Stev. 158.
Vetja po poŠti: ti* celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 13 -četrt leta „ „ 6-50
sa
ga en mesec „
2-20
V upravništvu:
aa celo leto naprej K 20-— aa pol leta „ „ 10-— sa četrt leta „ „ 51— sa en mesec » n 1-70
2a poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
9 Ltnbilonr. v petek, dne IZ. Juiut 1901

Leto XXXU.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 H za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod tez
__ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
®e vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. (JrcdniSkega telefona 5iev„ 74»
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
Vsprejtma naročnino, inserati reklamacije. UpravnfŠkcga telefona Stev. 188
e Iti
Dr. Ploj se pere.
Spodnještajersko, 11. jul.
Komaj ie končala »Slovenska kmečka zveza« vroč volivni boj, vsilil ji je dr. Ploj nov boj, pri katerem pa so sc vloge hipoma izpremenile: »Slovenska kmečka zveza« kliče tir. Ploja na odgovor, celjska liberalna stranka pa, ki ga je za časa volitve nesramno napadala, ga zagovarja. Ze iz teh spremenjenih vlog se vidi, da je dr. Ploj storil korak, kateri koristi samo liberalni struii.
»Kmečka zveza« očita dr. Ploju, da se je odcepil od štajerskih poslancev »Kmečke zveze« ter pristopil klubu, v katerem sede Hrvati in slovenski liberalci, liberalna stranka pa mu šteje ravno to v zaslugo.
Pisatelj teh vrstic je tudi ud vodstva Kmečke zveze« in je bil navzoč pri seji, v kateri se je sklepalo o postopanju naših poslancev v državnem zboru. V dotični seji se ie povdarjalo, da bi za parlamentarno delovanje bilo z ozirom na število kluba seveda dobro, ako bi vsi jugoslovanski poslanci bili v enem klubu združeni, a odločno se je tudi povdarjalo, da naši poslanci vendar ne morejo skupaj sedeti s poslanci »Narodne stranke«, s kojimi se je morala kmečka stranka bojevati na smrt in življenje. Diskusija se je končala s tem, da se je na predlog veleposestnika Mlakarja pustila v tej stvari poslancem prosta roka, toda z obveznim sklepom, da morajo naši poslanci postopati solidarno, in v slučaiu, da se ne ustanovi skupen jugoslovanski klub. ostati na strani poslancev Slovenske Ljudske Stranke in Sloge.
Kar se je zgodilo na Dunaju za kulisami, nam ni znano. Toda skupen jugoslovanski klub se ni ustanovil, a dr. Ploj se sedaj ni držal sklepa »Slovenske kmečke zveze«, ampak jc proti sklepu pristopil v skupen klub slovenskih liberalcev in Hrvatov. In to je njegov pre-grešek, katerega mora vsak obsojati, ki kaj drži na poštenost v politiki. Apeliramo v tem oziru tudi na dr. Jurtelo, ki skuša v »Novem Slov. Štajercu« oprati dr. Ploja in zvrača vso krivdo na naše poslance, naj odkrito pove, ali jc ravnanje dr. Ploja v tej točki politično pošteno ali ne.
Dr. Ploj se pred javnostjo tudi izraža, da se noče udati terorizmu dr. Šusteršiča in dr. Korošca. V čem je obstal ta terorizem, sicer Ploj ne pove, toda kar se tiče nastopanja dr. Korošca v vodstvu »Slovenske kmečke zveze«, ima pač najmanj dr. Ploj povoda se pritoževati čez dr. Korošca, kajti njegovemu nastopanju se ima dr. Ploj največ zahvaliti, da ga je »Kmečka zveza« sploh kandidirala v trenotku, ko so ji to odsvetovali celo najboljši prijatelji Plojevi! Da je dr. Korošec v zvezi z g. Pišekom iskal tudi kineta-kandi-data, to ie storil na izrečno željo »Kmečke zveze«, ravno tako kakor v mariborskem
okraju, to pa zaradi tega, ker Ploj in Robič skraja nista naznanila kandidature pri »Kmečki zvezi« in se je torej ta morala pobrigati za kandidate, ker so okraji že zahtevali imena kandidatov. Kako se je to zgodilo, zvedeli so tudi deželni poslanci, in lahko pričajo, da ie res, kar pišemo. O kandidaturah Ploja in Ro-biča smo izvedeli šele v odločilni seji, ko so se kandidati nominirali. Tudi na zaupnem shodu v Ptuju je to povedal dr. Korošec, kakor jc bilo razvidno iz časniških poročil.
V vsaki stranki mora biti disciplina in posebno še v mladi stranki, kakor je »Kmečka zveza«. Proti tej disciplini se jc dr. Ploj očividno pregrešil, tega ne more nihče, tudi on ne, utajiti.
Izgovarja se sedaj dr. Ploj tudi, da ni kandidiral na programu »Kmečke zveze«. To je res in ni res. Dr. Ploj je dal izjavo, da se njegov program strinja s programom »Kmečke zveze« in da torej sprejme od nje kandidaturo. »Slovenska kmečka zveza« edina mu ie tudi v težavnem in hudem volivnem boju priborila mandat. Dr. Ploj se je kot poslanec tudi udeležil seje »Kmečke zveze«, v kateri se je določilo postopanje poslancev v državnem zboru, in proti storjenim sklepom ni protestiral.
Razumeli bi dr. Ploja, ako bi ostal divjak, izven vsakega kluba. Da pa se sedaj sam izmed naših poslancev nahaja v klubu, kjer so le slovenski liberalci in noben drug slovenski poslanec, to pa je nerazumljivo in neodpust-ljivo. »Slovenska kmečka zveza« je svojemu ugledu in svoji časti dolžna, da terja od njega mandat, ki mu ga je priborila.
Ce sedaj prirejajo liberalci in prvaška politična društva zanj zborovanja ter mu izrekajo zaupanje, nas to potrjuje v prepričanju, da je dr. Ploj s svojim korakom storil uslugo le čistim in prvaškini liberalcem, dolžnosti politične poštenosti in značajnosti pa še s tem ni zadoščeno.
Dejstvo je, da sta v državnem zboru sedaj dva kluba, v enem so naši poslanci, v drugem liberalci in Hrvati, in z ozirom na to dejstvo bi bil prostor dr. Ploja samo v »Slovenskem klubu«. Ce kdo kaj drugega trdi in zahteva, dela v istini le proti naši katoliško-narodni kmečki organizaciji, in magari da je to tudi kak duhovnik. Organizacija in njena načela nam morajo biti svetejša nego osebe. Organizacije pa zmagujejo samo s strogo disciplino.
Član vodstva »Kmečke zveze«.
Veliko kulturno vprašanje.
(K velehradskim shodom 25. do 30. julija.)
Največje versko in kulturno vprašanje, kar jih pozna svetovna zgodovina, je vzhodno cerkveno in kulturno vprašanje, vprašanje
o razmerju med vzhodno in zapadno cerkvijo, med vzhodno in zapadno kulturo. Globoke kulturne razlike, različnosti narodnega značaja in duha so sodelovale pri onem boju med vzhodom in zapadom, ki se je končal s cerkvenim razkolom. Prvi evropski učenjaki (Kruniinbacher, Ehrhard, Diehl, Gelzer, Du-chesne) priznavajo, da spada vzhodni razkol med najusodnejše dogodke svetovne zgodovine; ta razkol je imel posebno za vzhod najstrašnejše posledice. Odkod to globoko nasprotje med Srbi in Hrvati, med Rusi in Poljaki. orientalci iu zapadnjaki? Vse to je pro-vžročil razkol, ki je pretrgal prijateljsko in zaupno občevanje med vzhodno in zapadno cerkvijo, vzhodno in zapadno kulturo, vzhodnim in zapadnim duhom.
Stoletja so se veliki iu goreči možje trudili, da bi rešili to velikansko vprašanje, a brez posebnega uspeha. A vkljub vsem neuspehom vedno spet vstajajo učeni in goreči možje, ki poskušajo pripomoči k rešitvi tega ogromnega problema.
Globlje znanstvene študije v XIX. stoletju so spet obrnile pozornost na vzhod in dokazale, da je vzhodno cerkveno vprašanje eminentno kulturno vprašanje, ki se da le z vztrajnim, dolgotrajnim, podrobnim in temeljitim delom rešiti. Oživljene in poglobljene bizantinske študije (na čelu jim monakovski profesor Krummbacher in od njega urejevani časopis »Byzant. Zeitschrift«) so pokazale vzhodno vprašanje v novi luči. Revizija zgodovinskega gradiva je pokazala, kako je večini dosedanjih poskusov za rešitev vzhodnega vprašanja nedostajalo globlje realne podlage. Zgodovina priča, da ie maloruska unija Brestu 1505) edini znatnejši uspeh teli poskusov. A ravno pri tej uniji se je delalo z zavestjo, da je vzhodno cerkveno kulturno vprašanje, ki ima svoje korenine v globokih razlikah med vzhodno in zapadno kulturo, vzhodnim in zapadnim značajem in duhom. Bistroumni jezuit Anton Possevino, ki je leta 1581 in 1582 na Poljskem in v Moskvi proučeval ruske razmere, je napravil premišljen načrt podrobnega kulturnega in apostolskega dela; veliki apostolski govornik iu učenjak Peter Skarga iu njegovi tovariši so pa to delo izvršili.
Ob koncu XIX. stoletja je veliki Leon XIII. spoznal, da ie za rešitev vzhodnega vprašanja treba podrobnega kulturnega in vzgojnega dela. Z vsemi močmi ie podpiral ustanovitev katoliških šol na vzhodu; v Carigrad je poslal učene menihe asumpcioniste, ki delajo pred vsem na znanstvenem polju in izdajajo »Echos d'Orient« .Isti Leon XIII. je z materielno in moralno podporo vzdrževal dve znanstveni reviji za vzhodno vprašanje (Bessarione« v Rimu in »Revue de 1'Orient chretien« v Parizu).
Ti zgledi so tudi med Slovani zbudili zanimanje za tako trezno in podrobno kulturno in obenem apostolsko delo. ki polagoma pri-
pravlja pot k rešitvi velikanskega cerkveno-kulturnega problema. Ustanovil se je centralni slovanski bogoznanski organ »Slavoruni litte-rae theologicae«, ki izhaja šele tretje leto, a je že zbudil zanimanje in dosegel priznanje v prvih evropskih znanstvenih in cerkvenih krogih. Prvi evropski strokovnjaki v vzhod-no-cerkvenem vprašaniu so se pridružili tem Slovanom v zavesti, da jc le v družbi in s pomočjo Slovanov možno uspešno delo za rešitev vzhodnega vprašanja. Na ta način ti organizirani bogoslovski pisatelji izvršujejo mnogostransko delo: organizirajo bogoslov-sko slovansko znanost in jo predstavljajo ne-slovanskeniu znanstvenemu svetu, obenem pa zapad seznanjajo z vzhodno (posebno rusko) cerkvijo in bogoslovsko znanostjo, Rusom pa dajejo priliko, da se seznanijo s katoliško cerkvijo. Tako se pripravlja pot k zaupnejšenm medsebojnemu občevanju in ustvarja podlaga za neposrednejše delo za unijo vseh dobro-mislečih vzhodnih Slovanov. Verski in kulturni uspeh je na vsak način zagotovljen. V kratkem času se je toliko doseglo, da katoliški bogoslovski pisatelji in profesorji že lahko občujejo s prvimi ruskimi bogoslovskinii učenjaki, ki radi pošiljajo svoje knjige v oceno in zameno ter v Rusiji bude zanimanje za to kulturno delo.
