rozigony, — se je obrnila h grofu, ki jo je spremljal iz Kostnice, — je bil zares vzor vaše ljubeznivosti. Ali upam da je bom med vami deležna mnogo več, kot sem doslej sploh smela pričakovati. Premeteni Lovrenc se je široko zasmejal. — Toda, Milost, ne pozabi, — se je pošalil, — da je grof Rozgonv med nami eden izmed najbolj hladnih ljudi. Bali smo se, da bi ti ne bilo všeč, če bi ti poslali v mrzlo in neprijazno Kostnico preveč razposajene zastopnike. Ondi je bilo vse preveč učenosti, preveč resnobe, pa smo zategadelj tudi mi izbrali iz naše srede najbolj resnega, ki naj bi te polagoma pripravil na izpremembo, ki io zanesljivo doživiš med nami. O, ti ogrski plemenitaši so vam tiči! Pa kaj bi ne znali takih stvari! Kraljici je treba zastreti oči, da bi se preveč ne vmešavala v njihove zadeve. Naj le uživa sončno radost, naj se podi po lovih in veselicah, da le v politiko ne vtika svojih prstov. Ogrski plemenitaši so bili •'■opolnoma drugačnega mnenja kot kralj Sigmund. Posebnih :asti in spoštovanja pa jc bil Jan Waltenrod, česar Barbara nrti opazila ni. Seveda, časti, ki bi mu po starosti in pokolenju ne veljala. Toda te novice! Še pred kraljico iti Janom so prišle v Budin! Spoštljivo so se mu priklanjali. Gnetli so se okoli njega. Dvcrjan-ska mladina je videla v njem polboga. Ogrske gospe in gospodične so se mu prijazno smehljale. Jan Wallenrod je strmel in se čudil. Bil je neizkušen. Kdo naj bi mu vendar v obraz povedal, da že ves Budin ve, da ožarja njegovo glavo aureola kraljičinega ljubčka. 2 Julijske noči v Budinu so težke in soparne. Neskočna ogrska ravan, ki pričenja prav za prav že pod oknem kraljičinega dvorca, vsrkava ves dan žgoče sončne žarke. V nočeh pa razbeljena zemlja izžareva soparico, ki je ne more ohladiti niti Donava, ki se poleti lemo vali po široki strugi. Zaman da kraljica zvečer zapreti vsa okna: noč je dušljiva in soparna. Vlažni hlad. ki se dviga iz Donave, ne more doseči kraljičine spalnice, kjer se Barbara vročično preme- tava na mehkih blazinah ter ne more zatisniti očesa. Iz neskončnih dolgih noči se izvijajo misli, prividi in podobe. Vrstijo se druga za drugo, iz teme zvenijo besede. Iskrijo se hrepeneče oči, drhtijo ustnice. Barbara stiska veke, da bi bile podobe še jasnejše, žgoče in neodoljive. Usta so izsušena; ne vino ne voda bi ne mogla ugasiti pekoče žeje. Dolgo si Barbara taji, da bi njeno mlado iit prelepo telo hrepenelo po ljubezni. Z jekleno voljo kroti vsako kapljo krvi, da bi ne zadrhtela v sladkem pričakovanju. Sleherno jutro vstane bolj trudna, kot je legla, zakaj sanje, ki jo je vsako noč zibale v razkošju, jo v z**ri utrudijo do onemoglosti. Dolgo se je kraljica branila, dokler ni slednjič podlegla. Znabiti je bila vsa njena obramba le navidezna, varljiva. ,V soparnih julijskih nočeh tudi Jan Wallenrod ni mogel zatisniti očesa. Toda njegove sanje so bile jasnejše in vse so merile k enemu samemu cilju. Stiskal je veke in odganjal žgoče podobe, ker jim ni mogel verjeti. In vendar se je plazil po vrtu ter nenehoma visel z očmi na kraljičinih oknih, kjer je dolgo v noč svetila luč. Klečal je v travi in molil k njej, ki mu je postala najdražja na svetu, odkar ga je usoda pognala proti kralju ter je odnesel v očeh Barbare prvo viteško lavoriko. Utrujena od bedenja ,ie Barbara vstala, si ogrnila lahko ofrimalo ter stekla po stopnicah na grajski vrt. Kakor duh je švignila skozi senco dreves ter se za hip ustavila pred žuborečim vodometom. Ogrinjalo je vrgla v travo ter se slastno potopila v vodo. Njeno telo je vzdrhtelo v razkošju osvežujoče kopeli. Iznenada ie dvignila glavo ter prisluhnila. Mar ne hodi nekdo po vrtu? Ne... Neskočne tišine poletne noči ni motil niti trepet metulja. Le zvezde, ki so iskro mežikale visoko z neba, so razposajeno trepetale v vodi. Toda vendar! Barbara se ozira okoli sebe, zdi se ji, da ni sama na vrtu, ali nikogar ne vidi. Zastonj upira oči v temo, nikogar ne more odkriti. Ali prav tako