Vi' 87. številka. Trst, v nedeljo dne 27. marca 1904. \ Tečaj XX*X Izhaja vsak dan ladi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. -•amezne številke se prodajajo po 3 novć. (6 stotink) f mnoph tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Uelji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, 6t Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. ln, sprejema uprava lista ^Edinost", ■Jba Moliti plccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. 0«ne oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Stv. 87«. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč i Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kro«. Na naroČbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO : Ulica Torre blanca Stv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —! Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci'a Usta „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 13 Poštno-hranilnieni račun št. 841.652. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) Rusko brcdovje. ALZIR 26. Gla«om poročil častnikov ruske kr žarke »0*lablja«, ki je dospela včeraj semkaj, se je potopila vsleo vihar a na pota iz Portsaida v zaliv Suda ruska torpe-dovka it. 221. Maitvo se je rešilo. Utrdbe v Pengjangu. LONDON 26 >Timej« so prejele iz Soula brzojavko : Pol med Ćinampo in Pen-gjangom popravljajo za prevažanje vojaških čet. Vojni oddelek treh Jdivizij je tam popolnoma pripravljen. Pengjang močno utrjujejo ker mislijo tukaj napraviti Japonci središče za svoje vojne operacije. Vojne priprave ob Korejski meji. PETROGRAD 26. Dopisnik ruske brz. agenture poroča iz Laojanga : Vojni oddelek pod generalom M;čenkom je [prejel poročilo, da so Japonci ponehali podirati ob črti Pengjang Andžu ; vidi se, da §o postali neodločni; boje se spopada z ruskimi patruljami. V mestu Andžu je 3000, v Pakšenu 1000 Japoncev. V Čicampu je vsidranih približno 40 japonskih vojnih in transportnih ladij. Kakor Be zdi, hočejo Japonci obkoliti naše oddelke na severju, zato čakajo na koncentracijo svoje armade. Japonsko konjeništvo se boji kozaških patrulj, kadar pride z njimi v dotiko, zbeži pod okriljem pehote. Dne 24. t. m. je §trčila ruska patrulja pri Pakčenu ob japonsko pred-etražo ter nanjo streljala. Ko so se Kozaki umaknili, so opazili japonsko patruljo ter začeli streljati. Na japonski strani je bil ubit en častnik in en vojak. Rusi niso imeli zgub. Govor markiza Ito. LONDON 26. »Times« imajo brzojavko iz Seula: Markiz Ito je imel na banketu, bivšem dne 22, t. m. v ministerstvu zunanjih stvari, govor, ki je baje napravil na Korejce globok vtis. Govornik je opisaval, kako so se Japonci korakoma znebili orijentalskega bitstva ter je ponujal korejcem te mučno pridobljene japonske skušnje. Pozval je Korejce, naj delajo za korist dežele in naj ne hodijo svoja posebna pota. Ako poslušajo ta nasvet, obdrie svojo narodno neodvisnost, katero drugače gotovo izgube v eni ali drugi, državi, ki se sedaj bojujeti na Korejskem ozemlju. Kitaj noče zveze z Japonci, LONDON 26. »Daily Telegraphc ima poročilo iz Sangaja, da je odklonila kitajska cesarica, vdova predlog generala Ma in podkralja Iuan š:kaja, naj stopi {Kitaj v zvezo z Japonci, da tako proteBtuje proti ponovnim ruskim napadam na [kitajsko mejo zapadno cd reke Liao. Ogrska snagnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 26. Magnatska zbor- nica je razpravljala indemnitetno predlogo. Grof Ferdinand Zchy je navel razloge za svoje protivno stališče nasproti vladi, ki ob-st'ja v nasprotju med liberalizmom in krščanstvom, zla3ti z rimo-katoliško cerkvijo. MinisterBki predsednik Tisza je izjavil, da je skušala liberalna stranka in vse iz nje izvirajoče vlade ločiti državne naprave od verskih okolnosti, katere kratijo enakost in nepristranost. Liberalizem se ni priznal nikdar na protiverBko smer in država in cerkev zamoreta skupno delovati za občo koriBt. Govornik je odločno odklanjal trditev, da vpliva nepoklican faktor na ogrske razmere. Od leta 1867 so vedno v vseh svareh odločevali ogrski narod in vodilni ogrski državniki. Minister se zavaruje pred očitanjem, da se liberalna stranka in vlada ne drži pogodbe iz leta 1867. ampak da posluša samo migljaje, ki prihajajo z Dunaja. Po glasovanju indemnitete je zbornica razpravljala rekrutno predlogo, ki je bila sprejeta v glavni in podrobni debati. Prihodnja seja v torek. Ogrska zbornica. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 26. Zbornica je sprejela v 3. čitanju predlogo glede odprave slu-žabnih kavcij in hrvatski provizorij ter je re šila več imunitetnih stvari. Med temi je bil sprejet z veliko večino predlog, naj se izroči sodišču posl. Lengvel zaradi nasilstev nasproti oUlastnijam. Na to je bila zbornica odgojena do 12. aprila. Brzojavne vesti. Dijaški shod ▼ Ljubljani. LJUBLJANA 26. Danes se je vršil ustanovni zbor novega ferjalnega društva »Prosveta« v Ljubljani z glavnim namenom ratširjati ljudsko izobrazbo, snovatelji, narod-no-radikalni akademiki, so na shod povabili vse stranke, ker so bili mnenja, da je sodelovanje ca to obče kcriBtno narodno stvar možno. Takoj po otvoritvi bo liberalni d i j a k [i začeli pretep s klerikalnimi terjih vrgli iz dvorane. Na to se je shod zaključil, in so radikalni akademiki sami sklicali shod na § 2, kjer so se izrvršila v redu štiri predavanja in se je ustanovilo društvo. Italijanski kralj t Neapolju. RIM 26. Kralj Viktor Emanuel je odpotoval danes zjutraj v spremstvu ministra za zunanje stvari Tittoaija v Neapolj. Državnozborska volitev. TROPAVA 26. Na dopolnilni volitvi za državni zbor šiezijskega veleposestva je j bil izvoljen poslancem grof Lariech namesto barona Seldnizkvja. PODLISTEK. 