Kdor le nekoliko pozna sedanje ruske razmere (dovoli je le površno pregledati »Die Grundprobleme Russlands« profesorja Zdzie^-cho\\ skega), se lahko prepriča, da so usode-polne krize, ki sedaj pretresajo Rusijo, v zvezi z vzhodnim cerkvenim in kulturnim vprašanjem. Vsled razkola ie bila Rusija celo tisočletje osamljena in zakopana v odreveneli bizantinizeni; sedaj pa naenkrat stoji pred velikanskimi kulturnimi, socialnimi političnimi problemi kulturnega sveta! Zato se tudi med Rusi zbuja želia po oni krščanski kulturi, ki je zapadno Evropo privedla do tolikega napredka, po oni katoliški kulturi, ki je podlaga evropski civilizaciji. Prav pravi dr. F. Ko-neczny, poljski zgodovinar in izvrsten pozna-vavec slovanskih razmer, da ie od rešitve vzhodno-cerkvenega vprašanja odvisna bodočnost Rusije.
Gotovo je primerno, da se zbudi najži-vejše zanimanje za to veliko kulturno in versko vprašanje.
Kulturni delavci, zbrani okoli »Slav. litte-rac theologicae«, bodo v ta namen priredili zanimiv in važen kurz o vzhodno-cerkvenem vprašanju; kurz se bo vršil dne 25. in 26. julija na Velehradu (postaja Uhersko-Hradište na Severni železnici), kjer se bo strokovnja-ško razpravljalo o tem vprašanju in o sredstvih za niega rešitev.
Na kurzu bode ognjeviti in globoko izobraženi Italijan asumpcionist A. Palmieri predaval »O katoliških strujah v ruski bogoslovski literaturi«. Ta Palmieri je nekoliko let ži-j vel v Carigradu in tam sodeloval pri ruskem
LINCK.
Bes Iz Ječe.
Resnična slika iz ruske revolucije.
(Konec.)
IV.
Šc nikoli poprej se niso v temnem zadu-hlem jetniškem vozu odčuvali taki vtisi in nemiri duše, kakor v tej noči.
Komaj je voj prišel na prosto cesto in sc nahajal za vratini ječe, se je obrnil policaj k jetnikom in rekel:
»Tovariši! Ali nas poznate? Se nekaj minut in boste svobodni. Častitam!«
Te besede so udarile med nje kot strela. Prišle so tako nepričakovano, da ni v prvem trenotku nikdo verjel.
Policaj je ponovil vprašanje:
»Ali me res ne poznate, tovariši?«
Šele sedaj so vse razumeli. Razumeli so, da jih peljejo na svobodo in ne na tnorišče. Razumeli so, da to niso policijski stražniki, ampak njihovi tovariši, ki so šli v smrt, da hi njih rešili smrti.
Posebno brezupno radost je občutil M. V preteku kratkih trenotkov preživel je on prehod od potrtega mračnega duševnega na-stroja vsled pričakovanja smrti do radostnega poleta na svobodo.
Ta hitri skok od smrti do življenja je pretresel vso -ijcgovo dušo in ga napolnil z občutki, katerih ni nikdar več pozabil.
Naenkrrt sc voz ustavi.
Vsi so se stresli in napeli pozornost. Razumeli so, da nastopi zdaj važni trenotek — oproščenje od policijskega agenta.
Vsakdo je nehote strepetal ob misli:
»Ali se posreči?«
Psevdo-policaj je naglo razdal vsem begunom revolverje, katere .ie imel pri sebi, odprl notranji predal in pazljivo poslušal, kai se zunaj godi.
Po preteku nekaj težkih minut nestrpnega pričakovanja se je zaslišal nek ropot, teptanje nog, nato so se odprela od zunaj vrata voza in na kolena so jim vrgli policijskega agenta, odrvenela od strahu.
Vrata so se zopet zaprla in voznik se je hitro pomaknil naprej.
Vsi so se oddahnili z občutkom neizmernega olajšanja.
Med tem ko je voz hitel po ulicah Varšave. pričakovala jih je na drugem koncu, na pustem, s travo porastlem dvorišču četa re-volucionarcev z razburljivo nepotrpežlji-vostjo.
Njihova naloga je bila, pobrati vse revolverje in v slučaju potrebe delati pot z ognjem.
Dolgo so pričakovali jetniškega voza in so bili strašno nemirni, ker se ni prikazal v določenem času.
Kako pojasniti to zamudo? Ali ni nastopila kakšna ovira? Premišljevali so polni nemira.
Dvorišče je ležalo na brezljudni pustinji. Obdano je bilo od vseh strani z drevjem, grmovjem in gosto zarastlo travo, dalie so se raztezali vrtovi in polja.
Mesto .ie bilo jako pripravno, da bi se brez ovire iznebili policijskega agenta, konj in policijskega voza.
Bilo ie potreba veliko časa in truda, da se je našlo tako mesto, ki bi odgovarjalo vsem zahtevam previdnosti.
Sam lastnik dvorišča jc bil v tem času v mestu in ni o ničem nič vedel.
Tovariši so oprezno poslušali na vsak najmanjši šum, na vsak daljni, komaj slišni odmev, ki je prihajal iz velikega mesta.
Njihova srca so nemirno bila.
Kar so jim prileteli na ušesa iz daljave nejasni zvoki. Potem se jc zaslišal topot konjskih nog vedno bližje.
Od daleč so se že razločili črni obrisi dolge škatl.ie.
»Zdaj že ni več dvoma — to so oni!«
»Rešeni!«
Naenkrat se odpro dvoriščna vrata, ko je pridrdral voz med nje in se zopet zaprla, ko je stal voz na dvorišču. Konje so privezali za drevo, odprli vrata jetniškega voza, izvlekli iz njega od strahu nezavestnega policijskega agenta, ki je imel usta še vedno za-mašena z robcem, zvezali mu s svileno vrvico roke in noge, pritrdili še bolj robec in ga poškropili s kloroformoni, da bi še bolj zaspal, in ga nazaj porinili v voz.
Nekateri tovariši so bili za to, da bi mu upihnili luč življenja, ker so ga poznali kot popolnega lumpa, ki sc je udeleževal pretepanja tovarišev in odlikoval s posebno grozo-vitostjo iu špijonskim talentom.
Poleg tega so opozarjali nekateri, kako nevarno bi bilo prizanesti njegovemu življenju z ozirom na to, da sc bo on goreče ude-
ležil iskanja za njimi, ker si je mogel zapomniti nekatere obraze in bi jih znal potem pri slučanjem srečanju na ulici spoznati.
Vkljub tej bojazni drugi niso pritrdili, češ, če se izvrši brez prelivanja krvi, bo vtis veliko večji.
Položili so torej policijskega agenta nazaj v prvi oddelek voza, zaprli za njim vrata in sc pričeli hitro preoblačevati in metati iz sebe uniforme in orožje.
Vsakemu oproščenih tovarišev so izročili že poprej pripravljene zavoje, v katerih so bili denarji, potni list v tujino, naslovi, kje ima prenočevati, stroj za striženje las, žve-pljcnke in cigarete.
Poslednje so jim dali zaradi tega, da bi jim ne bilo treba zahajati v javne prostore.
Obleke so položili na voz in vsi tovariši so se prisrčno poslovili in pričeli razhajati v majhnih gručah.
Ko so bili že precej daleč, sc jc eden tovarišev spomnil, da jc storil veliko neprevidnost, namreč da ie v naglici pozabil v žepu svoje policijske obleke listek z natančnim naslovom, kje ima prenočevati eden izmed opro-ščencev.
Vrniti se na dotično mesto je bilo nevarno, torej je bilo prepozno in nemogoče popraviti to pozabljivost. Preostajalo jc torej še zadnje sredstvo, hiteti kolikor mogoče do stanovanja, ki je bilo napisano na naslovu in opozoriti tam vse, katerim je grozila nevarnost, naj hitro odidejo in zatro za seboj vse sledi.
Tako sc je tudi zgodilo.
Ko je drugo jutro prišla policija v dotično
arheologičnem institutu; tu se ie seznanil tudi z jugoslovansko cerkveno zgodovino in z jugoslovanskimi jeziki; leta 1903 je prepotoval Rusijo in se seznanil s prvimi ruskimi cerkvenimi in znanstvenimi krogi, ki visoko cenijo njegovo učenost in njegov spravljivi značaj; zadnje leto je deloval v Krakovu. — Zanimivo bo predavanje »Kaj moreio katoliški bogoznanci storiti za rusko ccrkev«, ki ga bo imel Poljak h". Urban S. J., ki je živel v onih krakovskih krogih, kjer se je organizirala duhovna pomoč za one ruske unijate. ki so v zadnjih dveh letih v tolikem številu prestopili v katoliško cerkev. Prvi češki strokovnjak v Ciril-Metodovem vprašanju Fr. Snopek bo predaval »O razmerju sv. Cirila in Metoda do Rima«. — Maloruski menih P. Haluščinskij bo predaval »O epiklezi«; Celi dr. B. Spačil »O odpustkih«, P. Špaldak iz Prage »V kakem razmerju do katoliške cerkve bi morali biti Rusi«; dr. F. Grivec pa bode imel serijo zgodovinskih predavanj o »Poskusili unije«. — Predavanja bodo v latinskem jeziku; po potrebi se bodo pojasnjevala v raznih slovanskih jezikih. Med predavanji bodo zanimive diskusije in debate.
Kurza se bode udeležilo mnogo katoliških in najbrže tudi nekoliko pravoslavnih Rusov. Prišel bode tudi maloruski metropolit Šep-tyckij, olomuški nadškof Bauer in mnogo odličnega občinstva. Naj bi se tudi Jugoslovani v primernem številu udeležili tega shoda. Po tem shodu se bode 27. in 28. julija vršil shod »Apostolata sv. Cirila in Metoda« za širše sloje. Dne 29. julija dopoldne bode katehetski shod, 29. julija popoldne in 30. julija pa shod akademikov in bogoslovcev.