zaman si zatrjuje, da ni na vrtu nikogar, kajti srce ji pravi, da se moti. Barbara ue pozna strahu. Ne boji se presenečenja. Ponosna je, in gorje mu, ki bi si drznil opazovati jo pri njeni nočni kopeli. Barbara se vzravna in bela nedrija se zasvetijo nad vodo kot alaba-strov čudež. In že stoji v travi ter se ozira okoli sebe. Njena bela postava sije v temo. V kapljicah vode. ki drsijo p<> njenem telesu, leskečejo zvezde. Da, bil je privid. Vrt je zavit v tišino. Le z oken njene spalnice lije curek rumene svetlobe ter se izgublja v vrhovih dreves. Barbara si ogrne plašč ter hoče oditi* Toda kot okamenela se ustavi. — Ti... Jan? — dahne. — Milost! — zašepeče Jan in sklene roke. (Dalj«-) •ersost slovenskih zdravnikov V nedeljo je bil v Unionu v Ljubljani občni zbor Zdravniške zbornice, katerega je vodil predsednik primarij dr. M e r š o 1. Po sprejetju vdanostne brzojavke kralju je predsednik porogal o delu in položaju slovenskih! zdravnikov ter med drugim tudi dejal: »Prepričan sem, da govorim iz srca vsem članom, če trdim, da bodo vsi zdravniki tako za sedaj kakor tudi v bodoče, zlasti v primeru morebitnih zapletijajev, v največji meri izpolnili svojo dolžnost do kralja, domovine in pomoči potrebnih.“ Iz tajniškega poročila celjskega zobozdravnika dr. Vrhovca posnemamo, da šteje zbornica 642 članov, med katerimi je 64 zdravnic. Javno prakso je lani opustilo 17 zdravnikov, predvsem zaradi prevelike obdavčitve. Slovenski zdravniki odobravajo tudi sklep Zveze zdravniških zbornic, da naj se dentistične šole ukinejo, širokim slojem pa naj se nudi pravilna zobo-zdravniška pomoč. Za novega predsednika Zdravniške zbornice je bil izvoljen ravnatelj dr. Gerlovič, podpredsednik je dr. Oto Bajec, tajnik dr. Marijan Ahčin, & S ur span ZOBNA PASTA m pomeni 8 ur okrepčila. Lahko pa pomeni tudi 8 ur nevarnosti za Vaše zobe. če redno ne odstranite, predno greste spat, mehke zobne obloge in jedilnih ostankov med zobmi, ki tvorijo gnezdo nevarnih bolezenskih kali. Čistiti zobe zjutraj je dobro, čistiti pa jih zjutraj in zvečer pa je bolje. Cim skrbneje si čistite zobe tudi zveče.r, tem zanesljiveje se branite pred zobrrim gnitjem (karies). blagajnik dr. France Logar, nadzorni odbor predsednik dr. Zaloka r, dr. Valentin Mer šol in dr. Fran Hribar, disciplinski svet predsednik dr. Ivo Tavčar, dr. Ivan Oblak in to-žilelj dr. Vilko Sp or n. V državi Je 120.000 vojnih invalidov V Celju je bilo dobro obiskano zboro-i 11.000 članov. V Sloveniji so prejemali vanje Združenja vojnih invalidov. Zborovanje je vodil predsednik g. O r e 1. major v pok. Poročal je o velikem in težkem delu organizacije v zadnjih dveh letih, ki je dosegla lepe uspehe. Invalidi imajo novo uredbo, s katero,, so mnogim že priznane pravice. Organizacija je irmogo delala na izpopolnitvi uredbe. Od 7000 priglašenih prijav jih je sodišče rešilo že 5000. Tajnik g. Kovačič je podal tajniško in blagajniško poročilo. O delovanju Oblastnega odbora je poročal g, Štefe iz Ljubljane. Po zakonu iz 1. 1929 je bilo v državi 57.000 invalidov, ki Uo prejemali 83,000.000 din, po novi uredbi jih je sedaj že 120.000, ki prejemajo 300,000.000 din. V Sloveniji je 8500 invalidov, nerešenih zadev je še okrog 10.000, pričakovati pa je, da bo skupno nad invalidi po zakonu iz leta 1929 8 in pol milij. din, po novem zakonu pa dobivajo 25,000.000 din. Minister socialne politike je ustanovil komisijo za spremembo uredbe o invalidih. Zadeva je zastala, ker zahtevajo Hrvatje samostojno Združenje. Vedno bolj očitno se vidi potreba zvišanja invalidnine vojnim vdovam. — Gradnja modeme ortopedične delavnice, ki se gradi v Ljubljani, bo veljala 4 in pol milijona din. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi v Celju za celjski okraj zdravstvena zadruga, pri kateri bodo dobili brezplačno zdravljenje vsi invalidi in njih svojci. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevajo, da izda finančni minister poseben ukrep za izdajanje izrednih podpor. Pri volitvah je bil zopet izvoljen g. Orel za predsednika. p Vodna zadruga v Rogoznici bo v kratkem začela z deli za poglobitev struge potoku Grajena in ojačanje nasipov, da iako prepreči prestop’ potoka in poplavo ozemlja v območju krajev Brstje in Budine. p Za razstavo moderne slovenske likovne umetnosti, ki jo prireja Klub slovenskih akademikov v Ptuju, Vlada precejšnje zanimanje. Razstavo je obiskalo že preko 500 ljudi. Razveseljivo je, da je prišlo na razstavo mnogo ljudi z dežele. Ker mnogi revnejši kljub znižani vstopnini še niso mogli obiskali razstave, jo bo Klub podaljšal do nedelje 30. t. m. V tem času bo vstop ua razstavo prost. p Zvočni kino Ptuj predvaja ob 20. ,,V carstvu žen". p Velika izguba. Na Ptujski gori v neki gosLilni je izgubil Jakob Fritz iž Žetal denarnico z 10.000 dinarjev. p Trafiko na Bregu so izpraznili neznani zlikovci. Ponoči so odprli s ponarejenimi ključi trafiko in skoraj vse odnesli. To je že tretji vlom v to trafiko tekom treh let. Značilno je to, da ga ni pred krajo plašila sosednja hiša orožniške postaje in niti dobra električna luč, ki razsvetljuje tamkajšnji kraj. Po kraji je zopet zaprl trafiko s ključi in odšel. LEP ZAKLJUČEK ŠOL. LETA NA KME-ČKO-NADALJEVALNI ŠOLI V VUČJI VASI Preteklo nedeljo je bila v Vučji vasi na Murskem polju lepa slovesnost: zaključek kntečko nadaljevalne šole. Vučja vas ima kmečko nadaljevalno šolo, odkar tam službuje kot šolski upravit. g. Kocbek Jože in je to druga šola v veliki križevski občini. Menda je to edinstven slučaj, da sta v eni občini kar dve kmečko nadaljevalni šoli, v katerih se vzgaja naša kmečka mladina. šol. upravitelj je uvodoma pozdravil navzoče, posebno še zastopnike banske uprave gosp. J a n d 1 a Ivana, učitelja in nadzornika kmečko nadaljevalne šole. Gospod Jandl je v lepem govoru orisal delo in namen šole za našo kmečko mladino, nakar se je zastopnik učencev zahvalil za trud, ki ga polaga učiteljstvo za vzgojo kmečkega naraščaja. Sledila je odlično igrana igra »Hlapec Jernej in nje-ova pravica!« Mladi kmečki fantje so pokazali, da se poleg spoznavanja svoje grude in dela na njej seznanjajo tudi z našim slovstvom in se vadijo za prosvetno delo na vasi. Ptui MESTNI PRESKRBOVALNI URAD V PTUJU bo razdeljeval nakaznice za kruh in moko za mesec april po običajnem redu, in sicer: Družinski poglavarji s začetno črko A do J v četrtek 27. marca, K do P v petek 28. marca in R do Ž v soboto 29. marca. Oni, ki stanujejo ua levem bregu Drave, dvignejo nakaznice pri uradu v prostorih Mestnega poglavarstva, oni z desnega brega Drave v bivši občinski pisarni na Bregu, člani Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev pri svoji zadrugi. Obnovitev nakaznic se vrši z predložitvijo glav starih nakaznic. Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 17. uret 29. t. m. se delijo nakaznice samo predpoldne. Kdor v določenem roku ne dvigne nakaznice, zgubi pravico do nje. p Dramatično društvo v Ptuju dobi 2 tisoč din podporo od mestne občine, da s tem omogoči prireditev igre M. Gorkega „Na dnu", gostovanje mariborskega gledališča. Celim c Rudnik ..Bohomija" v Celju dobi v kratkem, kakor nam (>oročajo, svojo Bratovsko skladuico. Mesto zdravnika bo v kratkem razpisano. c Spremembi v posestih. Znano gostilno „Pri mostu ' je dosedanji lastnik g. Vodlan prodal za 550.000 din. — Restavracijo „Na-Na“ na Kralja Petra cesti bo od dosedanjega lastnika g. Jagra prevzel Venčeslav Šeligo iz Celja, c Slov. obrtno društvo v Celju bo imelo občni zbor v četrtek, 3. aprila, ob 19. v Obrtnem domu. c Nogo si je zlomila pri padcu 15 letna frizerska vajenka Ruža Kovačič iz Zadrž pri Šmarju. c Savinjska podružnica SPI) v Celju bo imela občni zbor v četrtek, 3. aprila, ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. c Kocbekov dom na Korošici bo odprt od 29. marca dalje. Frischaufov dom na Okrešlju pa bo odprt od 10. aprila dalje preko velikonočnih praznikov. c Zaradi roparskega