4»; Teodora. Povest. Hrvatski spieal ET^enij Kamieie, prevel J. S. Drugi del. Dolgo so dvigali osti iz vode, počasi, počasi, a slednjič je naznanil Sandro : — Vidim nekaj belega pod vodo, ona je velika ; le počasi, drži trdno osti, trdo ! je velel kmetu, a sam se je spust 1 v grlo cisterne, kolikor bolj se je mogel, stegnil roko in zagrabil Malvino za lase. Iz grla Cisterne je bilo čuti njegov glas : Držim jo za lase, še en človek naj pristopi, osti so prijele srajco pod pazduho, še eden sem, da jo prime za eno roko, jaz pa primem za drugo ! Storili so tako ter jo začeli vzdigati. Najprej sti se iz grla cisterne prikazali njeni beli roki, nekoliko modrikasti in nagr-baci, potem glava, stisnena med rameni in povešena nad prsi. Sedaj so priskočili tudi drugi grobokopi, pak so jo lahko dvignili in jo položili v krsto, mokro, napihneno od vode, odprtih ust, modrih ustnic. Zdravnic jo je pregledal. Sestavili so zapisnik, ki se je imel p.zneje popolniti, ker je imel zdravnik Š3 opravila v mrtvašnici. Na to je Sandro izvlekel iz cisterne dete. Dolgo ga ni mogel najti. Dete so položili v krsta k materi, pa so ju odnesli na pokopališče v mrtvašnico, v malo hišico, kjer je ostal zdravnik sam z mrtvecama Bkoro eno uro. Ko je vse proučil in natanko pregledal, je izjavil sodniku, da se je Malvina sama utopila. Sodnik je bil prepričan o tem v prvi hip. Teodore ni videl nikdo, ker se je bila zaprla v svojo sobo, od koder je videla krato, ko so jo nosili na pokopališče po vrtu, po bližnji poti. Sedela je na sredi sobe za mizo in gleJaia za krsto, naslonivša glavo na roko, a z obraza so jej kapale solze. Ko je pal prvi mrak, došel je k njej Marko, Evfemijin mož, in lepo se je razgovarjal žnjo, jo tolažil dolgo, da je človeško življenje prava Makedonske stvari. CARIGRAD 26. Poslanikoma sporazumnih velesil je došel danas ponoči od turške vlade odgovor na spomenico glede orožništva. Odgovor zadovoljuje izvzemši točko o sprejetju inosemskih častnikov, vendar ovira odhod orožniške komisije v Solun pod vodstvom generala De Gi-rgisa. Poslanika pod-vzameta nove korake. Ypokojeoje F. Z. M. Fabinija.; DUNAJ 26. »Vojaški naredbeni list« priobČuje cesarsko lastnoročno pismo na F. Z. M. Fabinija, v katerem se mu izreka povodom njegovega umirovljenja po 55-letnem častnem službovanju, v katerem seje posebno izkazal v petih vojnah, najtoplejša zahvala. Ob ednem je [podeljen F. Z. M. Fabiniju veliki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo vitežkega križa. »Vojaški naredbeni list« priobčuje tudi imenovanje poveljnika 31. pehotne divizije, F. M. L. Czibulke, poveljnikom 8. voja in zapovedujočim generalom v Pragi. Grof Khuen Heder?ary. TEME&VAR 126. Minister a latere grof Khuen Hedervary je bil izvoljen poslancem z večino 1090 glasov. Iz italjanske zbornice. RIM 26. V današnji seji je predlagal poslanec Santini, naj predsednik brzojavnim potom pozdravi v imenu zbornice nemškega cesarja in italijanskega kralja. Predsednik Bianchieri je povdarjal prijateljsko zvezo obeh narodov tsr je priporočal, naj zborniea sprejme predlog, kar je ista soglasno storila. RIM 26. Zbornica je odgodjena do 5. maja, senat pa na nedoločen ča?. Novi zavarovalni zavod. DUMAJ 26. Danes predpoludne so vložili temeljni kamen ravnateljskega poslopja mestnega cesar Fran Josipovega jubilejnega zavoda za zavarovanje na življenje in na rente. Navzoči so bili cesar, ministerski predsednik, vojni minister, namestnik, dunajski župan itd. Župan dr. Lueger je imel na cesarja nagovor. ' Novi vojni monitor. BUDIMPEŠTA 26. Danes je bil spuščen v Dunavo novi vojni monitor »Temes«. Goriško deželno posojilo. DUNAJ 26. V svoji današnji plenarni seji je sklenila borzna zbornica priporočati na finančnem ministerstvu prošnjo goriškega deželnega odbora, da se zadolžnice deželnega 4°/0 posojila z leta 1902, v znesku 1 miljon kron zaznamujejo v kurznem listu. Italijanski kralj in nemški cesar t Neapolju. NEAPELJ 26. Kralj Viktor Emanuel je dospel semkaj ob 11. uri 10 minut v spremstvu ministrov Tittonija in Mirabella. Na postaji so kralja sprejeli načelniki oblast nij ; narod je kralja burno pozdravljal. Mesto je v zastavah, vreme lepo. nadloga od povoja do groba, da treba vae potrpežljivo prenašati. Vsa Banja je vedela, kaj je zdravnik delal v mrtvašnici, in dokler je bil on v mrtvašnici, ni bilo na Banji ne hrupa ne krika. Vsakdo je bil nekako zamišljen, v skrbi in bolj molčeč, nego navadno, a čim je nastopila noč, so se pozaprla vsa vrata, vsakdo je pohitel domov, med svoje. Naslednjega dne so pokopali Malvino v neposvečeno zemljo, njenega sinčeka pa v onem kotiču pokopališča, kjer so pokopavali nekrščene otroke in one, ki so se rodili mrtvi. III. Bilo je koncem septembra, okolo enajste ure v noči, ko je mala in drobna kuharica Francika sedela sama v prostrani kuhinji, stisnivša se v kot pri ognjišču. Kadar je kaj zaškripalo v kuhinji, v podu ali omari, kadar je nočni vetrič nekoliko močneje zašu-mel, prekrižala se je in uprla oči v okno. Sama je bila v hiši in čakala na Jovanina. (Pride še.) Ob 12. uri 35 minut peljal se je kralj iz svoje palače v spremstvu ministrov in drugih dostojanstvenikov v arzenal, od koder se je podal na krov nemške ladije »H^hen-zollern«. Cesar Viljem je kralja najprisrčneje sprejel. Ob 3. in Četrt popoludne je zapustil kralj s svojim spremstvom ladijo »Hohenzollern« ter se je podal na vojno ladijo ,Agordatc, kamor je kmalo na to prišel tudi cesar Viljem, da vrne kralju obisk. Ob 4. uri sta vladarja skupno zapustila ladijo .Agordat' ter obiskala oklopnjačo ,Bene-detto Brin« in križarko ,Prinz Friedrich Kari'. Ob nabrežju zbrana množica je vladarja viharno pozdravljala. Po ogledu je spremil Viktor Emanuel cesarja Viljema na ladijo »Hohenzollernc, kjer se je od njega poslovil. Ob 6. uri zvečer se je kralj vrnil v Rim. NEAPELJ 26. Na slavnostnem obedu, ki je bil danes na krovu ladije »Hohenzjl-lern« je napil kralj Viktor Emanuel nemškemu cesarju na italijanskem jeziku. Kralj je v Bvoji napitnici omenjal prijateljskih vezi, katerimi ste spojeni obe državi s skupnim zaveznikom že dolgo let, kar je najmočneje poroštvo za evropski mir. Cesar Viljem je odgovoril na nemškem jeziku, v katerem je povdarjal, da je tro-i zveza globoko vtisnjena v srca njunih poda-; nikov. Zveza, katera je bila sklenjena od j njunih prednikov in od glavarja habsburške hiše je prinesla narodom blagoslov, Evropi je ' pa zastava miru. -i ? (Glas iz slov. občinstva.) II. Dopisnik »Jedinstva« priporoča v imenovanem članku primorskim Slovanom, naj ob vprašanju ustanovitve italijanskega vseučilišča zavzemajo isto stališče, kakorjo zavzemajo Italijani, t. j. : naj se sprijaznijo z mislijo ustanovitve ; italijanskega vseučilišča v Trstu, a Italijani • da s časom že sami Bprevidijo, da je potrebno, da nudijo tržaškim Slovencem prijateljsko roko inpotemjim že dajo ljudske šole! Bravo ! Mi naj se najprej zavzemamo, da Italijani dobivajo v Trstu najvišji izobraževalni zavod, vseučilišče, a potem nBj lepo potrpežljivo čakamo, dokler Italijani sami ne j Bprevidijo potrebe sporazumljenja z nami in j nam milostno podarijo ljudske šole, a v tem i času naj mi Š9 prav navdušeno pojemo himno j »Lege nazionale«. Res, dopisnik »Jedinstva« mora biti zelo i najiven človek, ako veruje, da bi nam Italijani kedaj lastnoročno, iz