Ko pregledamo vse to versko in kulturno delo, ki se bo vršilo na Velehradu, sc nam budi spomin na oni starodavni Velehrad, ki ie bil nadškofovska prestolnica sv. Metoda in odkoder so žarki krščanske vere in kulture s tolikim uspehom prodirali med vse Slovane.
Državni zbor.
Dunaj, 11. julija.
Kmečki program.
Kakor sem že sporočil, osnovala se je v torek v zbornici prosta zveza kmečkih poslancev. V načelništvu so trije slovanski poslanci Povše, Koz lovski in Zazvorka ter nemška poslanca Fink in Peschka. Program te proste zveze kmečkih poslancev sc glasi: Poljedelstva razmere so vedno slabše in te-žavnejše. Kmečki pridelki nimajo primerne cene, konkurenca ogrskih in drugih pridelkov je vedno silnejša, pomanjkanje poslov in delavcev raste, davki in pristojbine so že neznosne. vojaško in druga bremena tarejo mala in srednja kmečka posestva. Zato pa rastejo in se množe tudi dolgovi kmečkih posestnikov. Zato pa je dolžnost vseh poslancev, ki zastopajo kmečke občine, da posebno zagovarjajo kmečke koristi.
Poslanci morajo zahtevati, da se varuje in pospešuje poljedelstvo pri trgovinskih pogodbah, pri izvažanju poljedelskih pridelkov, posebno pa živine, z dobrimi napravami proti kužnim boleznini, z zadostnimi prometnimi sredstvi in ugodnimi tarifi. Pospeševati se mora živinoreja, posebno konjereja, organizacija zadružništva, izboljševanja zemljišč, nujne uravnave voda itd.
Da pa dobe kmetje novo veselje do dela in se jim zagotovi obstanek, morata vlada in parlament najpreje poskrbeti, da se polagoma znižajo in odplačajo kmečki dolgovi. Preurediti se morajo davčni, pristojbinski in bram-beni zakon primerno kmečkim razmeram. Ustanoviti se mora državna zavarovalnica za delavce, posle in kmečke posestnike za starost, onemoglost in nezgode. Preprečiti se morajo karteli, ki so škodljivi poljedelstvu.
Posebno važno je tudi, da bode nova pogodba z Ogrsko varovala avstrijske koristi sploh, posebno pa poljedelske. Pospeševati se mora kmečki pouk. posebno pa v nadaljevalnih šolah na deželi. Kmečki stan tvori še vedno nad polovico prebivalstva. Zato je dolžnost države, da podpira poljedelstvo, ki je njen najmočnejši steber. Podpirati pa se morajo tudi obrt, industrija in trgovina, da se
stanovanje, popolnoma prepričana, da ima v rokah sledi pobeglih jetnikov in da bo takoj prijela osebe, ki so sodelovale pri begu, ni našla v stanovanju žive duše.
Napočilo je jutro. Uprava preiskovalne jetnišnice na Pavuhci se je neizmerno čudila, da se jetniški voz tako dolgo ne vrne in je telefonirala do trdnjave, kaj je vzrok temu za-poznenju.
Od tam so odgovorili, da ni prišel k njim r.oben jetniški voz in da sploh ne razumejo, za kaj se gre.
Nato so odgovorili do pisarne oberpolic-mojstra s prošnjo, naj pojasnjuje, kam so odpeljali deset jetnikov iz preiskovalnega zapora po naročilu oberpoliemojstra Majerja iu če ne morejo hitro vrniti jetniškega voza. katerega takoj potrebujejo, da odpravijo nekaj jetnikov k sodišču.
Šele zdaj se je odkrilo, da ni dal polkovnik Majer nobenega naročila in da je vse bila samo mistifikacija za izvršitev skupnega bega.
Pričeli so iskati voz, konje in voznika.
Cez nekaj ur napornega iskanja po vseh delih mesta se jim je posrečilo najti v gluhi pustinji mesto, kjer so se nahajale poslednje sledi bega.
Zvezani voznik je mirno spal. Druge sledi so propadle kot kamen v vodi.
Dasiravno so iskali z največjo gorečnost-
sploh izboljšajo razmere v državi in socialna demokracija izgubi tla za svojo agitacijo.
To je namen kmečke proste zveze, v kateri so se združili poslanci vseh strank in narodnosti, da združeni in edini zagovarjajo vse želje, zahteve, predloge in nasvete v korist poljedelstva.
Poslovni jezik.
Včeraj je po zbornici že strašila obstruk-cija. Češki radikalci so pripravili že do 50 nujnih predlogov, ako se jim ne dovoli, da se tudi češki govori sprejmejo v zapisnik. Vlada je nasvetovala, naj se le prevodi neneni-škili govorov sprejemajo v zapisnik. S tem predlogom pa Nemci in Cehi niso zadovoljni. Nemci ne, ker bi predsednik ne mogel imeti kontrole, ali prevod soglaša z originalom. Cehi pa hočejo popolno ravnopravnost. Sinoči so imeli vsi češki poslanci skupno posvetovanje. ki je traialo več ur. Z 34 glasovi proti 31 so konečno sklenili, da za sedaj opu-ste obstrukcijo in začasno do jeseni sprejmo vladni nasvet. Danes so češki poslanci baronu Becku izročili naslednje sklepe:
1.	Češke interpelacije in pismeni predlogi se morajo objavljati v zapisniku v češkem jeziku.
2.	Češke govore mora objavljati »Korespondenca državnega zbora« ali doslovno ali vsai po vsebini.
3.	V ta namen naj se izbere češčine zmožen uradnik, ki bode skrbel za primerne prevode čeških govorov.
V bistvu so torej češki poslanci sprejeli to, kar nasvetuje vlada, in to je: Vsaka interpelacija in samostojni predlog se objavi v zapisniku v originalu in v nemškem prevodu. Vsak poslanec sme govoriti v svojem jeziku. Ako govornik sam izroči predsedstvu nemški prevod govora, objavi se ta prevod v zapisniku, kakor je bilo običajno že v letih 1861 do 1867. Ako pa poslanec ne izroči prevoda predsedstvu, pride v zapisnik le vsebina govora, ki jo preskrbi poseben uradnik. To bi veljalo seveda sedaj le za češke poslance. Toda isto pravico bodo morali zahtevati vsi ostali nenemški poslanci, ker je izvršljivo. Stvar pa ne po.ide gladko, ker nemški radikalci bodo gotovo ugovarjali proti vsaki iz-premeinbi ter zahtevali nemški poslovni jezik tudi glede na interpelacije.
Dnevni red.
Danes so sc dogovorili načelniki klubov o nadaljnem dnevnem redu, in ta ie: Jutri se konča prvo branje o proračunskem provizo-riju. Sobota je prosta. V ponedeljek popoldne ob 3. uri ima sejo proračunski odsek ter nadaljuje razpravo še v torek dopoldne. Prihodnjo sredo se volijo justični, narodnogospodarski, poljedelski, pristojbinski, tiskovni, brambeni, obrtni in ustavni odsek ter reši Lu-egerjev predlog glede na cesarjev jubilej. V četrtek in petek bode drugo branje proračunskega provizorija. V ponedeljek teden razprava o nujnih predlogih glede državnih podpor vsled uim. V torek teden, 23. julija, bode stalna volitev predsedstva. Ce bi bilo treba, bode seja še 21. julija, potem bode zasedanje odgodeno do jeseni.
Proračunska razprava.
Prvi današni govornik dr. Ofncr je obširno govoril o potrebni reformi kazenskega zakona. Za Bielohlavekom je kričal skoraj eno uro socialni demokrat Beer, ki je razvijal program. Med tem govorom ie nastal velik krik, ker je Beer upravičeno razjezil agrarce s trditvijo. da so plače kmečkih delavcev in poslov vedno enake. Poslanec Beer gotovo ni še nikdar pogledal v kmečko hišo, ker trdi tako budalost. Plače kmečkih delavcev so v zadnjih dveh desetletjih poskočile za 100 m več procentov. Kmet že ne more s svojimi rednimi dohodki več plačevati poslov in delavcev. če pa premožnejši posestniki še zmorejo plače, pa delavcev ne dobe. Ker ne moremo misliti, da je Beer vedoma govoril neresnico, moramo sklepati, da ne pozna razmer na kmetih in govori kot slepec o barvah.
Zadnji današnji govornik ie bil Wolf, ka-tega so ves čas motili socialni demokrati. Bil je krik, kakor v židovski šoli. Wolf pa se ni dal strahovati ter ie srdito odbijal vse na-
jo beguncev iz ječe, kakor tudi njihovih pomočnikov, vendar vse brez uspeha.
Vsa policija je bila na nogah.
Agent, ki je vozil, se je udeležil z vso gorečnostjo iskanja. Našel je šest celih baronov Budbergov in dva načelnika policajev.
Toda pozneje so dognali njihove osebnosti in so jih morali vse izpustiti in pokazalo se je, da je policaj pod vplivom strahu, katerega je preživel, popolnoma zgubil iz spomina obraze, katere je videl le mimogrede.
Pravijo, da je eden jetnikov drugega jutra šel v tovarno kjer je popred delal, po denar, katerega je še imel dobiti.
V	tovarni so se zelo začudili, ko so ga videli svobodnega. Toda 011 ni nič povedal kako in kod je dobil prostost in se sploh ni spustil o tem z nobenim v razgovor, ampak, ko se 11111 je izplačal zaslužek, se je hitro zgubil.
V	mestu je naredil ta beg veliko senzacijo . . .
Po stenah hiš so bili drugega dne nabiti razglasi s podpisom osrednjega odbora poljske socialistične stranke, da je v pretekli noči stranka osvobodila deset ljudi, katerim je grozila smrtna kazen in da se osvobojeni nahajajo že za mejami vladne oblasti.
Ne vem, če je to bilo res, toda nek poljski dnevnik pripoveduje sledeči slučaj nespora-zumno tned oberpoliemajstrom in novim uradnikom, ki je v ječi nadomestil Maciulewicza.
Oberpolicmajster je poklical po telefonu službujočega uradnika in 11111 povedal, da po-
pade. Zanimivo je, da se je Wolj danes v javni seji odločno izjavil proti »svobodni šoli«, češ, da krščanski in židovski otroci pač ne smejo biti pomešani skupaj v šoli. I11 Wolf gotovo ni »klerikalec«, kar naj si zapišejo za ušesa slovenski in drugi zagovorniki vsvobodne šole«.
Jutri zbornica nadaljuje in konča razpravo, ki itak nima nobenega praktičnega pomena. To so samo govorniške vaje, govori skozi okno za časnike.
Za čebelarje. Interpelacija dr. Kreka.
