60. Številka. V LJubljani, v torek 15 marca I9Z1. LIV. leto Iaha|a vsak dan popoldne lava* rast aeJalio Is »raaalfce. Inseratlt Prostor 1 ml m X M mfm ra ma\- oglase d> ?7 m/m vtiin« 1 K. od JO m/m viiinc dalje kupčljski in uradil oglasi 1 mm K <**—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame t m/m K 3*-. Poroke. *aro»U r i ,1 ; celoletna na^i«, pUcaa . K 3M>* — polletno.......„ ISO*— 3 mesečno 7 V — 1 m .....- 2V — v Llaal|aal In pa potil i V luozaasalvo i celoletna K4?J#— iH>lletno.......„210*— 3 neaacaa........los — .. 35 — Pri morebitnem p>vh*n|,j se un* daljna naročnini danlafatt. Novi narOwiiiki nai pus.iero v orvic itaraiiiuto vedno 'Sfff po nakaznici. Na samn r>iviie*i*i n*tro.'il*i hrei* r*o-»iii*ve tteoma ne ne moremo oztratt. Cređulatvo ,tS'o*r. 'i tj-i i■• !£naliova ulica At 3, 1» nadstropl«. Telefon srev. 34. Doplaa »prolazna la podpisano In tadoitno fran&ovan*, Rcopitov no vrača. Posameina Številka velja 1*20 K PcStiVrv-i p!ata»q m gotovimi. Centrala Trboveljske družbe. Ob pritrjevanju cele poštene javnosti je naš list vodil dolgo kampanjo proti slabim razmeram pri Trboveljski družbi in proti tistim, ki so pozabili na dolžnosti svojega mesta. Pravilno bi bilo, da bi vodstvo družbe Jzprevidelo, da se trajno ne more s premogom dandanes celo pri nas na ju-gu delati tako. kakor komu nareka na sebi umljiva gola želja po dobičku. Na celem svetu danes igra premog odločilno vlogo, in državna uprava ne more pripuščati, da bi podjetniški egoizem izkoriščal po svoji voljf konsumenta. industrijo, železnice in državo. Nekateri kapitani te družbe pa še danes niso na pravi poti in še vedno upajo, da bodo boljše vozili, če poskušajo z metodami, ki so pri nas v Ljubljani, nekaj po zaslugi »Slov. Naroda«, žc pri kraju ali pa še bodo. Sedaj so nekateri nerodni svetniki med njimi raztrosili glas. da gredo iz maščevania do odpora Slovencev, ki se ne dado več slepo izkoriščati, iz Ljubljane in da ne bodo zidali v Ljubljani svojega velikega poslopja. IzDremenili so torej devizo Hohenzollerncev in Habsburžanov »Hamburg — Bagdad« po svoje, okrajšali so jo In pravijo a la Maks in Morlz: »Von VVien nach Pelgrad«. Ti gospodje menda računajo na naivnost ljudi in pa na to. da jim bo iz strankarske slovenske na#ajivosti vendar le kdo začel v našem časopisju zagovarjati številne smrtne grehe. V resnici so pa vzroki za premestitev centrale v Beograd dnini. Maščevalnost nI zadosten razi ■•n, da bi podjetja a Ia Trboveljska družba šla v Beograd. V vodstvu Trboveljske so razni možje. Je med njimi m6Ž, s katerimi bi se dalo pametno govoriti, ali pri nas so stopili v ospredje kot ekspo-nentie te družbe le preveč ljudje, ki niso srečno nastopali O tem pa ie mimogrede. Trboveljska Je že dolgo na Dunaju zasidrana. Brezdvomno je za vodstvo velike udobnosti ln še bolj praktične koristi, če ostanejo blizu krajev, kjer so prilike za razne kupčije. Gospodje so prvotno dolgo po razsulu računali, da pride do donavske federacije, to ie. praktično vzeto, da se zopet vrnejo časi, ko ie Dunaj sesal po sto sesalkah blagostanje Iz zarobljenih provinc. O tem so bili trdno preoričani In so upali ostati v VVienu. Ko je ginevalo upanje, da se bodo Slovenci še da!ie dali vpreči v gospodarsko sužnjost, so pač pričeli računati s potrebo, da bo treba preurediti upravo. Našli pa so sto potov, da se izvršitev zavleče no možnosti dolgo, in tako ie odločilno knjigovodstvo še na Dunaju. V Slo- venUJ so računali na avtonomijo. Ves trud je bil na to obrnien. da se Izpriiaznijo z lokalnimi faktorji. Našli so res organ, ki jim je šel čudovito na roko in jim res vešče spravljal trnje s pota. Očitno so ga hvalili, javni interes