lastne inicijative, dali šole! Najiven je, ko nam priporoča sklepanje kompromisa z nasprotnikom, ki nam je do seclaj vse odrekal, ne da bi mi o tem sklepanju kompromisa iskali — nobenih obvez! Nehvaležnost je plačilo Bveta ! — mi imamo grenkih izkušenj o resničnosti tega pregovora. Voditelji primorskih Slovanov, ki so izročili znano spomenico dr.a Koerberju, že vedo, zakaj so proti ustanovitvi samo - italijanskega vseučilišča v Trstu ! Ni treba misliti, da jih je zavist gnala na ta korak, ali pa narodna strast ! Ne, oni so gotovo dobro prevdarili stvar, pa vedo, kako usodnih posledic bi moglo imeti za naše narodno življenje samo-italijans.ko vseučilišče na našem ozemlju, a dopisnik »Jedinstva« Be moti zelo, ako misli, da Italijani sami imajo pravico odločevati o mestu, kjer naj bi bilo italijansko vseučilišče. Ako bi hoteli Italijani imeti svoje vseučilišče na ozemlju, ki je tudi naše, pa imamo tudi mi pravico, da povzdignemo svoj glas. A Trst stoji na ozemlju, ki je toliko naše, kolikor je italijansko. Dopitnik »Jeiinstva« pa ne vidi v ustane vitvi italijanskega vseučilišča za naa nobene važnop.ti — Ker smatra Trst za italjansko mesto ! Ne, prijatelj, v Trstu emo tudi mi Slovenci, mi hočemo tudi ostati tukaj in nočemo z z puščati svojih pozicij za voljo »slo-vansko-i talijanske slrgec, kakor jo propagirajo oni, ki ne poznajo primorskih razmer ! Mi imamo pravico govoriti o tem, kar se dela ia dogaja na našem ozemlju in mi bomo smatrali ustanovitev samo- italijanskega vseučilišča v TrBtu za provokacijo tako dolgo, dokler se nam odrekajo naj primiti v nejše pravice ravno od strani Italijanov, * kater mi bi nas nekateri ljudje na vsaki način radi sprijaznili — na nečasten in uBoden način za nas ! Tudi mi smo za sporazumljenje, ako bo častni in pravično za obe strani. Ali nismo z\ ep raz jmljenje, ki bi pomenjalo za tržašico Slov n-t?o — samomor ! Da pa smo veliki skeptiii, da ne moremo verjeti v skorajšnje biriji, in ki se ravnokar danes piše v Mand- Koliko strategičao in artileristiČno — ne čem razburjenju in podpisani si dovoljujejo žuriji, in ee bo jutri, ali pojutrsujim pisala 1 umno&t po pa Japonci zagrešili pri Vladivo- slaviti do njegove ekscelence, gospoda mini-tudi v Koreji in Kitaju. A ta zgodovina je f stoku, govori dejstvo, da se Rusom niti to- stra za bogočastje in nauk, vprašanji: porodila sedanjo rusko-japonsko vojno, in bo, ako Bog dade, rodila danes jutri tudi rusko zavzetje Kitaja. brez katerega ne bi Rusija nikdar mogla biti evropsko-azijatska držaja, niti bi se ne mogla upreti lakomni pohotnosti sngležke politike, niti ne postati najvećim tekmovalcem v svetovnem boju za narodnogospodarsko veljavo in premoč. Ruska diplomacija je znala izcrpiti svojo spretnost na kitajskem dvoru v PekiDgu. Posledice ruske diplomatične taktike opažajo se v Kitaju tudi danes. Kajti, vsi napori Japoncev, da bi v sedanji vojni povlekli Kitaj na svojo stran, ne vspejo. Istotako se tudi današnja podložnost Korejevcev v Koreji neha onega dne, ko Rusi pot tičejo Japonce v prvi veliki bitki na kopnem. To bo neizogibni dogodki na skrajnem Iztoku, od katerih nas ločuje jako kratko sg(;razumljenje, za to imamo razlega v dobrem razdobje časa. Današnja kitajska cesariea je poznavanju primorskih Italijanov. odločna pristašica ruske politike v Aziji. Ona Niši sodeželani italijanske narodnosti so ni pozabila onega poraza, ki ga je v zadnji preveč kratkovidni, da bi sprevideli, kolika kitajsko-japonski vojni pretrpela nje vojska, nevarn )3t mora priti za njih, ako se bodo še Nu, kar je še najvažneje, ona ne pozablja nadale klali z nami in ako bodo v tem boju nikakor 'n ne pozabi nikdar, da je cesarska trati i in trošili vse svoje sile. Zaslepljeni so dinastija v Japonski njen največi sovražnik, od mržaje proti nam in zato se jaz ne bom ki ne grd za drugim in ne čaka na drugo, čisto n č čudil, ako jih bomo jutri že zopet nego na oni dan, ko bi se jej posrečilo vreči videli v eni fronti z Nemci proti nam ! b kitajskega prestola njo, kitajsko cesarico. Mi bomo sicer obžalovali to — ali sto- Ali poleg tega ve ona tudi še to, da je za rijo naj, kar jim veleva njihova vroča narav, nj j Rusija glavna pokroviteljica in da se ako nočejo slušati razuma, ki razmišlja in Kitaj more ohraniti in vspevati samo in edino račuiia. Nj nas pa je, svoje j>oetopanje" da primerno uredimo ob velikem slovanskem carstvu, s katerim Kitaj meji v Aziji na kopnem in čegar sosedstvo in prijateljstvo je za Kitaj vsekako Ziupajmo v moč Slovanstva ! Zaveznikov več vredno in ugodneje, nego-li je to slučaj pa isSiaao kakor samozavestni ljudje, ne pa z Angltžko, ki hoče preko Indije v 1 i bet, kakor berači, ki ne morejo živeti ! da se utihotapi v Kitaj in da tamkaj poleg Dopisnik »Jedinstva« naj mi ne zameri, Japoncev — zagospodari ! ako iru pravim : V prevelikem svojem itali- Morda se Bvet nekega jutra gromko za- jan filstvo in v prevelikem navdušenju za čudi. Morda se tega jutra jasno pokaže, da krasni Dantejev jezik greš:te proti lastni med Rusijo in Kitajem obstoje trdni politični evoji krvi ! Na izvajanja gosp. dopisnika v in vojaški dogovori, in to na strah in srd ► Jedin- Japoncev, Angležev, a tudi ostalih neprijate- stvu« o vprašanju slovenskega vseučilišča od- Ijev velike Rusije, kateri sleherni Slovan brez govorim morda posebej. Milan P. Rusija in Kitaj. Oikar je sedanja ruBko-japonska vojna, ee cesto p še in govori, da bi se Kitaj mogel izneveriti proglašeni nevtralnosti ter, pridru-živši se Japonski, udariti na Ruse podolgoma ob rusko-kitajskih mejah. Kitajska generala razlike mora zaželeti bojne sreča in diplomatskega vspeha in napredka na vsem azi-jatskem kontinentu. Trst, 27. marca 1904. Fr. Kueinlć. liko ni zdelo vredno, da bi odgovarjali. — 1. Kako opraviči c. k. vlada imenova- Strašno pa so se zaračunali Japonci glede nje dveh učnih sil nemške privatne ljudske prevažanja čet v Korejo. Niso računali z vre- šole v Opatiji, enega c. k. učiteljem, dru-n»«nom, ki jim silno otežuje izkrcavanje in gega pa c. k. podučiteljem na državni ljud-onemogoča napredovanje na kopnem. Zato ski šoli v Puli, plačevanje istih iz državne begajo sem in tja, sedaj izkrcujejo tu, zdaj blagajne in nadaljnje nameščenje istih na tam. Najprej so Bi izbrali zapadno obal Ko- imenovani nemški privatni ljudski šoli v reje ze izkrcavanje. Ker tu ni šlo radi ledu, Opatiji ? skušali so na vzhodni strani pri Port Laza- j Če pa se je c. k. vlada odločila v revu. Ali tu so prišle čete v taka gorovja, da povspeševanje