Znano je, da se naši čebelarji že dolgo časa trudijo, da bi dosegli od deželne vlade določbe v varstvo čebelarstva. Medarji tlačijo med v odprtih prostorih, puščajo med in medico na odprtih krajih, stavijo nepomite posode na prosto, zlivajo ostanke medu in medice ven in s tem privabijo čebele, jih navadijo ropa 111. kar je še hujše, zastrupijo in s tem uničijo cele ulnjake. Na Štajerskem je čebelarsko društvo doseglo od namestništva primerno naredbo. Dr. Krek je v tem oziru vložil interpelacijo na poljedelskega ministra in zahteval, da najprej upravnim potoni poseže vmes. da pa tudi poskrbi, da se sklene poseben zakon v varstvo čebelarstva in medu.
Legitimacijski odsek.
Dunaj, 11. junija. V današnji seji legi-timacijskega odseka je prišlo do spora med Cehi in Nemci. Pri volitvi poročevalca za volitev poljskega poslanca-Dulemba .ie bil z glasovi Cehov za poročevalca izvoljen dr. Lo-\venstein od poljskega kluba. Na to ie češki soc. demokrat Prokeš v češkem jeziku češkim poslancem očital, da pomagajo prikriti sleparije pri gališkili volitvah. Nato sta poslanca Bielolila\vek in Sommer protestirala, ker se govori v jeziku, ki ga vsi člani odseka ne razumejo. Prišlo je do prepira, nakar so Cehi zapustili dvorano. Tako je prišlo, da je za poročevalca o protestiranj volitvi ministra Dzieduszyckega bil izvoljen soc. demokrat Wityk. Hitro so šli iskat Cehe, da preprečijo nadaljne take »nesreče«. Ko so se Cehi vrnili v zborovalnico, so se izvolili za ostale poljske poslance tisti poročevalci, ki so jih želeli. Pri volitvi poročevalcev za protestirane volitve rusinskih poslancev .ie Rusin Budzyno\vski predlagal, naj se za poročevalce izvolijo Poljaki. ker hočejo Rusini dokazati, da se jim ni treba bati javnosti in luči. Zanimivo je, da je poročilo o izvolitvi Liclita dobil soc. demokrat Eldersch. Za to so glasovali v prvi vrsti češki katoliško-narodni poslanci.
Obrtna zveza.
Dunaj. 11. julija. Svobodna obrtna zveza v državnem zboru se bo te dni zbrala da se posvetuje, ali ne bi bilo po vzgledu ag-rarcev in industrijcev umestno tudi svobodno obrtno zvezo razširiti. Posvetovali se bodo tudi o ustanovitvi obrtnega sveta pri trgovinskem ministrstvu.
Zadnja seja.
Dunaj. 11. junija. Danes se je na me-rodajnem mestu sklenilo, da bodi zadnja seja v tem zasedanju 23. julija.
Akcija za obrtništvo.
Dunaj, II. julija. Odposlanstvo, sesto-ječe iz poslancev Bielohlavveka, Steinerja, Sturma, barona Battaglia, Malaliowskega in Pastorja se je podalo k ministrskemu predsedniku in 11111 priporočalo sledeče predloge za povzdigo obrtnega stanu: I. Ves kredit za potrebe pospeševanja obrti za I. 1908 naj sc poviša na 1 milijon K in ta vsota vpostavi v proračun. 2. Iz preostankov leta 1906. naj se dovoli dva milijona K za institute za pospeševanje obrti po kronovinali, posebno za pospeševanje izvoza. Minister ie obljubil, da se bo za te zahteve zavzel.
Češki uradnik za parlament.
Du n a j, II. julija Ako se bo v parlamentu nastavil uradnik, ki bo zaznamoval češke govore za »Državnozborsko korespondenco«, bo za to mesto imenovan finančni svetnik dr. j^ronislav Wellek.
i silja žandarja in voz po nekaj političnih jet-1 nikov.
»Kaj?« je razburjen vprašal uradnik, »žandarja in voz?... oberpolicmajster govori ... nc verjamem .... Na to se razumemo. Naj te hudič vzame! ... če ne pozvonim po policijo . . .
Zaman ga je resnični oberpolicmajster skušal prepričati, da je 011 res oberpolicmajster. Ker ni vse nič pomagalo, je moral polkovnik Majer poslati svojega namestnika.
V najvišji stopinji zanimiv je bil za preiskovalno jetnišnico trenotek, ko so se drugo jutro ix> odhodu deset jetnikov ostali jetniki zbudili in to zapazili.
Vsem sc je zdelo čudno in nerazumljivo, kam in s kakšnim namenom so odpeljali najhujše zatožence.
Nekaterim se je predstavljal strašen prizor takojšnje smrtne kazni... Nedavni slučaji, da so brez sodišča ustrelili 16 oseb po § 12 vojnega stanja, je še bolj pokrepil sum-njo nekaterih tovarišev, da so tudi teh 10 odpeljali zato, da bi jih zjutraj postrelili.
Radi tega so vsi živeli v jako težkih tre-notkih negotovosti.
Prašali so paznike, kam in zakaj so odpeljali tovariše, toda niso dobili odgovora.
Kako so se potem začudili, ko se je vrnil prazen voz in so začeli iz njega metati policijske suknje, kape in sablje.
Naenkrat kot blisk je spreletel celo jetnišnico vest, da so vsi tovariši zbežali in da so zdai svobodni.
OGRSKA.
Spor med neodvisno in ljudsko stranko.
Budimpešta, 11. julija. Zanimiv spor se je pojavil v seji zbornice II. t. 111. med neodvisno in ljudsko stranko. Odsek za sklepne račune je namreč predlagal, naj se izreče bivšemu ministrstvu Tisza graja, ker je porabilo nepostavno 200.000 kron v tajne namene. Hencz od ljudske stranke pa je predlagal, naj se celo ministrstvo spravi na zatožno klop. Sedaj pa je zavrelo med Košutov-ci, ki so, kakor znano, ko so prevzeli vlado, cesarju morali obljubiti, da Tiszovega kabineta ne bodo tožili. Košutovci so očitali ljudski stranki, da jim vedno meče polena pod noge, jih hoče pred ljudstvom očrniti itd. Komaj jih je VVekerle pomiril in se je sprejel predlog odseka. S to disonanco se je zbornica do 10. oktobra odgodila.
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR. Izjava hrvaških članov magnatske zbornice.
Budimpešta, 11. julija. V imenu hrvaških članov magnatske zbornice je fini. Tomičič v seji magnatske zbornice prebral izjavo, kjer dokazuje, da predloga o službeni pragmatiki železničarjev krši nagodbeni zakon iz leta 1868, in sicer § 70., kjer je izrečno določeno, da se nagodbena določila ne smejo izpre-meniti brez privoljenja vseh činiteljev, ki so nagodbo medseboj sklenili. Ako magnatska zbornica ta zakon sprejme, prekorači svoi ustavni delokrog. Zato zapustijo hrvaški člani magnatske zbornice zbornico s slovesnim protestom ter izjavljajo, da bodo svoje prihodnje postopanje uravnali po ukrepih hrvaškega sabora. Nato govori trgovinski minister Košut. Izvaja, da zakon ne krši ne ustave ne pravic hrvaškega naroda. Hrvaški zastopniki so sporazum tned Ogri in Hrvati hoteli onemogočiti, upam, da le začasno. (Pritrjevanje.) Nato zapustijo fml. Tomičič, dr. Nikolič in grof Kul-mer zbornico. Grof Ferdinand Zichy izvaja, da je izjava Tomičičeva neutemeljena. Ogri so se na hrvaške želje vedno ozirali in jih vpošte-vali. Zbornica nato zakon sprejme.
Manifest starčevičanske stranke.
Zagreb, 11. julija. Starčcvičanska stranka je izdala proglas na hrvaški narod, kjer izvaja: Starčevičanska stranka prava smatra vlado bana Rakodczaya za neustavno, kakor ie smatrala za neustavno vsako hrvaško vlado, ki temelji na nagodbi od leta 1868. Kajti starčevičanska stranka prava nagodbe ne priznava. Po tej nagodbi predlaga bana ogrski ministrski predsednik, a sabora nihče ni dolžan vprašati, kaj misli. To ie tudi protiparlamentarno. Nagodba od 1. 1868 ie kriva, da je uprava Hrvaške preplavljena od tujcev, da je Hrvaška gospodarsko propala in da sta Reka in Med-murje Hrvaški odvzeta. Z novim zakonom o železničarski pragmatiki pa Mažari hočejo vse te krivice uzakoniti. Manifest se nato obrača proti sedanji hrvaški večini, ki je resolucio-uaška. Reška resolucija sloni na nagodbi in je največje zlo za narod. Zdaj, ko so Mažari s pomočjo reške resolucije zadali Hrvatom najusodnejši udarec, je resolucija pokopana. Manifest naposled apelira na hrvaški narod, naj se odloči za politiko starčevičanske stranke prava in se jame boriti za popolno samo-stalnost kraljestva hrvaškega ter prekine vsako vez z Ogrsko. — Starčevičanci bodo postavili za saborske volitve 50 kandidatov. Splošno se sodi, da Starčevičanci ne bodo sklenili s hrvaško koalicijo nobenega kompromisa.
Konferenca koalicije.
Zagreb, 11. julija. V konferenci hrvaške koalicije se je naglašalo, da treba vse storiti, da bo sabor razpuščen in nove volitve razpisane. Nekateri govorniki so se dotaknili vprašanja. kako osnovati novo ustavno stranko. Naglašalo se je, da je tako unionistično stranko mogoče le tedaj osnovati, ako se nagodba natančno revidira. Oficielnega komunikeja še ni.
Bojkot.
Zagreb, 11. julija. Prva hrvaška hranilnica, najstarejši in največji denarni zavod na Hrvaškem, njena podružnica v Varaždinu in »Poljedelska banka« ter njena podružnica na Reki so prekinile denarni promet z ogrskimi denarnimi zavodi. Pričakuje se, da bodo temu izgledu sledili tudi ostali zavodi. Zagrebški ključarji so sklenili, da ne bodo več kupovali ogrskega blaga.
Tomičič, Tomašič in Nikolič.
F. M. L. Tomičič je v intervievvu izjavil, da Hrvati ne priznajo in nikoli ne bodo priznali ogrske državne enote. Ako sedanji hrvaški poslanci odložijo svoje mandate, se bodo gotovo našli drugi, ki bodo sploh za popolno ločitev od Ogrske. — Bivši minister za Hrvaško Tomašič je v »Az Ujsagu« priobčil članek, kjer dokazuje, da je na Hrvaškem le hrvaščina uradni jezik. Velika napaka od strani ogrske vlade je, da je vznevoljila celo tudi tiste, ki so za unijo z Ogrsko. — Dr. Nikolič, bivši podban, dementuje vesti, da se misli osnovati ustavna stranka, ki bi se spojila z unionistiško stranko, katero misli osnovati ban. Sporazum z banom ni mogoč, dokler ban priznava državno enoto ogrsko, ki je v nasprotju s posebnim državnopravnim stališčem Hrvaške.
RUSIJA.