je pa jokal. Dolgo so pohlevni Slovenci trpeli, da se Je »upravljalo in nadziralo* na njih -^kodo. Kar se je upalo »strokovnjaške-mu režimu* ustavljati in braniti splošne interese, po tem so planili s tako predrznostjo vpričo cele javnosti, da je morala burševska aroganca in predrzna protekcija na drugI strani izzvati odpor, ki je potem preSel v časopise. Ni še vse odkrito. V boju smo bili obzirni, kolikor je bilo le mogoče, ali sedaj se eovori od strani gotovih organov družbe o maščevalnosti zaradi »Slov. Naroda«, in mi smo pravzaprav odvezanl vsakega, tudi zasebnega obzira. Gospođici »Pelgrad« Jo vendar preblizu, da hI Vas in Vaših prijateljev ne doseela naša stvarna razodetja. Za sedaj smo samo čuječi in le konstatiramo, da so najhujše stvari pri famo«z-nera nadzorstvu, ki si ie znalo nlno, mora-o v kratkem v šara Ali bo palača v Ljubljani ali ne. projektirana notabe-ne iz tekočih dohodkov na naše slovensko breme, pokaže še prti1 njost. Če res nstavlVi rVV freba pač tudi revidirati cene, ki vpeštevajo investicijo, Nastalo fict tudi vprašanje, ail fe vse, kar okrog Trboveljske po LlubtianI leze, res potrebno, da stanuje v LiubT-anl. kjer najboljši lastni sinovi ne dobe strehe. Poudarjamo Se enkrat, da Trboveljska bolje stori, če prevlada v njei dobri duh starega vodnika in se postavi na stališče, kakor ga pamet, zakon in sedanji položaj zahteva. Sedež centrale v Beogradu na sebi ne bo mogel zadušiti pravice in resnice, tudi prijazni obiski in pa vabila ondot, o katerem se te dni pripoveduje, se ne bo obnašalo . Naša ruda in kupeiia ne sme brez ozira na potrebe splošnosti postati predmet »svobodne trgovine« tujcev, kakor je to hotel že 22. maja 1920 v še pre- malo znani slndikatni pogodbi moz-inženjer, ki mu ie slovenska in jug <-slovenska dobričina predolgo zaupala na'delikatnejša mesta. Svobodno trgovino je podpisoval vladni organ za premog ob času. ko so pan-durji tiščali rb tla slovensko trgovino in industrijo z raznim* šikana-mi, zapirali pot njenim izdelkom do Jugoslaviji ter pripomogli do te? i, da Je končno naši industriji ostalo toliko blaga neprodanega in prišlo eb ceno! I i Mili JI hihii In H oan urazen. Pogreb. L j i; M f a ii v, 13. marca 1021. Dnnea smo opremili na njegovi tn<\-nji poti našega najboljšega, naji-lenlnej-£esfa tovariša, našega stnrosto jugoslo-vonskeua sokolskoga Saveza brata dr. Ivana O r a i n r! Solnee je sijalo prav -♦oraladansko. v duš**n?tvo pod vodstvom pospe dr. Tavčarjeve in nebroj občinstva. Pred Narodnim domom so **e raz-vrsf'le množice soliolskit* krdel v lep špnlir, ob obeh straneh društveni znaki žnp in zastave ter mnogoštevilni venci, za tem spalirjem pa ti-oč in ti-sočglava mn>žira. ki jo" prihi*et.i izražat velikemu poko'niku zedn:o čast. Ma'o pr^d 3. nro fo prinesli krs-to s truplom pokojnik«-*, pred Narodni doni sokoli in ko so bili onravli^ni cerkveni obredi ?e imel namestnik staroste brat dr. Vladimir H a v n i h a r tale govor: Sokoli! Bol mi stiska grlo, ko moram v večno slovo covoriti zadnji pozdrav našemu starosti. Znman se vprašujem, čemu je bilo to treba in zakaj tako zgodaj. Nemila usoda Te je iztrgala iz naših vrst v najlepši moški dobi, v dobi, ko si obetaj se mnogo in ko smo od Tebe. od Tvoje požrtovalno-ti, Tvoje delavnosti, od Tvojega sokolstva pričakovali še mnorro. Da, sokolstvo |e bilo v nj^m vtelc-šeno; pa če bi vprašal, katera školska lastnost mu je bita noiizrazitejAa. tevhj vidim na Vaših u=tnil», bratie Sokoli, odgovor: bil nam je brat! Bratstvo v najčistejšem pomenu te besedo je kralievalo r njegovem srcu. Ce je le slutil, da se je kdo čutil z*ipostavljenega, pa ga je dviimil k sebi kot sebi enakovrednega