ljudako-šolskega pouka priteči niso mogle ne naprej, ne nazaj. Sedaj dirigi- na pomoč povsod tam, kjer se sicer ne more rajo transportne ladije zopet na zapadno obal priti do osnove šol : je-li pripravljena prev-Koreje. Mej tem pa, ko Japonci tako izgub- zeti v lastno režijo obstoječo slovensko pri-ljajo dragoceni čas, dovaža sibirska, oziroma vatno ljudsko šolo v Trstu in obstoječe hr-mandžurijska železn'ca, ki funkcijonira naj- ; vatske šole v Istri ter zasnovati slovenske in točneje, na bojišče : batalijon za batabjonom, j hrvatske ljudske šole povsodi tam, kjer ne baterijo za baterijo. = Ruska flota je ostala obstoje, a bi po zakonu morale obstojati ? intaktna in čim je prideti na pomoč še Bal- —————— tiška in Sredozemska eskadra, mogla bo preiti v ofenzivo z opravičeno nado, da zadobi gospodstvo na morju. Oim se to zgodi, bodo japonske čete v Koreji stale pred — katastrofo. Nakup novih ladij za Rusijo. Kakor smo že poročali, nakupila je Rusija od raznih parobrodnih društev več transportnih parnikov. Kakor se poroča iz Hamburga je kupila tam razen parnika »Cesar Friderik« tudi parnik Hamburg-Ameriške Pogodba med Bolgarijo in Turčijo. Potrjuje se vest, da se sklene pogodba med Bolgarijo in Turčijo. Ta pogodba Fe nanaša v glavnih stvareh na amnesijo in na vprašanje glede povrnitve makedonskih beguncev ter tudi na trgovinske odnašaje obeh držav. Bolgarski vladi je bilo v prvi vrsti na tem ležeče, da se ugodno reši vprašanje glede pomiloščenja in povrnitve beguncev. Sporazumljenje je bilo že zapričeto, koje turška vlada izjavila, da hoče vsem makedonskim vozne črte: »Knez Bismnrk«. Oba parnika begllncem omogočiti povrnitev v domovino, odideta v par dneh v Kronstadt. Kakor m da h()ge porušeae hiše na državne stroške poroča iz Petrograda »Berliner Tagblattu«, ZQpet pozidafci ter tudi aicer Oškodovati be-je nemška vlada zvrgla radi male tehnične gunoe> Bolgargka vlada 8e je pa zaveZala, napake novo oklopnjačo ter jo prodala neki da prepre3i organiziranje novih ustaških čet privatni osebi, od katere jo je pa kupila Rusija. Japonski vojni psi. Japonci so po evropejskem vzorcu tudi pse izvežbali za vojne svrhe ter so cele trume takih psov priveli seboj v Čemulpo, odkod« jih razpuščajo na vse strani. Te pse rabijo največ za prenašanje poročil, za to imajo psi obešene na vratih usnjate torbice. Kakor se trdi, znajo ti psi dobro razločevati unifonno sovražnikovo od one domačih vojakov. Čim slute tujca v bližini, naznanjajo to z lajanjem, dočim so povsem tiho, ako nosijo kako poročilo. Rnsko-japonska vojna. Trst, 26. marca 1904. I Te dni se je mnogo govorilo in pisalo o -Juane kaj in Ma da sta principijelno proti vedenju Kitaja povodom sedanje vojne. In Rusom in da delata na to, da se Kitaj osvo- pisalo Be je tako kakor da Kitaj nikakor ne bedi od ruskega vpliva in da z Japonsko o=tane nevtralen, da absolutno poseže vmes avstrijske vlade v šolskih stvareh v Trstu in skupno reši vprašanje Mandžurije in Koreje. Japonski v prilog. Ćlovek je dobival utis, v Istri ne gre toliko za naobrazbo, nego Trdi se celo kakor da med Kitajem in Ja- kakor dw smo na predvečeru kooperacije ki- j marveč za germanizacijo, to dokazuje okol-ponsk'> obstoji tajna politična in vojaška tajske in japonske vojske. V dijametralnom ' nost, da tržaški Slovenci, večinoma avtohtonni nasprotstvu s prorokovanjem v teh vesteh so državljani, ob tisočih starišev z otroci, dolž- Postopanje Koerberjeve vlade na poljn ljudskega šolstva v Primorja. . Interpelacija posl. Spinčića in tovarišev do njegove ekscelence, gospoda ministra za bogočastje in nauk. (Zvršetek.) In da o omenjenem postopanju c. kr. in tudi prehod že organiziranih na turško ozemlje ter da bo nadzorovala vataške odbore. Nadalje se je Bolgarska zavezala, da bo pre-prečala izvažanje vojaških potrebščin, orožja in razstreljivih snovi v Turčijo. Turčija je dovolila tudi olahčenje glele prometa na meji in obljubila, da se reforme, ki so namenjene za makedonske vilajete, izvedejo tudi v vilajetu Drinopolskem. Nasprotno pa se začasno odreka Bolgarska vrav-nave cerkvenega in šolskega vprašanja. zveza. Kd jT v resnici ne pozna onih današnjih izvajanja »Rusija in Kitaj«, ki je prinašamo nimi obiskovati šolo, že 20 let brezvBpešno odn šejev, ki v resnici obstoje v Kitaju, v danes na drugem mestu. Naš sotrudnik je prosijo ene slovenske ljudske šole, in ki Koreji m Japonski, v teh treh vztočnih dr- trdno uverjen, da se v Pekingu ne odločijo j imajo že več let slovensko privatno ljudsko žavah mongolske rase, mogel bi skoro vero- za to, kar žele japonofili. Dva dogodka, ki šolo, obiskovano od več stotin šolskih otrok, vati v možnost kitajsko-japonske zveze. Nu, nam ju ravnokar sporoča brzojav, sta, ki go katere šole pa c. k. vlada noče ni podržaviti, niti je priključiti h kateri drugi v Trstu obstoječi državni ljudski šoli, niti učitelji, v resnici eo stvari povsem drugačne. Kajti, vorita za mnenje našega sotrudnika. Kitajske Kitaj je v svoji državni formi monarhičao- čete pod generaloma Ma in Yuanšikai — o ka obsolutistična država. Vlada se vsa osredoto- terima se je izlasti govorilo, da silita v in- oziroma učiteljice te šole te ne plačujejo iz dr- čuje v vladarju, oz roma v današnji cesarici- tervencijo Japonski v prilog — so se umak- žavnih sredstev. Dokazuje nadalje okolnost, vladarici Kitaja. Thientse — sin nebeški nile iz Mandžurije v notranjo Mongolijo, to da je v Istri, kakor je uradno izkazano, - ali H v a n g 1 i — vsemožni vladar — je: ne nahajajo ee več na mejah bojišča. S to 120 že ustvarjenih šolskih okrožij, za katera to sta naziva, ki karakterizujeta vpliv in moč odredbo je kitajska vlada dovolj jasno mani še niso ziBtemizirane nikake šole — da si je kitajskega cesarja, ali —kakor je slučaj danes festirala svoj sklep, da ne misli potegniti to glavno v rokah c. k. vlade — in dasi — k :ajske cesarice. Ali, ker se v kitajskem sablje za bojno srečo Japonske. Ali mej tem, je v Istri deset hrvatskih privatnih ljudskih cesar u ali cesarici koncentrirata tudi versko ko ta dogodek govori, da Kitij ne misli kr- šol (med njimi v Puli z nad 200 šolskih g avarstvo in vojaško zapovedn štvo, je potem šiti nevtralitete, je pa zabeležiti neki drugi otrok in po eno v VoloBkem in Opatiji) s povsem razumljivo, da je kitajski cesar, dogodek, ki kaže celo na intimne odnošaje 15 učnimi močmi, a katerih ni bila nijedna oziroma cesarica, neomejen gospodar politične med rusko in kitajsko vlado. Ta dogodek je, vsprejeta v državno službo, katerih