Nihilistovski kongres.
London. 11. julija. Tukajšnji odbor ruskih revolucionarjev je vse pripravil za nihilistovski kongres, ki se bo vršil v Londonu avgusta meseca in se ga bo udeležilo 1500 delegatov iz vseh ruskih gubernij. Nihilisti hočejo svoje glavno središče iz Genfa prenesti v London, ker nova kantonska postava v Gcnfu onemogočnie oropaeando.
FRANCIJA.
Vojaštvo.
Pariz. 11. julija. Iz Auxerra poročajo, da so bili v vojašnici 14. polka nabiti listi, ki so vojake poživljali, naj se zberejo pred hišo polkovnika Augera, katerega je vojni minister zaradi nekega povelja, ki ni bilo v skladu z vojaško disciplino, postavil v rezervo. Oblast je lepake odstranila, brigadir pa je odredil preiskavo.
Cerkvene stvari.
Pariz, 11. julija. Danes se je vršil v Lyonu shod vseh škofov Južne Francije, da imenujejo kandidata za izpraznjeno nadško-fovsko stolico v Avignonu.
NAPAD BOLGAROV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Bel g rad, 11. julija. Bolgari so napadli Krsto Sinienkoviča ter ga s streli ranili. Med napadalci je več bolgarskih vojakov-begun-cev. Napadalci so vjeti.
_____JAPONSKA IN AMERIKA.
W a s h i n g t o n, 11. julija. Državni urad in japonsko poslaništvo odločno dementujeta vest, da je Japonska od Združenih držav odločno zahtevala zadoščenja zaradi ravnanja z Japonci v San Franciscu in izjavljata, da se med obema vladama ne vršijo nikakoršna pogajanja.
Dnevne novice.
+ Proft je umaknil svojo prošnjo za direktorjevo mesto na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, kakor smo že poročali. Pokazal je v tem da je mož poštenjak, ki zasluži tudi naše spoštovanje, ker neče s pomočjo slovensko-li-beralnega izdajstva splezati kvišku.
Hribarjev program in »Jugoslovanski kiub«. Don Ivaniševič piše v »Narodnem Listu«: »Izjavil, koju je gosp. Hribar s drugovi-ma prikazao pismeno u našoj sveži u pogled krščanskih načela i glede nerazriešivosti bra-ka i glede krščanskog odgoja v školi, može podpuno umiriti i zadovoljiti svakog krščana katolika.« Tako don Ivaniševič o Hribarjevi izjavi z dne 17. junija t. I. Dne 16. avgusta prošlega leta je bil pod Hribarjevim predsedstvom od slovenske narodno-napredne stranke sprejet program, v katerem se glasi točka 4: »Smatrajoč vero za zgolj privatno zadevo stoječ na stališču popolne verske svobode, se stranka dosledno v verska in cerkvena vprašanja ne vtika, videva pa edino odpoinoč zoper neznosno zlorabo cerkve in duhovskc oblasti v strogi ločitvi cerkve od države. Zlasti stranka ne pripoznava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolno svobodno šolo.» Prva polovica te resolucije je sicer lažnjiva, kajti liberalna stranka sploh nima drugega opravka, kakor da se vtika neprenehoma v verska in cerkvena v prašauja in od papeža do zadnjega kaplana ne pusti nikogar pri miru s svojim obrekovanjem; tudi je glasilo liberalne stranke »Slov. Narod« agitatorični organ za odpad k prote-stantizmu in je priobčil v slovenskem prevodu vse najgrše kletve iz vsenemških glasil proti katolicizmu. A druga polovica jc vsa obvezna in veže v prvi vrsti državnega poslanca Iv. Hribarja, ki je na ta program izvoljen. Kako je mogel glede krščanske vzgoje v šoli dati Hrvatom izjavo, ki zadovoljuje vsakega krščanskega katolika, če pa ie po svojem ljubljanskem programu zavezan delati na to, da se cerkvi vzame vsaka pravica do šole ter tako ustvari popolnoma »svobodna« šola? Don Ivaniševič mora vendar logično priznati, da ie Hribarjeva izjava na Dunaju neveljavna, ker ga veže program stranke, ki ga jc kandidirala. Ker narodno-napredna stranka do danes še ni protestirala proti Hribarjevi dunajski izjavi, morajo vendar Hrvatje spoznati, da je vse le preračunano na to, da se Hrvatje preslepe. In dali so se res preslepiti in so padli v stavljeno jim zanjko. Naj ne mislijo, da to spravi iz ravnotežja poslance »Slovenskega kluba«! Ti znajo ločiti resnico od laži, poštenost od slepila. Naj si zapomnijo Hrvatje, da je prvi pogoj pametne politike — logična misel. In te pri njih pogrešamo!
+ Naučilo ministrstvo je načelno sklenilo vztrajno in izdatno podpirati pouk v plc-tarstvu in vrboreji na srednjem Kranjskem. Dozdaj ie poučeval v tem oziru zelo vešči gospod J. Baran na strokovni šoli v Ljubljani. Sam se je prepričal, da po ti poti ne pridemo do zaželjenih uspehov. Treba jc na raznih krajih pletarskih šol. Prva se ustanovi, upamo, že letos jeseni pri sv. Heleni. Kdor se želi natančneje podučiti o ti zadavi, naj se obrne na imenovanega g. Barana, ali pa na državnega poslanca dr. Kreka.
+ Slovensko nesramnost imenujejo »Deutsche Stimmen« (priloga »Grazer Tag-blattu) interpelacijo Slovencev v zadevi nameščanja nemških profesorjev na c. kr. I. drž. gimnazijo. Ne bi odgovarjali temu listu, saj je vsakemu znana zagrizenost njegova proti Slovencem, znano vsakemu kake ničeve vzroke je navajal proti ustanovitvi slov. vseučilišča v Ljubljani, ali nam je na tem, da širši krogi zvedo resnico. Kdor ne pozna razmer in čita le nemško-nacionalne liste, res mora misliti, da so Nemci na Kranjskem pravi narodni mučeniki. Omenjeni list nazivlja I. državno gimnazijo nemško, vkljub temu, da jo jc v minulem letu posečalo 482 Slovencev in le 114 Nemcev. Seveda »Deutsche Stimmen« o razmerju obeh narodnosti na gimnaziji previdno molče. Je-li naša krivda, da se še sedaj na tej gimnaziji v višjih razredih poučujejo vsi predmeti razun slovenščine v nemškem jeziku? To je ostanek onih časov, ko se še prav nobena skrb ni posvečala našemu jeziku. V doglednem času sc bo to mo-
ralo izpremeniti. Na tak način bi sc tudi novomeška in kranjska, da, celo II. državna gimnazija v Ljubljani morale imenovati nemške gimnazije. Za značaj kake šole je gotovo merodajna tudi narodnost učencev. V omenjenem članku se primerja razmerje slovenskih učnih moči na srednjih šolah na Kranjskem z nemškimi. »Štimce« hočejo dokazati na ta način, da se godi Nemcem krivica. Le počasi! Oglejmo si nekoliko razmerje slovenskih in nemških učnih moči! Pri rokah ima-irto podatke o I. in II. državni gimnaziji v Ljubljani in o gimnaziji v Novem mestu. Te gimnazije je obiskovalo v minulem šolskem letu skupno 103.5 Slovencev in le 125 Nemcev; tedaj odpade na vsakih osem Slovencev I Nemec. Temu razmerju primerno je tudi razmerje narodnosti pri učnih močeh: kajti poučevalo je 56 slovenskih iu 7 nemških moči. Ce pa primerjamo to razmerje s številom prebivalstva obeh narodnosti na Kranjskem, tedaj vidimo, koliko na bolišem so Nemci. Jasno je, da bi se nam zgodila krivica, če bi prišel za ravnatelja na I. državno gimnazijo Nemec. In korake za preprečenje te krivice zovejo omenjeni listi »slovensko nesramnost«. Res značilno!
4- Vojaški dopusti ob času žetev. Vojni minister je deputaciji krščansko-socialnih poslancev obljubil in zagotovil, da se bodo prihodnje leto uvedli povsod vojaški dopusti ob času žetve na podlagi izkušenj pri 7. in U. zbornem poveljstvu.
+ Zboljšanje položaja uslužbencev iu uradnikov Južne železnice. Državnozborski poslanci Dobernig, Hofmann-Wellenhof, Mar-ckhl, Erler in Perathoner so se podali k generalnemu ravnatelju Južne železnice dr. Egerju, da poizvedo, kako in kedaj misli Južna železnica izvesti izboljšanja plač in službenih razmer svoiih uslužbencev in uradnikov. Dr. Eger je izjavil, da se bo to izvedlo že letos in sicer bodo uslužbenci in uradniki glede na plačo in avanzma popolnoma enakopravni z državnimi uradniki. Za uradnike je načrt že izdelan, za uslužbence pa bo izdelan septembra. Poslanci so dr. Egerja naprosili, naj čimpreje izvede reformo, da ne bi izbruhnila pasivna rezistenca.
H- Evharistični shod duhovnikov ljubljanske škofije bo letos dne 22. avgusta v Ljubljani.
+ Za uslužbence en milijon! Pa ne da
mislite, Hribar se je spomnil svojih mestnih delavcev ali pa vžitninskih paznikov. Kaj še! Dunajska občina marveč namerava znatno izboljšati stanje uslužbencev dunajske električne železnice in se zato peča dunajski občinski svet s to zadevo. Izboljšati nameravajo penzije, plače in službene zadeve. Stroški bodo znašali vsako leto 1,012.870 K-
+ V cestni odbor velikolaški so izvoljeni od občin gg. Žužek Anton, župan lužarski; Mustar Jakob, župan turjaški; Stih Jože, župan podgorski in Mustar Franc, župan kom-poljski, za odbornike. Namestnika sta Peterlin Anton iz Dolščakov in Štupnik Janez iz Zden-ske vasi. Iz skupine velikih davkoplačevalcev pa g. Matija Hočevar, župan velikolaški.
f Škandal pri domačem pešpolku št. 17. »Mir« piše: V nedeljo, dne 7. t. m. se je vršila v Spodnjem Dravogradu, torej v slovenski občini, petindvajsetletnica ondotnega »šulferajna« in obenem ustanovna slavnost nemškega »turnferajna«. Obe društvi sta seveda najskrajnejše vsenemškega značaja, in cela slavnost se je vršila tudi v tem smislu. Vse polno veleizda.iskih frankfurtaric, »Wacht am Rhein«, itd., to je vse samoobsebi umevno. Človek bi pač mislil, da je tam gori kje v bližini Bero-iina, v blaženem nemškem »rajhu«, ako bi ne bil videl in slišal sodelovati godbe c. in kr. pešpolka št. 17 iz Celovca. Ne vemo, kako naj si tolmačimo postopanje uprave c. in kr. vojaške godbe. Mi pač mislimo, da mora pihati zadnji čas neki poseben veter pri slovenskem pešpolku št. 17., kajti sicer bi bil tak škandal nemogoč. V imenu slovenskega naroda na Koroškem najodiočnejše protestujemo proti taki zlorabi c. iu kr. polkovnc godbe, protestujemo proti temu, da bi c. in kr. polkovna godba poveličevala v slovenskih občinah vsenemške, naravnost protiavstrijske slavnosti, najodiočnejše protestujemo zoper to, da bi se sinovi slovenskega naroda, služeči v c. in kr. službi, izrabljali po najzagrizenejših naših nasprotnikih v njihove slovenožrske namene. Čast našega naroda in čast našega slovenskega polka zahteva, da se najodiočnejše upremo takemu škadaloznenui ravnanju. Poživljamo torej vse slovenske poslance, da najodiočnejše zahtevajo od vojaške uprave, da se stori konec takim in enakim škandalom. C. in kr. pešpolk št. 17, na katerega je z vso upravičenostjo lahko ponosna cela Avstrija, ni in ne sme biti torišče, na katerem bi prenašali svoje hajlov-ske kozolce koroški vsenemški neodrešenci. Sploh v zadnjem času pri 17. polku ni vse tako, kakor bi moralo biti. Cilje se o marsičem, kar vzbuia opravičeni sum, da se ne postopa z našimi fanti ravno preveč človeško, število sainoumorov se množi vedno bolj in bolj, in sedaj pa še take stvari. Bilo bi neod-pustljivo, ako bi še molčali. Naj se torej stvar temeljito pojasni v državnem zboru.