napada, ki ga je izvršil v jeseni nad delavcem Ivanom Zorkom pri Vranskem 2! letni delavec Franc Pild z Vranskega, je bil slednji obsojen ml petčlanskega senata pri okrožnem sodišču v Celju na eno leto in 4 mesece strogega zapora. c Vrat si je prerezal 20 letni dninar Jo- ! sip O. iz Sp. Hudinje pri Celju, c Zaradi mejnika sta se prepirala 39 letni [>os. Josip Beč iz Gaberc pri št. Janžu na Dolenjskem in njegov sosed. Slednji je v prepiru vrgel Beču 2 kg težek kamen v rebra in mu jih zlomil. Beč se zdravi v celjski bolnišnici. c Seja mestnega sveta celjskega bo v petek, 28. t. m., ob 18.30. JADRNICA SE JE POTOPILA Blizu polotoka Lapad pri Gružu je naša velika jadrnica »Hvala bogu«, 1« se jc vračala iz Albanije, zadela ob greben pod vodno površino ter se močno poškodovala. Jadrnica se je v kratkem času potopila, posadka pa se je rešila. ZAGREB DOBI ŠELE PO NOVI ŽETVI ŽIVILSKE KARTE Tudi zagrebška mestna občina sistematično popisuje konzumente za živilske karte, ki pa v Zagrebu še niso uvedene Kakor kaže, bodo Zagrebčani dobili živilske karte šele po novi žetvi. Prizadevanja kinološke zveze Kongres po Itfčtvh obsojencev V soboto in nedeljo je bil v Zagrebu kongres prvih političnih obsojencev, ki so se organizirali v posebno društvo. Organizacija šteje 349 članov, ki so bili 9'bsojeni na skupno 1850 let težke ječe odsedeli pa so že 650 let. Namen organizacije je priskrbeti političnim obsojencem delo. Doslej je dobilo službo 110 takih oseb. Kljub sedanjim napetim časom so se v Lepem številu zbrali k občnemu zboru kinologi, združeni v »Jugoslovanskem kinološkem savezu«. Zborovanje je bilo v nedeljo dopoldne v srebrni dvorani hotela Union in ga je vodil dolgoletni predsednik g. dr. Ivan Lovrenčič, ki je pozdravil vse navzoče delegate, posebno pa zastopnika divizijske oblasti kapetana dr. S u n a r a. Pismeno so pozdravili skupščino dr. Dular za upravo ljubljanskega velesejma, Kinološki klub iz Beograda in od zveze savskih društev dr. Krejči. Z ob čnega zbora sta bili odposlani vdanostni brzojavki kralju Petru II. in kraljici Mariji za princa Andreja. Iz tajniškega poročila g. D r e d n i k a, povzemamo, da društveno delovanje lani ni bilo tako agilno kot po navadi. Bilo je nekaj tekem psov ptičarjev v Ljubljani, Račah pri Mariboru, v Cerkljah pri Kranju in Litiji. Bile so tudi tekme brakov v okolici Cerknice in na Vrhniki. V pretekli poslovni dobi je bilo pri Savezu vidiranih 1386 rodovnikov, psarn pa 150. V seznamu je 33 sodnikov in ocenjevalcev, članstva je v vsej državi 1112. Kinološki glasili »Kinološki glasnik« in »Naši pst« sta prenehali izhajati, Skupščino sta pozdravila zagrebška delegata g. Vil. K a m 1 e r in Radomir Ribar. Pri volitvah Je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. L o v r e n č i č. Pri določitvi preračuna so bili sprejeti poviški glede taks za zaščito psarne in overovljenje sodnikov. o Državni strokovni izpit gozdarskih uradnikov s popolno srednješolsko strokovno izobrazijo sla uspešno položila pri ministrstvu za gozdove in rudnike gozdarja Lojze Mušič iz Slovenjgradca in Tomo Majer iz Ptuja. o Zasavski planinci, člani SPD Litiju, So zborovali j- koči na Sv. Gori. Imeli so tudi precej gostov iz Ljubljane. Zagorja in Trbovelj. Predsednik je spel g. Tone Beg. o Tetanus je ugotovil zdravnik pri železničarjevi hčerki Malčki Mohorjevi, ki se je ubodla z zarjavelim žebljem v nogo. o Smrten padec s kolesa. Iz Kranja poročajo, da je v Straheči dolini podlegel poškodbam občinski sluga Franc Umnik. Pokojni je padel s kolesa in dobil na glavi nevarno rano. Te dni je spet padel in sc udaril na isto mesto, kar je (»vročilo smrt. o Mnogo saharina se je pojavilo v Krškem in okolici. Orožniki poizvedujejo, kdo prinaša tihotapsko blago, o Za prostovoljno smrt se je odločil 24 letni Anton Brečko iz Loč. Pognal si je kroglo v srce. o Za žalostno smrt se je odločila v Velikem Obrežu blizu Dobove ob Sotli 18 letna posestniška hčerka Ivka