nijedna in v »jaške s tuvacije v Kitaju. Pokrajinski da je kitajska vlada dovolila ruskemu voja- ne dobiva plače iz državnih blagajn, za ka- namestniki in mandarini so dvisni izravno škemu atašeju, da si ogleda kitajske Čete na tere c. k. vlada sploh ne izdava niti novčiča, od cesarskega dvora, ker Cungjenfu meji Mandžurije. marveč se vzdržujejo z milodari, ki se nabi- (ministerstvo cesarske hiše) in K i n k i č u Med listi, ki nam prihajajo v roke, se rajo med Hrvati v vseh pokrajinah nji- ( visoko svetovalstvo) n:sta drugo, nego izvr- odlikuje praška »Politik« se svojimi stvar- hovih. euječa organa cesarske volje : odloke. nimi razmotrivanji o dogodkih na bojiščih. Postopanje o. k. avstrijske vlade v slu- K i tajci, ti nasledniki Konfuciuaa, Laoce Tem razmotri "anjem se vidi, da j:h piše vešča, čaju imenovanja dveh učnih sil na nemški in Bude, (m če tudi so izgubili t ste vojaške strokovnjaška roka. V zadnji došli nam šte- zasebni šoli v Opatiji c. k. učiteljem, ozi- kreposti, s katerimi se danes odlikujejo Ja- vilki prinaša »Politik« članek, v katerem roma c. k. podučiteljem je slučaj, kakoršen ponc ), so kakor prebivalci kopnega v svoji ocenja dogodke na bojišču v teh 50 dneh, se še ni dogodil, in je vnebavpijoč v primeri veličanstveni in številni moči od 380 milijo- odkar so Japonci začeli vojno. Važen mo- s postopanjem iste c. k. avstrijske vlade nov, vendar duša, važen faktor v bodočem ment je da ob vsakem bombardementu stre- glede slovenskega in hrvatskega ljudskega razvoju svetovne zgodovin*. To vedo Japonci ljajo Japonci na veče daljave. Ob prvem na- šolstva v Trstu in v Istri sploh in specijalno prav dobro, ki so po krvi Kitajcem najbliži padu so streljali na pet kilometrov, ob dru- nasproti slovenski privatni ljudski šoli v bratje. Nu, tudi Rusi ne podcenjajo važnosti gem so na 8, na tretjem 12, a na zadnjem Trstu in nasproti hrvatskim privatnim ljud- kitajskega elementa. Rusi so uvideli to že celo na 15 kilometrov. To je najbolji dokaz, dm skim šolam v Istri. davno. Oni so celo vso svojo politiško in se Japonci bolj in bolj boje ruskega bro- Po tem pristranskem postopanju so Slo- kolonijalno sposobnost in daleko* idnost obrnili dovja. venci in Hrvatje v Trstu in v Istri, ki ravno na K taj. To nam dokazuje tudi naj- Sploh očita člankar Japoncem, daje nji* plačujejo krvni in denarni davek državi, a no vej a ruska zgodovina, ki je pisana v Si- hovo vojevanje brez vsacega cilja in načrta, poslednjega tudi deželi in občinam, v najve- Nova škandalna afera bivšega Italijanskega naučnega ministra, V Italji imajo zopet nov javni škandal. Iz sklepnih računov zadnjega leta italijanskega naučnega ministerstva s® je pokazalo, da je bivši naučni minister Nasi zapravljal uradni denar. Iz podpornega zaklada za učitelje je dobilo podpor 2360 oseb, a med temi jih je res v službi samo 280. Za razna potovanja je bilo izdanih 80.000 lir, a pobotnic je samo za 3000 lir. Za njegovo pisarno se je porabilo v petih mesec h 28.000 It. Za vezanje knjig se je izdalo 15.000 lir, toda teh knjig ni nikjer. Tudi pob3tnice izdanega denarja so večinoma ponarejene. Sestavila se je parlamentarna komisija, do vso Btvar preišče. Dnevne novice. Kaj poilieilja tO ? Zatrja se z vso gotovostjo, da bo ves tovorni promet / Bosno in Hercegovino za vee dni popolnoma zaustavljen — radi vojaških vlakov. Trdi se celo, da pojde 120.000 mož preko meje, večinoma poljski in severno-ogrski polki. Politično društvo »Edinost« priredi danes popoludne ob 4. uri javen ehod v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu. Zdi ss nam povsem odveč, da bi posebno pozivala na ta shod, če le opozorimo, da se bo razpravljalo o dveh sila važnih in aktuvelnih vprašanjih. Vsakdo gotovo spoznava potrebo, da tudi naša javnoBt na glasen in dostojanstven način manifestira svoje stališče ozirom na vprašanje italijanskega vseučilišča in na prizadevanja za sporazumljenje med Italijani in Slovani. Časi in dogodki so resni, a mi moramo pokazati, da bdimo ! ! Na ta shod se pričakuje tudi udeležba istrskih prvakov. Smrt poštenjaka. Predšinočnjim ob 8. uri zvečer je umrl v TrebSah g. Valentin Kralj, posestnik in vaški načelnik, (capovilla). Pokojnik je bil poštenjak skozi in skozi, blaga duša in je kar gorel vsikdar za blagor svojih soobčanov. Bil je blesteča izjema med magistratnimi fuokeijonarji po naši okolici. Ob vsej svoji službeni zavisnosti od mestnih gospodarjev, si je vsikdar ohranjal svoje politično in narodno mišljenje : ob vsej neugodnosti razmer živela Jje v njem vaikH r ljubezen do svojega redu in jezika ! Bil je značaj. A ravno zato je užival spoštovanje tudi pri nasprotnikih in mestnih gospodarjih ! To bodi v pouk drugim, ki me-niji, da najbolja taktika je — vedno upogibanje hrbtišča. Iskrenim obžalovanjem navdaja vest o smrti Valentina Kralja ! Trebencein naše so-žalje ! Najlepše pa bodo častili njegov spomin. če ga bodo — posnemali. Pogreb bo danes popoludne ob 4. uri. Koroške Testi. Za skupino kmečkih občin okraja Podklošter-Trbiž se bo vršila dne 29. marca dopolnilna volitev v deželni zbor. Slovenska stranka kandidira gospoda Frana Grafenauerja, posestnika na Brdu. Na občinskih volitvah v Glinjah, ki so ee vršile dne 22. t. m. so zmagali Slovenci ▼ 3. in 2. razredu. .Jugoslovanski dijaški konsrres. Iz B-»leg»grada se poroča, da mislijo dijaki be-ligrajeke visoke šole sklicati shod vseh jugo-elovaaskih vseučilišč niti dijakov in sicer v Belemgradu. Za prvega maja je baje povabljeno v Beligrad dijaštvo hrvatsko, bolgarsko in slovensko. »Italijanstro« naj radikal nega italijanske?