+ Rezistenca pravnih praktikantov. Na Dunaju jc predsednik deželnega sodišča dvorni svetnik Vittorelli sprejel izvršcvalni odbor praktikantov ter jih ostro prijel, ker so v javnosti trdili, da se z njim :ii mogoče pogajati. Izvršcvalni odbor je to trditev vzel nazaj in izjavil, da bodo praktikanti izkušali predvsem doseči svoje zahteve brez pritiska na zakoniti način. Potem je izvršcvalni odbor povprašal praktikante — vseh je 150 — kaj mislijo. Sklenilo se jc sklicati plenarno sejo. Gibanja se bodo udeležili samo praktikanti na kazenskem oddelku. Pravosodni minister je izjavil, da se bo s pravnimi praktikanti glede na njihove upravičene zahteve pogajal, toda
ne prej, predno ne opustijo prostovoljno svoje rezistence. Isto je sporočil praškim prakti-kantom češki minister-rojak Pacak. Zato so se včeraj zvečer voditelji gibanja podali na Dunaj. Češki poslanci so jim sporočili, da se pred jesenjo njihove želje na noben način ne bodo mogle izpolniti, ker je še pred kratkim bilo imenovanih 56 sodnijskih tajnikov extra statum. Predsednika kazenskega in civilnega sodišča sta praktikantom sporočila, da sc bo proti njim postopalo v smislu § 17 sodnijskega organizacijskega štatuta, ako ne bodo opustili rezistence.
+ Nova oprava deželne brambe in gorskih čet. Izšla je provizorična naredba glede na novo opravo deželnih brambovcev. Barva oprave je siva, plašč ostane začas še modro-siv. Novi pogorski polki so sledeče opravljeni: Častniška čepica je siva, ima običajni zlati emblem s cesarjevim imenom in krono. Moštvo ima na čepici bela in črna peresa ru-ševca. Častniki imajo naramne veznice iz zelenega blaga, na njih je srebrna porta z imenom in krono cesarjevo. Jopič ima navzdol ležeč ovratnik. Mesto zvezd na ovratniku ima moštvo aluminijaste planinke, častniki srebrne. kojih cvet pa je zlat. Imeli bodo tudi hlače do kolen, usnjene gamaše in drugo opravo, ki je v gorah običajna in potrebna. Častniška sablja je kratka, čisto ravna in dvorezna. Moštvo ima karabince iu pogorsko palico.
Vojaške vaje III. armaduega zbora.
Graška II. pehotna brigada z dvema eska-dronoma drgonskega polka št. 5 in dve bateriji 3. kornega artiljerijskega polka vadiio od 19. do 23. avgusta pri Švanbergu, 12. pehotna brigada z I eskadronom dragonskega polka št. 5. z dvema baterijama 3. kornega artiljerijskega polka in kader št. 1 gorskih baterij vadijo od 19. do 23. avgusta pri Nemškem Landsbergu in Velikem Florijanu. 55. pehotna brigada vadi od 24. do 28. avgusta proti Ljubljani in sicer se ji prideli 6 eskadron dragonskega polka št. 5 in dve bateriji div. art. polka št. 8. Od 24. do 28. avgusta vadi 56. pehotna brigada s 5 eskadronom dragonskega polka št. 5 in z dvema baterijami div. art. polka št. 8 proti Medvodam in Škofji Loki. Deželnobrambovska 49. pehotna brigada s 4 eskadronom dragonskega polka št. 5, dve baterijski div. art. polka št. 7 iu z deželno brambovsko baterijo vadi od 19. do 23. avgusta pri Železni Kaplji. Za divizijske vaje, ki uvajajo cesarske vaje, se izdajo še posebna določila. Huzarski polk št. 6 in dragonski polk št. 4 se ne udeležita cesarskih vai, marveč vadita v brigadi od 2. do 7. septembra v ozemlju Lipnica, Radgona, Sloven. Bistrica.
—	V Šesljanu je otvorjen nov »Park-Hotel«. veličastno poslopie. Gostov prihaja vedno več, zlasti Nemcev, ki iščejo ob naši Adriji zdravja.
Smrtna kosa. V Gorici je umrl gospod Alojzij Božič, c. kr. gozdar v pokoju, star 64 jlet. Pokojni je služboval v raznih krajih, tudi v Bovcu in Kobaridu.
—	Jugoslovansko korespondenco (»Siid-slavische Korrespondenz«) namerava izdajati na Dunaju »Narodov« poročevalec g. F. L. Turna.
Izvanredni občni zbor društva poštarjev na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji se bo vršil v ponedeljek, dne 5. avgusta t. I. ob 10. uri dopoldne v Trstu, v sejni dvorani poštnega ravnateljstva. Na dnevnem redu je: Razpustitev sedanjega društva, razdelitev istega v deželne skupine, katere se priklopijo osrednjemu društvu na Dunaju. — Da se bode zamoglo društvo razpustiti, so ceni. člani naprošeni, da se udeleže občnega zbora osebno ali pa pošljejo podpisane izjave, katere so prejeli in sicer najkasneje do 3. avgusta t. 1. predsedstvu v Litijo.
—	Umrl je včeraj zvečer v Ratečah dav-kar g. Vendelin Kiissl.
—	Ker so ga po nedolžnem obdolžili umora, se je obesil pri Ilirski Bistrici Hrvat Vendelin Lončaric.
—	C. in kr. morn. realka v Pulju ne preneha, kakor se je mislilo, ampak država jo prevzame s prihodnjim šolskim letom v svojo upravo. Upati je, da se razširi dosedanja nižja realka v popolno višjo realko.
—	Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Kamniku ima svoj občni zbor v sredo, dne 17. t. m., ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih Josipa Fajdiga v Kamniku. Ker se bo o več zanimivih točkah tega obrta razpravljalo, je želeti obile udeležbe.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku bo v kratkem praznovalo 25-letnico svojega obstanka. Pri slavnosti se bodo tudi peterim članom razdelile zaslužne kolajne. Natančnejše bomo še poi očali pravočasno.
—	Slovensko planinsko društvo (osrednji odbor) vabi svoje člane najuljudneje, da se udeleže izleta litijske podružnice dne 14. t. ni. na Mrzlico. Odhod iz Hrastnika zjutraj ob 6. uri 25 min., povratek čez Griže, Žalec in Celje.
—	Prijet defravdant. V Vinkovcih na Hrvaškem so prijeli 18-letnega poštnega piakti-kanta Milana Gabriela, ki je pred kratkim de-fravdiral v Belovaru 1.500 kron denarja in izginil. Pri sebi jc imel še skoro ves denar, zapravil je samo 6 kron.
—	Društvo »Dobra gospodinja« v Spodnji Šiški zaključi otroški vrtec 15. t. m. za dva meseca. - Poučevanje v krojnem in belem šivanju ter vezenju se pa tudi čez počitnice nadaljuje. Sprejemajo se tudi nove učenke proti mali odškodnini. Ce so iste z dežele, dobe tudi lahko hrano in stanovanje. -— Vse priglasitve nasloviti jc na vodstvo »Dobre gospodinje« v Spodnji Šiški št. 148. — Ust-mena pojasnila dobiti jc tudi lahko pri vodstvu vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne ter od 2. do 6. ure zvečer. Ker ie vzgoia v tem za-
vodu popolnoma katoliška, priporoča se ta zavod najtopleje posebno onim na deželi, ki bi radi dali svoje hčerke izobraziti v strokah, ki so neobhodno potrebne v gospodinjstvu.
—	Lesni delavci v Brodu ob Savi, ki stavkajo že štirinajst dni, so začeli posegati tudi v politiko. Ko se je vrnil poslanec dr. Brlič iz Budimpešte, prišli so vsi stavkujoči delavci na kolodvor, kjer so njihovi voditelji govorili proti gospodarjem Madjarom tako žaljivo in uporno, da jih je dr. Brlič sam večkrat ustavil. Delavci se obnašajo tako agresivno, da je vodstvo tovarn prosilo vojaške pomoči.
Za izseljence v Ameriko. Ako potnik boleha na očesni bolezni trahom, mu je za-branjeno izkrcanje.
—	Štiri ženske rešil. V Donavi pri Novem Sadu so se kopale 4. t. m. štiri ženske. Kar jih zgrabi tok in jih odnese seboj. Na njihovo klicanje na pomoč je prihitel na kraj nesreče občinski uradnik Kresta, ki se je sprehajal ob obali. Skočil je takoj v vodo in srečno rešil vse štiri. Občinstvo je vrlega moža burno pozdravljalo.
Morski volk se je pojavil ob obrežju blizu vasi sv. Jurija na otoku Hvaru v Dalmaciji, kjer se je ravno kopala učiteljica na ondotni ljudski šoli. Ko je učiteljica videla soma hiteti proti njej, se je hotela rešiti in je hitro plavala, a malo prej, ko je priplavala do obrežja, jo je dohitel morski volk, jo zagrabil in potegnil v, globočino.
—	Utonila je v Dravi pri Varaždinu sestra dvornega tajnika Urpanija gdč. Gabriela Urpani.