brata. Bratstvo in človekoljubje, ti najlepši vrlini pravega Sokola, ti najvišji čednosti idealnega zdravnika! Bratstvo in človekoljubje ga je bilo irnalo na srbske bojne poljan©, lecit in celit rane, t« lesne in duševne, zadane ljubljenemu narodu srbskemu. Ono mu je pridobilo toliko pravecra osebnega prijateljstva, kf»kor se more ž niim ponašati le malokdo iznved nas. Bra^t\o in človekoljubje mu ie stvarjalo nierovo demokratsko dušo. Ono ga je stavilo v brezpogojno službo narodovo, ono ea ie prioelialo v naše sokolske vrste, njemu je dM izra-ya v svoi plemeniti poslednji volji, da živi se dalje v nl^govem srominu. Trdno ie veroval v zmagovitost sokolske misli. Tn tu se srečamo z dm:o njegovo lastnostjo: brezprimema ljubezen do svojega naroda! V iskanju za sredstvi, kako udejstviti to ljubezen, so je oklenil misli sokokke. Ona fe sposobna spasiti narod, sra osvobOvliti telesnega in duševnega robstva ter mu drtli potrebnega razmaha za njegovo veličino. V te besede so izzveneli njegovi govori, ki nam jih je bil tolikokrat in pri tolikih prilikah govoril. Iz dna svoiega prenričanja fe sooznaval in učil, da sokol-ka specifična telesna vzgoja v te^ni zvezi z duševno in nrav-ftveno Egojto more dvlsmili narod v vrsto drugih velikih kulturnih narodov, ga more napraviti pobodosnega tekmovalca ž njimi na K*ospo\etovnih popri* riih; v sokolski misli združiti ne samo Jugoslovanstvo, ampak vso Slovnn-sivo, ta ideal umi Je lelnlel pred du.-o# ideal, ki pa ie v odlični meri pomagal v resnice v a ti <>s!r»venski sokolski aaveo, za niim prihaja Vseslovenska sokolska zvezo*. Plemenita njegova du^a ie bila mehka kakor vosek: toda v trd grnnit se jo izr-romenilfi, krular j" zii'ov.irjal gesla sokolska, kadar mu fe bilo braniti čast in prava rnrodova. V t~m je bil no* vstrašen in neiz^ro^n, neizprosen na* f ram drugim, neizprosen napram samemu seM. V tem ni poznal sprave. nI kompromi-ov. N laprotniki Sokolstva in sovražniki našerra naroda so morali t nj^m g! niati načelnega svojega na-sprr»tnil-a, ki jo vsikdar nastopal | odkritim vizir jem* orav niegova iskrenost pa je morala vzbuditi spoštovanje v nasnrotniivU samem. Bil je prepričan Jiuroalovan; a nje-rovo Jugoslovanstvo ni bilo od včeraf. 5e ko smo bili na univerzi, fe bil v tem pocrledu izmed naiidealnejših, pa naj-radikalntMb. Zgodaj je spletal vezi s našimi južnimi brati, zlasti z brati Srbi. Njegova vera v bodočnost jugo*-lo~ venskega ple-nrna je bila neomajna. Vsemu navkljub je dajal očitnega Izraza tef veri. Za to vero je pretroel evojo mučeništvo, junaško Je prenašal svojs prognan<=t\o med svetovno vojno, tods klonil ni tilnika ni duhom. Ob prevratu jo bil tudi on izmed tt« «tih. ki si ie dejal, do?.ivel sem svoj ideal, vresnlello se je moje pričakovanje. Pa nI sedel k počitku, ampak podvojil in potroMl ie svojo delo. zakij delo mu 'e narekovala država njegovega naroda, njegova Jugoslavija. Brat Ivan, poslavljaš se od nas, ostavljaš nam le svoj spomin, toda ta spomin je bogat in nevenljiv. Podedo* >al ga bode rod za rodom sokolskim in pozni zanamci še Te bodo predstavljali kot uzor Sokoli. Seme, ki si Je bil zase-jnl v njivi sokolski, obrodi sofne, bohotne sadove, le ti bodo živa priča Tvo* jega častnega spomina. Brat Ivan. v slovo TI na zadnji Tvoji pozemskl poti kličemo fugoslo-venski Sokoli bratski svoj: Zdravol Po končanem govoru fe zapel pevski zbor »Gl.tsbene Matice«, pomnožen s pevci iz vseh ljubljanskih pevskih društev, pretresljivo fcalostinko: >Vi-erred se povrne«, brat;e so dvignili krsto, zastave so se poklonile in položili so krsto na mrtvaški voz. Razvil se Js veličasten sprevod, kakoršnega LJubljana Še ni videla. Na čelu sprevoda Je jahala sokolska konjenica, broječa 4$ jezdecev, n;e; ie sledilo °1 župnih znakov, ovitih s črnim paičolonom, za njimi crodba dravske divizije, svirajoča ža-lostinke. Takoj za godbo je korakalo skoro polnoštevilno starešinstvo sokolskoga Saveza, za niim savezna zas*,ava in 21 sokolskih praporov iz vseh krajev naše domovine, nato 14 dragocenih in krasnih vencev, meti njimi na prvem mestu venec češke obce sokolske, ki so Besti!