« društva v Trstn. V novi odbor radikalne »Societi Ginnastica« so bili izvoljeni med ostalimi Bledeči Italijani »puro eangue« : predsednik Mrak; odborniki: Barbič, Koverlica, Perko, Košuta. Dudovi <5, Gortan, Žigon itd. Vendar enkrat! Na Voloskem je že od leta 1897 boj za hrvatsko ljudsko šolo. Tam je nad 80 hrvatskih za šolo godnih otrok. Pač pa obstoji za 30 tjakaj priseljenih italijanskih otrok italijanska ljudska šola z dvema učnima silama. Leta 1901 je bila odločila c. kr. vlada, da se ima v Voloskem osnovati tudi hrvatska ljudska šola. Ali Italijani istrski — pravični in liberalni, kakor so vedno — so rekurirali proti temu na Dana;. Te dni pa je došel od tam gori — kakor javlja voloski »Narodni liste — odlok, da »e v Voloskem mora odpreti hrvatska šola ! Vsled tega odpade baje na italijanski šoli ena učna sila. Odbor »Slovanske Čl tal niče« v TrsLu ustrezaje želji mnogih členov je sklenil, da od 1. aprila tek. 1. naprej ne bo več držal »Hrvatskega prava« in to radi njegovega neslovanskega stališča napram Rasom in Srbom in da mesto njega naroči v Reki izhajajoči >Novi list«. I totako ustavi naročnino dunajskemu li-tu »Zeit«. V trgovskem izobraževalnem društva je danes ob 4. in pol uri popoludne predavanje za II. tečaj o državnemu proračunu. Hrvatsko društvo v Pragi. Hrvatje bivajoči v Pragi so si osnovali novo društvo »Hrvat«. Pravila je namestništvo že potrdilo ter se je tuii že konstituiral prvi odbor društva. Hrvatje v Ameriki. V čilski republiki ai hočejo vitanoviti Hrvatje parobrodsko društvo, ki bi vezalo jadransko morje z ono stranjo tihega Oceana. Društvo se ima vstanoviti z glavnico 2 milijona dolarjev (dolar = b kron). Društvo slov. uciteljic bo imelo svoj letni občni zbor dne 31. marca t. 1. ob 9. uri do pol. v slov. 8 razrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Razun običajnih odborovih poročil je na dnevnem redu tudi predavanje gč. Vite Zu pančičeve »O narodni zavesti slov. učiteljic«. Nasvete in predloge je oposlati odboru pismeno vsaj 3 dni poprej. Člene in nečlene uljudno vabi odbor. Predavanje o mlekarstvu bo danes popoludne po bjiji službi v Bazovici. Predaval bo gospod potovalni učitelj Štrekelj. Z ozirom na veliko vežaost, ki je igra mlekarstvo v gospodarstvu našega okoličanskega kmeta, nadejamo se, da se mnogo ljudi udeleži današnjega predavanja v Bazovici. Opozorjenje. Nekdo iz Komna je naznanil nedavno v »Edinosti«, da se mu je zgubil pa?. Dotičnika opozarjamo, da se neki ptuji pes, ki odgovarja podanemu opisu, nahaja pri posestniku Ceparju Juriju »pri lovcu« (Rocol pri Trstu). Nov električni tramvaj. V Puli so otvorili te dni električni tramvaj ; prvi dan je bilo prodanih 4000 vožnih listkov. Nov poštni urad. Dne 1. aprila 1904. odpre se v Trstu, in sicer v bližini ladjenice sv. Marka, v mestnem delu Spodnja Kjar-bola, nov poštni urad z uradnim imenom, »Trst 10«, ki se bo pečal s sprejemanjem pisemske in vožne pošte ter ob enem služboval kakor nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bo imel s poštnim omrežjem po že obstoječi, na dan trikratni poštni vožnji mej poštnima uradoma Trst 1 in Sv. Sava, potem po vsakdanji pešp' šti na tej progi, ter po poštni vožnji Trst 1-Dolina. Radi zasramovanja vere je bil areto-van včeraj predpoludne ob 10. uri 50-letni krošnjar Ivan Facchini. Norec je namreč v ulili Crosada kričaje na vse grlo psoval vero in duhovne. Junaštva mestnih redarjev. Na trgu Goldoni prodajajo sir« mašne kmetice razne svoje pridelke in izdelfce — nikomur v na potje, nikomur v nadlego, pač pa v pravo dobroto izlasti revnejim slojem prebivalstva. Včeraj popoludne so prodajali na rečenem trgu ob cesti proti Barrieri en kmet in dve kmetici. Ksr je dospel eden občinskih redar jev in je oblastno velel sirotam, naj se pobe rejo proč. Kmet in ena kmetica sta ustala takoj in se isgubila, druga kmetica pa je bila stara in ni se mogla tako hitrih nog pokoriti ukazu mogočnega občinskega redarja-To pa je razkočilo redarja, da je revno in šibkotno kmetico zgrabil za rok> in jo brezsrčno tresel za roko. Ta odurni prizor je užalil nekega navzočega moža, da je rekel redarju: »Gospod, tako se ne sme delati z ubogim ljudstvom!« — Z laj pa se je junaški redar znesel nad tem poslednjim ; in ker je le ta ponovil svoje mnenje, da tako neusmiljeno se ne sme postopati z ljudstvom, ki si z muko išče novčič zaslužka — je redar tiral moža na policijo. Radovedni smo, da li bo imel ta dogodek res kakov epilog na sodišču ? ! Regnieoli na delu. Predsinočnjim okolo desete zvečer je trojica regnteolov naletela v ulici via Punta del Forno na družbo laških Tržačanov ter izzvala prepir, ki se je razvil v solenno pretepanje. Kar je jeden Tržača nov bolestno vskliknil : regnicolo mu je porinil neko ostrino v desno stran trebuha. — Ranilca so aretirali še isti večer na njegovem stanovanju. Ranilec se zove Giovanni Pezzia-dori, ranjenec pa Antonio Bernardis ! E vi, gospod Daneu, capovilla openski, ki ste v svojem pogovoru s poročevalcem »Piccola« tako brezobrazno obrekovali »Hrvate«, po vejte nam, ao-li tudi to tolovajstvo izzvali Hrvatje ! Vi, capovilla Daneu, ste toliko hvalili regnicole, kakor da so to sama nedolžna jagnjeta, ali dogodki govore, da niso varni pred nj.mi niti tržaški Italijani, niti sušeče ee perilo naših okoličank, niti —oko-ličanke same čim se je zmrač lo. Mera pre-potence teh tujincev in miljencev capoville Daneu-a na Opčinah presega res že vse meje ! Kdo nam odpravi to nadlego tja preko meje ? Žnjo bi mogel tudi capovilla Daneu z Opčin, če mu že tako ugaja — taka družba ! ! Mačji zobje. 36-letni težak Aleksander Purt, ki stanuje v ulici Riborgo se je vče raj popoludne igral z neko mačko. Mačka mu je pustila, da se je nekoliko časa igral žnjo, a ko se je naveličala, ga je pa ugriznila v desno roko s tako silo, da je moral Aleksander na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izžgal rano. — Ravno tako se je pripetilo tudi 35-letnemu težaku Franu Fiamin, ki tudi stanuje v ulici Riborgo. Tudi njega je ugriznila v desno roko mačka, s katero se je on igral in tudi on je moral na zdravniško postajo. predvčeraj dane« 99 .45 99.50 99.45 99.50 118.95 119.20 99.45 99.45 91.05 91.05 118.05 118.10 97.95 97.85 89.50 89.50 160 »J.— 1606.— 642.75 643.50 240 12 "/, 240.05 117.55 117.45 23.53 23.50 19.09 V, 19-09 95.35 95.30 11.32 11.32 Trgovina. Borzna poročila dne 26. marca. Tržaška borza. Napoleoni K 19.08 19.11, angležke lire K — do —.—, London kratek termia K 240.10 240.65, Francija K 95.45—95.65, Italija K 95 10—95.45, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K. 117.40—117.70, nemški bankovci K —.— —.—, avstrijska ednotna renta K 99 30—99.70, ogreka kronska renta K 97.90—98.15, italijanska renia K 95.50—100.—, kreditne akcije K 612.— — 645.— državne železnice K 636.-- 639.—, Lombardi K 78.— 80.—, Lloydove akcije K 695 — 705.—. — Srečke: Tisa K 323.— 33o —, Kredit K 464.— do 474.—, Bodenkredit 1880 K 292 — 302.—, Bo-denkredit 1889 K 287— 293 —, Turške K 123.— do 125 —. Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah 4 •/„ A vat. investicijska renta 31/, */, Ogrska renta v zlatu 4% „ v kronah 4"/, „ renta 3 V, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir CesarBki cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 95.65, 5*/# italijanska renta 101.70, španski exterieur 82.10 akcije otomanske banke 558.