Ljubljanske novice.
li Nadvojvoda Leopold Salvator ogledal je danes zjutraj v spremstvu adjutanta polkovnika Weignerja vso inašinelno opravo hotela »Union«. Predsednik družbe »Union« primarij dr. Vinko Gregorič je vodil visokega gosta v novo električno centralo, hladilnico in peril-nico ter mu natanko razlagal porabo in važnost motorjev. Z vidnim zanimanjem je sledil nadvojvoda razkazovanju in se pohvalno izrazil o praktični in moderni opravi hotela »Union«.
Ij Na c. kr. višji realki v Ljubljani so se
vršili zrelostni izpiti 6., 8., 9., 10., in 11. t. ni. Priglašenih jc bilo za ta termin 31 učencev. Pet jih je naredilo z odliko (dva Slovenca, 2 Nemca in en Italijan), 22 jih ima prvi red, 3 bodo ponavljali čez dva meseca po en predmet, eden jc med izkušnjo odstopil. Za celo leto ni bil reprobiran noben kandidat.
l.i Promocija. Na dunajski univerzi bo v ponedeljek dne 15. t. m. promoviran g. Avgust Schweiger doktorjem vsega zdravilstva. Isti je bil že delj časa demonstrator na dunajski zobozdravniški kliniki; sedaj nastopi prakso v atelirju svojega očeta, tukajšnjega zobozdravnika g. Av. Schwcigerja.
Ij Predsednik razbil shod. V soboto ie imelo društvo »Računarskih uradnikov za Kranjsko« izvanredni občni zbor, na katerem naj bi se izreklo častno članstvo nekemu za organizacijo tega društva in za uradništvo sploh velezaslužnemu kolegu. Proti sklicanju tozadevnega občnega zbera od strani članov ni bilo ugovora. Zato je odbor z načelnikom vred soglasno sklenil, da se na tem občnem zboru stavi resolucija glede častnega članstva. ter tudi formuliral tako utemeljevanje kakor meritum resolucije same. Tudi shod je bil pravilno sklican, ki ga je posetil vladni zastopnik sam. A zgodilo se jc nečuveiio. Med zadnjimi je prišel na shod predsednik gospod računski revident Langof. Ko pa sc jc hotelo konstatirati sklepčnost, se predsednik Langof žadere, da le njemu gre konstatirati to in da on tega vkljub pooblastil ne stori. Ponovno pozvan, da to naj stori že z ozirom na pol. zastopnika, ter zato, da se ne bo tratil čas, ker eno uro pozneje je po statutih shod itak sklepčen tudi brez predsednikovih pooblastil, g. Langof vstane, ne pozdravi ne pol. zastopnika, ne udeležencev, otvori sejo, jo imenuje nesklepčno in jo sklene v isti sapi, tako da ugovarjati ni bilo mogoče. Udari s palico po mizi in reče vladnemu zastopniku : »Ich lege meine Stelle als Obmaiin nieder«, ter zapusti lokal med splošnim protestom. Ogorčenje nad takim postopanjem je bilo splošno. Isti načelnik ima drznost drugi dan apelirati na razsodišče, ki bi ga naj opralo. Zastonj se pere zamorec. Ker bo še dana prilika, da se temeljiteje pobavimo s to zadevo, kličemo sedaj slovenskim uradnikom le to. da si v bodoče tam, kjer odločajo z absolutno imponujočo večino volijo vedno domačina. Gospod bivši predsednik računskih uradnikov Langof pa najbolje stori, da analogno izstopi iz vseh uradniških društev, kjer je odbornik.
Ij Občni zbor »Zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. se ie vršil včeraj popoldne ob obilni udeležbi. Vodil ga je zadružni načelnik g. Tosti, ki biča brezbrižnost odbornikov v preteklem letu. Zato pa tudi ni bilo mogoče tako dolgo sklicati občnega zbora. Zadruga deluje uspešno. Graja nadalje brezbrižnost članov. Od zadruge hočejo koristi, ne menijo se pa zanjo nič. Poživlja na skupno delovanje in na slogo, brez katere se ne doseže nič. Na načelnika se vsi izgovarjajo iu nanj se zvrača krivda, če je tudi popolnoma nedolžen. Člani se sklepov zadnjega občnega zbora niso držali, kar je gotovo le v njihovo škodo. Prečita in odobri se nato zapisnik zadnjega občnega zbora. Zapisnikar Pintar nato poroča o delovanju zadruge minulo leto. Ustanovila se je 1. junija bolniška blagajna tako za mojstre kakor tudi za pomočnike. Odbor je imel 21 sej, vršila sta se tudi dva občna zbora. Vlog je došlo 197, 115 več kakor leta 1905. Podelilo se je koncesij 10. 8 jih je pa ugasnilo in 48 je bilo danih v najem ali se je izpreme-nilo niih izvrševanje. Zadruga je začela boj
Prva domača slovenska pivovarna Ci. Hiserjewlli ele
Ustanovljena let« 1854.	w Ljubljani, Wolfowe ulice štev. 12
— priporoči slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o r n o	■
cev
Štev. telefona 210.
S!4o9 160 - S*
m apeno |i i vo v godcih In steklenicah
za domače trafike. Finančni minister je obljubil v prvih mesecih lanskega leta, da se uredi stvar, a še do danes ni izpolnil svoje obljube. V korist bolniške blagajne se je priredil letos ples. Sklenil se je tudi glede na prodajo piva na zasebnike reverz s pivovarnarji, a gostilničarji se drže vse premalo pridobljenih jim ugodnosti. Umrli so lani člani: Ivan Grajzar, Hafner Jakob, Orešek Franc in Sume Jožef. Zborovalci vstanejo. Poročilo sc vzame na znanje. Zapisnikar Pintar poroča nadalje, da izkazuje računski zaključek primanjkljaj v znesku 238 K 14 h. V imenu pregledovalcev računov poroča g. Fric, da so računi v lepem redu. Računski zaključek se nato odobri. Pri volitvah se voliio v odbor kot odbornik Frančišek Brgant, namestnikoma pa Petsche in Trontelj, v razsodišče g. Lenče Jožef, pregle-dovalcem računov Babič. Fric Novak in Jožef Pollak, v odbor pomočniške bolniške blagajne Tosti in Krisch, namestnikom Pogačnik, v nadzorstvo pa Stritar in Jožef Pollak. Načelnik Tosti predlaga za leta 1907 5odstotno doklado na direktne davke. Zadruga je imela v hranilnici lepo vsoto. Ustanovitev bolniške blagajne je pa precej stalo in zadružno premoženje se je zato posušilo. Denar je šel v dobrodelne namene. Daks nastopi proti predlogu, da naj se uvede 5odstotna naklada. Itak smo preveč obloženi z davki. Kam pa pridemo, če sami sebe pokopavamo. Tosti ostro nastopi proti Daksovem predlogu. Maček vpraša, ali sploh zadruga nima več nobenega denarja. Pojasni sc mu, da izkazuje računski zaključek primanjkljaj. Daks še enkrat nastopi proti nakladi. Koliko je gostilničarjev, ki prodajajo na dan le za tri goldinarje! Zdaj pa še novi davek. Res, da se pravi, za eno leto velja naklada. A davki kakor znano navadno ostanejo. Zastopnik obrtne oblasti svetnik Sešek in zadružni inštruktor dr. Herman Blodig stvarno zagovarjata potrebo zvišanja. Načelnik »Obrtne zveze« Franchetti priporoča, naj se uvede 5odstotna naklada na direktne davke. Jako neumestno napada g. Daksov predlog. Zastopnik »Obrtne zveze« bi moral objektivno nastopati tako, kakor sta to storila svetnik Sešek in dr. Blodig. Taktno pač ni bilo od njega, da se je vmešaval v stvar, ki se tiče edinole članov zborujoče zadruge in njihovih žepov njega, brivskega mojstra, pa prav nič. Franchetti je stavljal za zgled ljubljanskim krčmarjem dunajske zadruge in zadruge drugod, ki so mu všeč. Daks predlaga, naj se sklene, da se šc nc naloži 5odstotna naklada. Počaka naj sc, kako sc bodo obnesle pristojbine pri novih koncesijah. Gostilničar v »Švicariji« Kenda nastopi proti Daksn, ki dela povsod zgago (ka-varnar Krapež: »Razbil bi rad zadrugo, kakor povsod vse razbije). Poteguje se za pet-odstotno naklado. Daks odločno protestira, ker mu je očital Kenda, da dela zgago. Pri glasovanju konstatira Tosti, da je glasovalo za pet-odstotno naklado 31, proti pa 14 oseb, ostali pa so sc zdržali glasovanja. Daks zakliče, da se predsednik ni razumel, ko jc odredil proti-glasovanje. Nastane nemir in pričkanje. Krapež zahteva, naj se še enkrat glasuje. Daks zakliče: »Se bomo pa pritožili proti glasovanju.« Načelnik Tosti izroči predsedništvo pod-načelniku Daksu glede na točko »Nagrada načelniku«. Daks omenja, da jc za nagrado, ki jo je predlagal odbor, samo kje dobiti denar. Maček pravi: Res je, da načelnik ne more delati zastonj. A ker denarja ni, se naj za danes opusti nagrada načelniku in naj se o tej sklepa na prihodnjem občnem zboru. — Krapež predlaga, naj se dovoli načelniku nagrada 4(JO K. kar obvelja. Načelnik Tosti nato naznani, da stopi v veljavo 16. avgusta novi obrtni red. liolniški blagajni se mora javiti tekom treh dni vsak rodbinski član, ki dela v obrti. Po novem zakonu sc vpišejo v pomočniško blagajno tudi lahko vajenci. Zadružni inštruktor dr. Blodig govori nato poljudno o novih določilih obrtnega zakona glede na gostilničarje. Maček vpraša načelnika, če mu jc znano, da nameravajo založniki piva in pivovarnarji napraviti z novim letom kartel. Tosti izjavi, da je o tem že cul, a gotovega mu ni še ničesar znanega. Primerne korake v varstvo gostilničarjev bo žc še storil. Končno naznani, da se vrši koncem avgusta ali pa začetkom septembra I. kranjski gostilničarski shod. na katerega se povabijo tudi gostilničarji od drugod. Nato zaključi občni zbor.
Ij Pogreša se od 18. junija letos 24-letni trgovčev sin Adolf Bayer iz Bennischave in je odšel baje v Tropavo in sc boje, da bi si ne bil vzel življenja. Pri odhodu je imel pri sebi 250 K denarja. Oblečen jc bil v temno-karirasto obleko, zelen klobuk z znamko »Pichlcr«, siv dežni plašč s kapuco in z začetnimi črkami A. B. zaznamovano perilo. V svet ga je gnala baic nesrečna bolezen.
Ij Na tla podrl jc včeraj popoldne neki kolesar na hodni poti nasproti vojaškega stre-
lišča na Dolenjski cesti 13-letnega šolskega učenca Ivana Porebra in ga na levi nogi in na glavi poškodoval.