Smrekarjeva in se obesila. Vzrok tragične smrti je živčna razrvanost zaradi nepovoljnih razmer. o Samomorilec za/ga! domačijo. V Orešju pri Sevnici ob Savi je zgorelo gospodarsko poslopje Rudolfa Ocvirka. Ugotovili so, da je žaggal preužitkar Frane Guček, oče Ocvirkove žene. Po tragičnem dejanju se je požigalec obesil. o Tatvine in vlomi v Radečah. V noči od sobote na nedeljo so odnesli tatovi g. Logarju okrog 25 kg masti in več perila-V isti noči so obiskali tudi šol. stanovanje šolskega Upravitelja v Radečah. Tudi njemu so odnesli več perila, nekaj obleke, in lisičjo kožo. — Zadnje čase vznemirjata Radečane dva stekla psa za katera mhče ne ve, odkot sta se priklatila. Uveden je strogi pasji kontumac. L7UBL7AM1KI KIMEMATOCRAH * KINO UNION, film ..Mladi Edison". Mickey Rooucy. ‘ KINO MATICA. Tel. 22-41 velefilm »Melodija hrepenenja". Mac Donald in Nelson Eddy. * 'KINO SLOGA. Tel. 27-30. Francoska filmska komedija »Princesa Tam-Tam" z Josefino Baker. Kot dodatek znanstveni film »Vremenski preroki". 22-21. Ameriški gl. vlogi mladi Glasbeni Jeaneltc Umor Lindberghovega otroka blat! fastificirani Hauptmann ga ni ugrabil 1 K (1 : .1 ..Misterij Tuiversoiu* našega rolaka 1 . Poder-žaja polasntuje usodo Lindberahoveqa otroka. P r v a z n , j Haipf hmjih ie bil nedolžen s u-šla v ri zamorcu" občni zbor mariborske podružnice S PD. Vsi planinci vabljeni. m Meso se jo podražilo v zadnjem tednu eu 2 do 3 din pri kg. se delijo po višini prispevkov, tako da je tudi revnejšim trgovcem in obrtnikom omogočeno, da pristopijo k tej socialni in humani ustanovi, ki sprejema člane s teritorija bivše mariborske oblasti. Premoženje znaša glasom bilance z 31. XII. 1940 din 303.665, od česar odpade večina na rezervni sklad, nekaj pa na bolniški sklad in inventar. Bolniški sklad izkazuje z istim dnem sledeče postavke: čla narina din 189.310, izdatki za zdravnike din 58.377, za zdravila din 34.770, za bolnišnico in sanatorije din 18.107, za upravne stroške pa 36.014. V smislu predpisov zakona o gospodarskih zadrugah je občni zbor soglasno sklenil, da se n a s 1 o v Trgovska in obrtniška bolniška blagajna v Mariboru, »vpisana pomožna blagajna« preosnovi v »Trgovsko in obrtniško bolniško društvo« v Mariboru in ostane tudi ta stanovska humanitarna in socialna institucija neiz-premenjena kot doslej ter nudi radi tega trgovcem in obrtnikom najcenejše bolniško zavarovanje (za slučaj bolezni). Volitev ni bilo. m Mariborsko orožniško četo je inšpi-ciral poveljnik dravskega žandarnierijskega polka polkovnik Krešimir Pavelič, m Tudi cestne svetilke so jim na poti. Pred dnevi se je iz neke gostilne v Studencih vračalo dobre volje več oseb iz Maribora, ld so se nato spravili na cestne svetilke. Kar jih niso mogli s kamenjem doseči, so jih pa kar z revolverji streljali, ter s tem povzročili občini veliko škodo1. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. * Zatemnitev: črni papir in lanjpijone v to svrho dobile pri V. VEIXL in sinova. * Jeseni se je v Mariboru ustanovilo pevsko društvo „KOLO“. Mariborski javnosti se bo prvič predstavilo dne 2. aprila z vokalnim koncertom, na katerem se bodo izvajale slovenske in jugoslovanske umetne in narodne pesmi. Mariborsko javnost že sedaj opozarjamo na ta koncert * Bratstvo Pobrežje vabi članstvo na važen sestanek 27. marca, ob 20. uri pri Renčelju. Nogometaši naj prinesejo slike. * Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Sokolsko društvo Pobrežje vabi svoje članstvo ,da sc udeleži predavanja o demokraciji, ki se vrši v sredo, dne 26. t. m. pobrešld kinodvorani. * Razmnoževanje vseh tiskovin v vsakem formatu in kakovosti papirja Vam nudi TISKOVNA DRIJZBA, Maribor, Cankarjeva 1. * Inserati za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 22. do vključno 28. marca Kr. dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. očala ?... dipl, optik peteln m Razdeljevanje živilskih nakaznic. V razpredelnici za april je {»motoma izostala Vrtna ulica, za katero se bodo razdeljevale nakaznice 27. marca v deški šoli IV. v Gosposvetski ulici. m Velika tatvina živil. Edvardu Suhu iz Ferkove ulice 9 je nekdo ukradel iz kleti 30 kg bele moke, 15 kg sladkorja, 2 kg kave ,4 kg riža in pol kg kakaua. m Tri srajce je neznanec ukradel bauč-nemu uradniku Niku DjerdjU z dvorišča v Kolodvarski ulici 3. m Pretep v vinotoču. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 26 letnega kmečkega duinarja Franca Gajšla iz Makol, ki je dobil v nekem vinotoču pri Majšperku pet zabodljajev. Narodno gladališie Sreda, 26. marca: zaprto. Četrtek, 27. marca: zaprto. Petek, 28. marca: zaprto. Sobota, 29. marca, ob 20.: „Doroteja An-germann". Premiera, Red A. Maribor bo prvi v Jugoslaviji, ki bo v Malčevi režiji, priredbi in prevodu v kratkem na oder postavil romantično — tragično G. Hauptmannovo dramo „Dorolejo Anfiermannovo“. Burna doživetja glavne junakinje dajo dovolj povoda za posebno zanimanje za to globoko, iz sodobnega življenja zajelo dramo, ki je bila prvič upri-zorjena 1. 1926._______________________ Kino ¥ Mariboru * ESPLANADE KINO. Danes odlični ve-lefilm „Dr. Forster“. Film v slogu „Pastcur<‘ in „Dr. Koch". * GRAJSKI KINO. Danes zadnjikrat. „BaI par&“. Od četrtka dalje najnovejši film Deanne Durbin »Angel ljubezni*» * UNION KINO. Do četrtka „Mož brez sreČE“. Joe Bro\vn v glavni vlogi. Napela vsebina in sijajna zabava. Zagrebško „Kolo" ima znamenito zgodovino Kulturni stiki s Hrvati so bili v zadnjem, temu še pride čistost intonacije in lepa iz-desetletju zelo rahli. Različni vzroki pre- govarjava, kar ni vedno lastnost tudi naj-težno politične narave so ovirali izdatnej šo izmenjavo kulturnih dobrin; lahko rečemo, da samo v gledališčih je tradicija skupnosti trajala dalje, a tudi tam le v osebah nekaterih umetnikov, ne pa v reproduciranju umetnin. Razmerje se zdaj obrača na boljše in kot prvi korak tesnejšega sodelovanja med slovenskim in hrvat-skim kulturnim svetom na naših ožjih tleh smo v soboto 22. t. m. pozdravili gostovanje slovitega hrvatskega pevskega društva „Kolo" iz Zagreba. Novemu razdobju poživitve naše kulturne skupnosti je že lani otvoril vrata posel hrvatskih književnikov, letos pa nas je jjo 14 letih zopet poselil eden izmed najodličnejših in najstarejših hrvatskih pevskih zborov: „Kolo“ ima svojo znamenito zgodovino. Obstoja že 77 let in je vse svoje dolgo boljših zborov ne. Zbor sam se nam je predstavil z zelo uglednim številom 88 pevcev in pevk (vsake skupine točno polovioo). Glasovi so v glavnem vsi lepi in izdatni; posebno prijetni so soprani, ki zvene zelo zaokroženo, a tudi alti ne zaostajajo za njimi kot samo po šlevilu, pri tenorjih je par pevcev, ki dajejo vsem drugim bleščeč in svetal zvok, pastozni basi pa razpolagajo tudi z nekaterimi prav nizkimi glasovi .V celoti je zbor dobro uravnovešen, posebno v tišjem in zmernejšem izrazu, le na posebno Krepkih mestih je prevladoval sopran, kar pa je takorekoč v prirodi glasu samega. Vsekakor smo pa imeli vtis, da je vsak član pevskega zbora na svojem mestu, kajti le pod tem pogojem je mogoča taka izrazna icl m ju »sc svuj.t . moč in taka topla sladkost. Pevsld zbor življenje bilo v najvdanejši službi svojega „Kola“ pa šleje še več članov, toda vsi se naroda, ki je z njim napredoval kulturno niso mogli udeležiti te ekskurzije v Mahi nacionalno. Imelo je mnogo znamenitih 1 ribor zborovodij, izmed katerih treba posebno iztakniti Nikolo pl. Fallerja, ki je med drugim uredil svojčas tudi pri Slovencih mnogo uporabljeno pesmarico „Kolo‘‘ (v 2 izdajah). Sedanji zborovodja Boris Papau- Si>ored, ki so ga predvajali, je bil isti kot na gostovanju v Subotici, z razliko, da so mu dodali še slovensko narodno „Kaj pa delajo ptički" v obdelavi Emila Adamiča, dalje Zajčevo za ženski zbor „Ti- zborovske glasbe. Sobotni koncert nam gem pa narodne iz hrvatskih krajev Nti »kazal da vrši dirigent svojo nalogo , prvem mestu je stal ruski cerkveni sklada--1——i -------------------------------mr,*, telj Dmitrij Bortnjanski z mogočno izpe- ljano skladbo ..Gospodi siloju Tvojeju"; nji je sledila manj zanimiva skladba „Pa- ske. je jx) — _ „ ... z globokim strokovnim znanjem in močnim umetniškim j>oletom. To se. je videlo pri interpretaciji posameznih kompozicij, pri katerih je znal vedno najti pravilno oblikovalno pot. Zbor mu sledi brez vsake prisiljenosti. ob pravem času prihaja do veljave vsa moč njegove izraznosti kakor zna biti nežno tih in mehak, tam, kjer je to potrebno. Enako sposoben za izražanje dolgih in ekspresivnih fraz kakor gibčen v skladbah razposajenega značaja, nudi dirigentu prijetno podporo pri konkreli-ziranju njegovih umetniških stremljenj. K ni „ ms angelicus" Ivana Lukačiča, hrvatskega skladatelja iz 17. stoletja, dočim je ..Psalm" mladega skladatelja Mile Cipre efektna skladba, pisana deloma v cerkvcno-recita-tivnem stilu, deloma v modernejšem duhu. Znani hrvatski komponist duhovnih pesmi Matija Ivšič je bil zastopan s kon-Irapunktično tehtno skladbo .,Hvalite Go-spoda“, a kol zaključek prvega dela je zbor odpel dirigentovo skladbo „Zavjetno"> v kateri se naj ponižnejša molitev spaja z najsilnejšim efektom. Po prvem odmoru so odposlanstva Glasbene Matice, društva „Napredka“ in tukajšnjega pevskega društva „Kola“ izročila pevskemu zboru in njegovemu dirigentu lepe vence z narodnimi trakovi (gl. poročilo na drugem mestu) ,nakar se je spored nadaljeval. Folklorno razpoloženje je odslej vladalo skoraj do konca, najprej s „Konavoskim pi-rovanjem“ v posrečeni obdelavi dalmatinskega skladatelja Ivana Brkanoviča, nato z „Zagorsko“, kakor jo je šegavo priredil sam dirigent, dalje z „Zagorsko rapsodijo" tudi pri nas znanega glasbenika dr. Vinka Žganca, pa s „Sljepačko“, kakor jo je obdelal mladi istrski skladatelj Slavico Zlatič, in s humoristično nastrojeno „Ru-galico“ Josipa Stolcera-Slavenskega in končno s pesmicami „S onu stranu vode Save", s katero so nam predstavili skladatelja Rudolfa Matza. Vse te kompozicije imajo polno narodnih zanimivosti, značilnih tako melodično kakor ritmično, da skoraj ne veš, kateri bi dajal prednost Občinstvo je ob tej priliki lahko spoznalo marsikatero našo pristno vrednoto in tudi je bilo prijetno presenečeno nad tolikšno lepoto narodnega zaklada. Pa jc tudi gori omenjene tri pesmi, katere so dali vmes med hrvatske narodne, zelo hvaležno prejelo. N-.jbolj p;; je bilo vzhičeno, ko je pevski zbor, po absolviranem sporedu na viharne aplavze odgovoril z ognjevitim izvajanjem cele narodne koračnice „Naprej zastava Slave!“ v dirigentovi priredbi za mešan zbor. Tak ose je zaključil večer lirvalske in slovanske glasbe (sicer slovanske prav malo, kaj ne?) ob vsestranskem navdušenju in priznanju za visok umetniški užitek, Ki so nam ga pripravili hrvatski bratje s svojo lepo pesmijo, a marsikdo se je mogel pri tem prepričati, da se nahaja hrvatska pevska glasba na zelo ugledni razvojni stopnii. &sar se vsi veselimo, ker njen napredel* pomeni napredek vseh nas, vse nase domovine. M. Stran 8. »V e č e r n * k« # V Mariboru dne 26 III 1941 Naznanjamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena žena mama, sestra, gospa danes po kratki bolezni za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek dne 27. marca ob ‘/s 16. (pol 4.) uri iz hiše žalosti na pokopališče v Rušah. Smolnik, Ruše, Sv. Lenart, Senta dne 25. marca 1941. Anton Seme, soprog, Anton in joško, sinova, Tilčka in Ivanka, sinahi ter ostalo sorodstvo. S^ort Spomladanski term ni prvenstva MNP-a Vzhodna skupina: 6. IV. 1941 Lendava—Mura 13. IV. 1941 Drava—Lendava 20. IV. 1941 Mura—Ptui 27. IV. 1941 Mura—Drava 4. V. 1941 Ptuj—Lendava I. kolo spomladanskega dela se je od igralo že 27. oktobra 1. 1., in sicer samo tekma: Ptuj—Drava, do čim je bila tekma Slovenjgradec—Rapid preložena na C. aprila 1941. Nadalje je bila preložena tekma: Sla-vija-P—Slovenjgradec od 20. okt. 1. 