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne Železnice —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 79.57 menjice na London 251.45, avstrijska zlata renta 101.05 ogrska 4 °/0 zlata renta 99.75, LSnderbank —.—} turške srečke 117.—, parižka banka 10.61. italijanske m^ridijonalne akcije 710.—, akcij® Rio Tifito 12.66. Mirna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 86.— Lombardi 3»/t, srebro 25"/i«, špa iska renta 813/., italijanska renta 100"/4, tržni diakont 215/ia, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke ——, izplačila banke —.—. Mirna. Tržna poročila 26. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 8.05 do 8.06, za oktober od 8.03 do 8 04 Rž za april K 6.43 do 6.44, za oktober 5 52 do 6.53. Oves za april K 6.31 do 5.32, za oktober * 5.52 do 5 53 Koruza za maj K 5.20 do 5.21, za julij 5.31. do 5.32. Pšenica: ponudbe srednjo ; povpraševanje omejeno, mirno. Prodaja 20.000 met. stotov, nespremenjen-), vzdržano. Druga žita nespremenjeno. Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 40 kg 50 — frk, za maj 40.50. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 33l/s. za maj 333/4, za september 343/*, za dec. 35l!A. Mirno, vzdržano ; kava Rio navadna loco 29—32, navadna reelna 33—36, navadna dobra 37—39. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za marc 17.—, za maj 17.20, za avgust 17.55, za oktober 17.S0, za dec. 17.85, za februvar 18.10 ; mirno. Vreme : lepo. LondoB. Sladkor iz repe surov 8T/ie Sh, Java 9.— Sh. Stanov. Sladkor tuzemski Centrifugalpile, promptno K —.— do —.—, za september K —do —.— marec-avg. —.— do —•—• Concassž in Melispile promptno K -•-.— do —.—, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. —.— do —-—. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, 10 in 5 st. znižanja. Pariz. RŽ za tekoči mesec 14 85, rž za april 14.90, za maj-junij 15.—, za maj-avgust i5.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.75, za april 21.85, za maj-junij 21.70, za maj-! avgust 21.50 (mlačno.). — Moka za tekoči me-j sec 28.65 za april 28.95, za mesec maj - junij 29.20, za maj-avg. 29.20 (mlačno). — Repično olje za tekoči mcacc 46.50, za april 4o.25, za maj-avg. 47.—, za sept.-december 48.85 (mirno.) Smirit za tekoči mesec 38.25, za april 38.75, za maj-avg. 39.50, za sept.-december 35.— (mimo.). Sladkor surov 88° uso nov 213/4—22 (mirno), bel za tekoči meneč 25.25 —, za april 25.50 (Stanov.), za maj-avg. 26—121/,, za okt.-jan. 27.37*/„ rafiniran 56l/f—57— Vreme. lepo. ' Novi velik dohod snovij za možke obleke iz tu- in inozemnih tovaren za spomladmi in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina možkih srajc vseh vrst belih, barvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALFERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. Zaloga tu- in inozemsM vin, špirita in likerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e i r A c q u e št. 12. (nasproti Kaffe Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, Bur-gunder renskih vin, Mosella in Chiaoti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pr.stni tropinovec, slivovec in briajevec. — Izdelki I, vrste, došli iz dot čnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in fra ako. — Razp-odaja odpol litra naprej. oooooooooooooooo Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hnatrov&n oonlk brezplačno in franko. OOOOOOOOOOOOOOOO ir Razne vesti. Vreme v Sibiriji. Dne 20. t. m. ob 7. uri zjutraj je kazal toplomer po Celsiu: v Tomaku — 19 2, v Barnaulu — 15*2, v Ni-kolajevsku (na ustju reke Amur) — 24*7, na Sahalinu — 10'3, v Vladivostoku — 7*4, pod ničlo. Stoletnica francoskega civilnega zakona >Cod6 Civil«. Te dni je bila stoletnica tega znamenitega dela. Zakonom od 30. Ventosa leta XII. (21. marca 1804.) je bil uveden Code civil de Frmn<;aie. Pred nedavno časa se je nekemu novinarju dovolilo, da pogleda izvirni rokopis tega zakonika, ki ga hranijo v Parizu v poslopju pravosodnega minister-stva. Knjiga obstoji ic zvezkov, ki so sediti s trobarvnim svilenim koncem in pri peča teni z rudečim pečatom. Na pečatu je stoječa slika republike z butaro šib in sekiro. Ro-kopis je nekoliko zbledel, vendar se ga Ae lahko čita. Podpisi Napoleona, tedanjega konzula, se jasno iztičejo. Črnilo, s katerim bo pisani, je še temno Črno. Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kateinrrjovo Kneippovo siacino kavo =amo v -»"voi-h 7. varstveno znamko ž p ...t is.i»cij»pa in 7. imenom Kailirciner ter se skritim izogibajte "»Rek manj vred.uh puauemkov. li I4.il. b TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava TRST — nI. Fadnina 19. — TRsT pohištva in tapetarij AVIANO & SCHEGA TRST | tovarna ščetk in čopičev ulica Malcanton Štv. I. Prodaja na debelo in drobno. -^ccoccccc^ Ugodne cene. — TRST — oL Paduina 19. — TRST po zelo nizkih cenah. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J Tia iei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tii certre St. Petra t Hiši Mareozi Največja tovarna pohištva primorske dežele. PohiStvo izdeluje se solidno, trpežno in Učno, in sicer samo iz lesa., posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva poSlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Zaloga izvozno-marčne (E*port-A\arzen) in vležane (Lager) v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. zaloga jVEattonijcvc gicsshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Nikakih pleš vec? ■A' r t^",--^ r. -■- 1 * . • —- V d i-:.:* š: Po izrBKii mnogoštevilni]] zdravnikov je „LOVACRIN" edino Tspešno sredstvo za raščo lasi). „LOVACRIN" podpira raščo lasij in brade na čudovit način. Kjer se nahajajo sij, luščenje itd., podeli lasem popolno lepoto, jači in sveži kožo na glavi, povspešuje raščo bradi, utrjuje raščo obrdim in male lasi. se notem razvneio ' ". . •' Jjjt " ~ ~, , - , „ .K , , , 1 J- obrvim. Predčasno csivele lasi hitro v gosto rasco kar dokazuje ^^ z Lovac.rinom t 8vojo na stotine zahvalnih pisem. naravno barvo. „LOY 1CKIN" CENA veliki steklecici je edini in nedosegljiv, preskušen LOVVCI{I\l46 in preporučen od zdravstvenih ki ^ ^ K oblastnij, znamenitih profesorjev , - g 3tekknice K J2 Q te_ in zdravnikov ^ , klenic R ^ _ AtRIN'4 Pošilja po povzetju ali pa pred- zadržuje izplešenje. izpadanje la- i plačilu evropejska zaloga M. FEITH, Dunaj, VI.. Mariahilferstrasse 45. Vdobiva se tudi v rnirodilnicah, parlumerijah in lekarnah. Cenike na zahtevo franko. Ndicfaraića Slovenska zaloga in tovarna l^ajOldl Cjod pohištva Andreja Jug v Trstu, nlica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-atirnega poišhtva. Marija vdova Cokelj priporoča svojo dobro založeno prodaj.il 11 ieo kuhinjskih posod po n i /ki h cenah. Piazza Ponterosso št 7. ZOBOZDRAVNIK ORDINIRA od 9..