Ij Zrelostni izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču so se vršili pod predsedstvom gosp. šolskega svetnika dr. R. Junovicza od 2. do 5. julija in pod predsedstvom gosp. deželnega šolskega nadzornika F. Lcvca od 6. do 11. julija. Izpita se je udeležilo 40 gojenk četrtega letnika in 13 privatistinj. Od prvih je naredilo 18 gojenk izpit z odličnim, 22 s povoljnim uspehom; od privatistinj pa ena z odličnim in pet s povoljnim uspehom. Petim je dovoljena ponavljavna preizkušnja, dve pa sta bili reprobirani za eno leto.
Ij Nova modna trgovina. Dne 1. julija je otvoril g. Pavel Magdič v Prešernovih ulicah tik trgovine s konfekcijskim blagom Gričar & Meiač trgovino s svilenim, posamenterij-skim in perilnim blagom, kakor tudi s potrebščinami za krojače in šivilje.
Ij Izgubila je neka kuharica 300 kron denarja.
Štajerske novice.
š Iz Ormoškega okraja se nam poroča: V nedeljo priredi prvaško-libcralno društvo »Sloga«, ki še ima iz davne preteklosti naslov »katoliško«, shod za dr. Ploja. V celem volivnem boju se to društvo ni upalo na dan, sedaj pa, ko je treba storiti liberalcem uslugo, jc takoj na površju. Gospod dr. Omulec se menda s tem hoče hvaležnega izkazati »Narodni stranki«, ki ga je po svojih listih v zadnjem času napadala. Mi pa protestiramo, da bi društvo, ki nam Ploja ni priborilo, sodilo o njegovem postopanju. Sicer to lahko stori, pravice pa do tega nima.
š Ptuj. Popravek, katerega vam je poslal dr. Ploj zaradi zaupnice v Ptuju, je bil neresničen. Mi vstrajamo pri svoji trditvi, da dr. Ploj ni dobil zanpnice, ker se o tej sploh ni sklepalo. Da si Ploj ni upal na shod, pa sc šc tudi sedaj zatrjuje. Seveda v srcc dr. Ploju nc moremo videti, njegovim besedam pa ne verjamemo.
š Katoliško politično društvo »Sloga« v Ormožu, katero pa je dolgo čase že samo po imenu katoliško in se nahaja v popolni oblasti advokata dr. Omuleca, sklicuje za nedeljo, kakor poroča »Slovenski Gospodar«, shod v Ormož, na katerem hoče dr. Ploj prati svoje nečedno ravnanje. Delil bo, kakor dosedaj, z — neresnico, ker drugače se ne more opravičiti. Sicer pa društvo »Sloga« ni postavilo Ploja kandidatom, ni nič storilo za njegovo izvolitev in nima nobene pravice, soditi o Plojevem koraku. To pravico ima ie »Kmečka zveza« in ta je že sodila! Značilno je, da da dr. Ploj in katoliško društvo »Sloga« tiskati svoje plakate tamkaj, kjer se tiska »Narodni List« in »Domovina«.
š Povožen je bil 11. t. m. osemletni učenec Maks Lčischer v Ljubnti. Vlak ga je vlekel 20 metrov daleč in mu zmečkal glavo in razdrobil ude.
š Umrl je v Mariboru trgovec Franc Ks,-Krainz, star 70 let.
š Mrtvo truplo so ddbili v Dravi pri Mariboru. Mrlič je ležal v Dravi že več mesecev. Sodijo, da je mrlič že od 25. februarja pogrešani celovški okoličan Halleger, po domače Aitoni.
š Detomora oproščena je bila pred celjskimi porotniki posestniška hči Helena Mencinger.
š Umrl je nagloma nadučitelj v Novi cerkvi gospod Franc Leskovar.
š Ustrelil se je dne 3. t. m. veleposestnik Matija Klobasa v Negovi, ko je bil na obisku pri svojem bratu v Ivaejcih. Pred 14 dnevi mu jc umrla žena. Zapušča osem nepreskrbljenih otrok, od katerih je starejši star 19 let, najmlajši štiri leta.
Razne stvari.
Kopniški stotnik — čevljar Voigt je v zaporu nevarno obolel. Prosil je, da sme prekiniti kazen. Baje bo pomiloščen.
Napadi z dinamitom v Johannesburgu. V
noči od 10. na II. julija t. I. jc bil z dinamitom porušen v Johannesburgu hotel »Zur Krone«. Razstrclba se je slišala po celem mestu, več oseb jc zračni pritisk vrgel več metrov daleč, vendar niso znatno ranjene. Vrhutcga pa jc bilo izvršenih še več atentatov, ki so prebivalstvo nepopisno razburili. V bližini rova Casson Mine sta se razleteli dve puščici, napolnjeni z dinamitom, a škode nista povzročili. Poizkusilo se jc tudi pognati v zrak rov New Nodderfontainmine toda brez uspeha.
Velik shod železničarjev se ie vršil v Trstu. Sklenilo se je, da se železn. upravam poda ultimatum in ako ne priznajo v določenem roku upravičenih zahtev železničarjev, potem nastopi boj na nož.
Telefonska m brzojavna poročilo,
ZVEZA SLOVENSKIH IN ČEŠKIH KATOLIŠKIH POSLANCEV.
Dunaj, 12. julija. Klub katoliško-narod-nih čeških poslancev je sklenil stopiti v dogovor s »Slovenskim klubom« za ustanovitev skupne parlamentarne komisije aH pa za ustanovitev skupne zveze.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 12. julija. Prvo branje proračunskega provizorija ie bilo danes končano. Govorila sta socialni demokrat Neinec in krščanski socialec Kunschak. Drugo branje se prične v četrtek. Zasedanje državnega zbora se zaključi 23. julija. Danes je vlada predložila nov eksistenčni minimum. Doslej ni bilo mogoče zarubiti dohodka 1600 kron, sedaj ne bo mogoče zarubiti dohodka 1900 kron.
Dunaj, 12. julija. V današnji seji držav, zbora je bil vložen prvi dvojezični predlog. Vložil ga je dr. Stransky s tovariši za drugo češko univerzo.
Dunaj, 12. julija. Danes jc vlada predložila zakon o uredbi službenega razmerja trgovskih pomočnikov.
PASIVNA REZISTENCA PRAVNIH PRAKT1KANTOV.
D n n a j, 12. julija. Pod vodstvom dr. Ma-saryka se ie oglasila deputacija praških pravnih praktikantov pri justičnem ministru, ki ie obljubil, da se bodo imenovanja v kratkem izvršila. Nato je deputacija izjavila, da bo po svojem povratku domov delovala na to, da se pasivna rezistenca takoj ustavi.
TAKTIKA HRVATOV.
Zagreb, 12. julija. Hrvaško-srbska koalicija se je odločila za to, da pojde jeseni zopet v budimneštanski državni zbor in tam začne že v prvi seji brezobzirno obštrukcijo. Velike težave pa pri tem prizadeva dejstvo, da je hrvaški sabor odgoden. Gre se namreč v slučaju, če bo sabor razpuščen, za to, ali bodo potem mandati hrvaških poslancev v Budimpešti še veljavni ali ne. Mažari seveda trdijo slednje. — Starčevlčanci obsojajo in smešijo namero koalicije, ki se hoče vrniti v Budimpešto. ker bo tam najbrž pogorela.
KOŠUTOVE GROŽNJE.
Zagreb, 12. julija. Košutovo glasilo »Budapest« grozi Hrvatom, da bodo Mažari zahtevali tako revizijo nagodbe, ki bo povdar-jala mažarsko stališče o vrhovni suvereniteti ogrske države.
NOVI DOHODNINSKI DAVEK NA _	FRANCOSKEM.
Pariz, 12. julija. Poslanska zbornica in senat sta sprejela zakon o novem dohodninskem davku, ki dozdaj na Francoskem ni bil vpeljan.
VOJNE PRIPRAVE AMERIKE PROTI JAPONSKI.
London, 12. julija. Severno-ameriška pomorska uprava jc naročila na Angleškem veliko množino oglja, ki se bo pripeljal na Filipine. — Manilske oblasti naznanjajo, da se je na Manili poizkusilo z bombami razstreliti arzenal za zgradbo ladij.
AVTOMOBILNA VOŽNJA PEKING-PARIZ.
To m s k, 12. julija. Princ Borghese in Barzini sta došla na atomobillh iz Pekinga semkaj.
LIVARNICA SE JE ZRUŠILA.
London, 12. julija. Iz New-Yorka poročajo listom, da se je v Filadelfiji zrušila velika livarnica, pri čemer je bilo usmrtenih 40 oseb. 15 mrličev so že našli.
I
Zahvala.
Potrti najgloblje žalosti nad pre-bridko izgubo naše iskreno ljubljene, nepozabne sestre oziroma svakinje in tete, gospodičine
LUJIZE 7AG0RZ
dovoljujemo si tem potom izreči svojo najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom,prijateljem in znancem za premnoge Uraze sožalja, za prekrasne darovane vence in za številno spremstvo k zadnjemu počitku naše predrage pokojnice.
Ljubljana, 11. julija 1907.
DL U. FOEdrnnspers
odpotoval do 25. julija.
1545 t-1
Hotel pri,Južnem kolodvoru6, U soboto, dne 13. ]ull)a
KONCERT
s sodelovanjem mestne društvene godbe.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Vstop prost. 1650 i-i
R mnogobrojni udeležbi vabi
velespoStovanjem
A. SE9DL, restavrater.
Psiček
(foxterrier), 2 meseca star, pristnega plemena, z rudečkastim trakom krog vratu, se je zgubil, ali je bil ukraden. Odda naj se £roti primernemu plačilu v pisarni Ed. Smarda, Dunajska oesta št. 18. Nagradi se tudi vsakdo, ki bi dal odločilna pojasnila.	1547 1—1
Pri nakupovanju blaga za novo mašo
se priporočata trgovini v LJubljani R. Miklauc 1356 11-7
Stritarjeve (Špitalske) ulice it. 5 „Pri Škofu"
Pogačarjev (sadni) trg v veliki mestni Mii.
Velika zaloga. Prijazna postrežba. Zanesljivo blago
Naznanja se, da se bo
1546 1-1
lovska pravica
občine Zg. Tuhinj dne 20. julija t. I. ob 9. uri dopoldne pri c. kr. okr. glavarstvu v Kamniku potom javne dražbe za pet let v zakup oddala.
Županstvo Zg. Tuhinj, dne 10. julija 1907.
Jernej Hribar, župan.
Podružnica ■ v Spljetu. 8
Delniftka glavnica i 1 1 K 2.000.000. 1 1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, stm mue m. z :::
obrestuje
UMUT HT vloga na knjiiioe in v tekočem rafiunu od dna vloge do ^ILO
dna vzdiga po ^ 2 U.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500- -, 1.000— 5.000 - in 10.000—. _
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond■ i i j K 200.000. i i i