1. na 13. aprila t. 1. PRVENSTVO REZERV 0. IV. 1911 Rapid—Maribor RAZRED Zapadna skupina: Slavija-P—Slovan Rapid—Slavija-P Slovan—Slovenjgradec Slovan—Rapid S loven j gradeč—S1 a v i j i Q mn a-P 13. IV. 1941 Železničar—Slavija 20. IV. 1911 Železničar—Maribor 27. IV. 1941 Slavija—Rapid 4. V. 1941 Slavija—Maribor 11. V. 1911 Rapid—Železničar JUMORSKO PRVENSTVO 6. IV. 1941 Slavija—Železničar 13. IV. 1911 Rapid—Maribor 20. IV. 1911 Rapid—Železničar 27. IV. 1911 .Maribor—Sla\ija 4. V. 1941 Maribor—Železničar 11. V. 3911 Slavija—Rapid Tab ©-?en‘s dvebo ISSIC Maribor - Sli Mura ISSK Maribor je postavil U'i moštva, ki so bila od rutiniranega nasprotnika z visokim rezultatom poražena. Kljub lem rezultatom pa se je pokazala velika požrtvovalnost in volja domačih moštev. Table-tenis sekcija ISSK Maribora je še jako mlada in ji je k takšnemu uspehu proti najboljšemu lable-tenis klubu v Sloveniji, ki že obstoja mnoga leta, samo čestitali. Podrobni rezultati : I. moštvo 2 : 7 Moran Angleitner Visočnik. if. moštvo Klep Klampfer Kompara H?, fuoštvvo Sušnik Lukež Vodeb I juban Mo^lvo SK Mr.rc: Nemec Janez Koch Križman Poedine točke za Maribor so si priborili-' Moran, Angleitner, Klampfer. Kompara in Vodeb vse proti Križmanu (Mura). do 20 besed stanelo i davkom vred 15.- din Vsaka nadaljnja beseda l — din Kdor ifcče službo Dlača za tak oglas namesto IS.— din samo 12.— din Mali oglasi za ženitve dopise posest trnovsko in obrtno reklamo oa staneio namesto 15.— din 20,— din Vsaka nadalinia beseda v teh oglasih stanc 2,— din. Za oismene odgovore glede naslovov v malib oglasih znaša posebna r.ristolbina 3,— din kateri znesek ie treba oriložiti v znamkah. Male oglase Ie treba plačati takoi pri naročilu Pri pfs nenih naročilih se lahko olača v znamkah. Za vse male oglase če so debelo tiskani velja dvojna tarifa. SlUMlO r>OR» 1o 20 besed IS 1in. vsaka nadaljnja beseda 1 din POŠTENEGA HLAPCA sprejme takoi gostilna Sande, Sv Peier pri Mariboru. ___________________24339-2 H D A PAV E IN DEČKASTE ROKE POSTANEJO UPORABO Irmini' mmiiii; Jo 20 besed 1? din vsana nadaljnja beseda 1 din SONČNO SOBO opremljeno ali prazno oddam 1—2 osebama (pofočen par). Naslov v osrlasnem oddelku »VeJernika«- 24367-8 SOBA s štedilnikom se odda. Vod-■ i kovn .ii Studenci 24364-8 RMA KREME LAOKE IN LEPO BELE KANC Dve pridni POŠTENI DEKLETI (tudi z dežele kuharica iti sobarica), ki bi opravljali vsa lušna dela, išče 3 članska dru žina- Predstavijo naj se le dekleta z dobrimi spričevali. Tezno, Maistrova 11. 24368-2 SlUlBU 1o 20 besed 12 din- vsaka nadalinia baseda 1 din KUHARICA srednjih let, čisai, marljiva, želi k mali obitelji na Koroško. Naslov v oglasnem odd »Večernika«. 24361-3 SAMOSTOJNA GOSPODINJA dobra kuharica išče službo, najraje k samostojnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«, 24355-3 VAHNCI o 20 besed 15 din. vsaka nadaljnji beseda 1 din N Tričlanska odrasla URADNIŠKA DRUŽINA išče za 1 niaj 2-sobno stanovanje po možnosti s kopalnico ali kabinetom. Ponudbe na oglasni oddelek »Vočerni-ka« ivdd »Točen plačnik I« 24362-6 do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din Prodam enonadstropno ŠTIRISTANOVANJSKO HIŠO masivno zidano, pri Rapido-vem igrišču. Vprašati: Maribor. S ritarjeva ul. 18. 24371-11 mv&mm j 20 besed 15 din vsaka nadaljnja *ese»1a ? Hin Prodam malo rabljeno ZENSKO KOLO Vprašali: Raičeva 13. krčma 24366-22 J< 20 besed 15 din. vsaka nadalinia Seseda ' din MOTORNO KOLO »ZtindapD' K 500« s prikolico, skoraj novo, se ugodno proda Bralia, Ruška cesta 27. 24357-23 Lutkovni ©d@r se uveav? a Gledališče mladega rodu, ki ga vodi Emil S m as e k, je imelo v nedeljo zelo uspelo lutkovno predstavo v maii dvorani Narodnega doma. Za njegov razvoj je la predstava tem pomembnejša, ker je to bila prva predstava v Mariboru ter torqj tudi prvo srečanje z mariborskim mestnim okoljem. Doslej je GMR priredilo sicer že več lutko-, mil predstav, toda vse le v predmestni okolici ali na podeželju. Menjavanje okolja ima namen,