—12 predp3^-5. pop< Vsakovrstna {zanesljiva semena ■ i i « i ■ ! kakor : domače, lucerne ali cemške in iudtče deteje ; velikanske rumene, bele in rudeče pe?e ■ repno seme ; raznih trav in va:h vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri Josipu Kordinu v Ijubljani, pred Skotijo št. 4. Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. > Varstvena znamka: SIDBO- ILINEMENT. CAPSICIGOHP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko ,, SIDRO*' z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek - - » Riclterjeva lelama pri zlatem \m ? Pragi X. Bllzabetlua ali o« 6 k\orA gOGOOŽ Ustanovljeno leta 1832. Xi v TRSTU ulica S. Antonio it. 9. II. nadstr. Izvršuje zadelanje z emajlem. porcelanom srebrom in zlatom. I/deluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12 predp, 3.-5. popol Svoji k svojim! M. A I TE velika zaloga z manifakturnim blagrom ul. Nnova it. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico ul. S Lazzaro it. 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinBtvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svoj'-zalogo kakor tudi povećala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico Mtc da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, < vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine! raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake. Sprejema naročbe za moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnataneneje po cenah, da se ne boji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ne Či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrškov. Poskušati za se prepričati! Tinktura za lasi „EFFECTOR (C se zlato kolajno, križcem io častno svetinjo na Dunaju, l. Zajamčeno neškodljiva, ne škodi zdravju, barva lasi, brado, obrvi 4 pare čevljev za 5 K Vsied nakupa ogromne množine oba vala in neke konkurzne mase prodajam le nekoliko časa po umazani ceni 1 par možkih in 1 par ženskih črn:h čevljev za veztti z močno nabitim podplatom, n: dalje 1 par moških in 1 par žentk h modernih čevljev. Vsi ti 4 pari eo najnovejše m< de. močni, gorki in pripravni 7.u zimo ter veljajo le 4 krone. PoeiPa le prot' predplacdu ali povzetju A. OELK. KRAKOV 40/3 — Za naroebo za dof-tuje dolgost atopaia. Zamena dovoljena ali denar nazaj ako ne hi ugrjalo. E. Linka, postavno zavarovana (neškodljiva) Odlikovana Parizu in Londonu v sivi, črni, temno in svetlo rujavi, temno ali svetlo belkasti barvi in to tako, da ne odteka in je ne mogoče odpraviti v nikaki kopelji. Velika škatljica gld. 2. škatljica za poskušnjo grld. 1.— Po pošti od 15 novčičev naprej več za zavoj. E. LINK, brivec, specijalist za kosmetiko in barvilo Dunaj Spiegelgasse številka 19. nasproti Derotheum. - ZA GOSPODE IN GOSPE POSEBNI PROSTORI ZA BARVANJE. V Trstu prodaja Hektor Zernitz, drogerija ulica Stadion 2. Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička ^patovačka kiselica nije sarao najbolje i najzdravije stolno piće, vec je i naj-koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je od pivih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca. pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida (zlatne žile), natek ih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlato ih i srebrnih kolajna. ..UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAČKE KISELICE'4, ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. Stanje hranilnih vlog:: 18 milijonov kron 2$ Rezervni zaklad; nad 550.000 kron Najboljši in najpopolnejši glasovir j i (pianini) se rltupljo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mesečne obroke (tudi na deželo) neposredno tovarnarju HENRIK BEEMlTZ-u c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v THSTTJ, Borzni trg St. 9. Svetovna razstava v Parizu l'J03. najvišje odlikovanje Avstro- Ogerslce za, glaaovirje. 7 novi prođajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu e nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. Andrej Wouk. Naznanilo otvoritve. Dne 1. mtrca t. 1. se je otvorila nova PEKARNA V ul. Coilti št. 37, (vogal ul. Ferriera) i v ko jej pekarni Ee peče 3 krat na dan toli navaden kruh v atruaah koli bige od ajdova moke. Specijaliteta. Naprava siadčič po dunajskem načinu. Podpisani ae priporoča cenj. občinstvu z , cdličnim spoštovanjem. Jos Stegenšek lastnik pekarne na vojarnem trgu 4. Postrežba frauko na dom Proda se košnja I v velikem obsegu za tekoče leto v Zavijali. Za pojasnitve se je obrniti od 11. predp. do 1V2 pop. k Josipu Schtissler a Trstu, nlica Ponto rosso št. o II. n. }£3 5 kg.: novo sku bljeno K 9.60 3 boljše K 12.—, beli mehki puh, skubljeno K 30.—, K 36.—. Pošilja se franko po povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedickt Sachsel. Lobes 183. poŠta Flzen, Češko. U tnirodilnici - - - -- - - - pri Sv. 3vanu se dobiva: redilni prašek za prašiče, krave, vole itd. Xa izbero mnogovrstnih barv, fir-nežev in čopičev. Prodaja petroleja 900/o denat. Špirita in mnogo drugih v to stroko spadajoči h predmetov. Vse po nizkih cenah, tako da se ni bati konkurence. Priporoča se Ivan Camauli Vytlrova tovarna žitne kave Praga VIII. ako 1 Mestna hranilnica ljubljanska i na Me stnem trgu zraen rotovža X( sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi o-a zara-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne rlosre se sprejemajo tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilnice Posoja se na 1—,::xr---43' 0 — znašajo obresti zemljišča po 43/4°0 na leto. Z obre tmi vred pa plara "vf ;i in to odplačilo ravno 50/o izposojenega kapitala. Na ta sak doUaik toliko na ta način se ves dolgr — — —r------ ------- 10 <1 ia način se ves uoijr kapital, da poplača v in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplaćati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto B°/0 izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 472% do 5% Izvrsten okus dobi kava ji, pr mešate V Y D ROVE ŽITNE - - - KAVE - - ■ i Poskusite ! Poštna 5 kg po-L šiljka 4- K 50 h franco. K: Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII. g pu- 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura s 24 urnim tekom s posrebrneao, verižico ; 1 krasua spila za kravate se simili biseri; 1 prstan s ponarej. kamnom za raožke ali ženske; 1 garnitura gumbov za manšete, srajco in ovratnik, * v •_ •» '#l>it