Đ»en Clocsk. Zadnji sinfonični koncert Ol. Matice je prinesel zopet Beethovena. Koncertne sezone so bile lani večinoma v znamenju Beethovena. Tudi Slovencem je donesla proizvajanje nekaterih njegovih skladb ter zlasti z ozirom na 150 letnico njegovega rojstva obeta še druge. Njegova edina opera, veličastni »Fidelio«. ki živi na vseh večjih odrih, bi bila primerna za naš okoreli repertoar, event. z odličnimi slovanskimi gosti v glavnih ulogah. Beethoven ne zasluži le kot muzikalni genij, da se mu z vsemi kulturnimi narodi vred klamajo tudi Slovenci: z LjubHano Je toliko v stiku, da je bil častni član naše Filhar-monične družbe, ki takrat ni imela političnega značaja, temveč le zdni-ževal^ ljnbitelie srlasbe brez razlike narodnosti, družba hrani kot dragocen spomin lastnoročno skladateljevo zahvalo za to odlikovanje. Ena bodočih najlepših ljubljanskih ulic nosi že dolgo njegovo ime in ga bo nosila. Beethoven pa je vreden tudi kot človek našega polnega spoštovan ia. In le v tem oziru naj podam par črtic, prepuščajoč oceno muzika umetnika strokovnjaSkemu peresu. Beethoven je bil rojen 16. decembra 1770 v Bonnu ob Reni, njegov oče pa Je bil rodom Nizozemec iz Antvverpena. Prišel je že mlad na Dunaj in to mesto ter nJega okolica hrani mnogo spominov na velikega mojstra. Seveda je moderno mesto v svojem razvitku žal. podrlo mnogo onih malih, starinskih hiš. v kate-terih je bival, ter Jih nadomestilo z modernimi novimi zgradbami, še o a so. zlasti v okolici ohranjene nekatere hišice ln opremljene tudi s spominskimi ploščicami, v katerih le stanoval, deloval in trpel ta svetu ljubi glasbenik. Bil je zelo nestalnega, nemirncera dnha; izogibal se je dntžbe. dasi ie tudi občeval in Imel pristop v aristokratske in dvorne kroge. Edina njegova velika ljubezen do neke aristokratke. o kateri nimamo zanesljivih poročil. Je bila platonična. — Zato si ni Iskal družice; živel je samec, brez žene In otrok, brez rodbinske sreče in pogrešajoč skrbno njego. Stričnik. katerega Je vzel k sebi in zanj z očetovsko ljubeznijo skrbel, je bil nepridiprav, ki mu Je z nehva-iežnostto in sramoto povračal dobrote. Od leta 1796. pa se je pričela pri njem pojavljati še napredujoča naglusnost in s 35 letom je oglušil popolnoma. Vse to nam zadostno raz-jasniuje. zakaj se Je čim dalje bolj Izogibal ljudi, begal natrale sam v naravi, dostikrat celo v viharii in snoval svoje velike osnutke. Kljub temu. da so prav aristokratski krogi naiboli gojili gta^bo in pospeševali umetnike. — vendar Še nikakor niso imeli elasbeniki Dri nith pristoinepa jim ugleda. Sal Je znano o Mozartu, ko Je hil dvomi kar»e|nfk salcburškera nadškofa (tedal tudi ?e oosvetnoo-a kneza), da je moral obedovati s škofovimi lakait vred. ter da je škof povsod sirovo in poniževalno ravnal ž njim. — dokler ni končno zaušnica v mojstru vzbudila moškega gnjeva, da je takoj odstavil to nevredno službo. Tudi Beethoven se je zavedat svolc moške časti in svoie veljave kot umetnik. Takrat so Teplice na Češkem bile ono kopališče, kamo* so zahajali o poletju vladarji in r!c-menitaši, veljaki in bogataši. Tud' Beethoven, ki ie žive1 v udnbni-i raz merah, je bival včasih ondi. Nekoč se je z nekim dvornim dostojanstvenikom šetal po promenadi, ko iim. prideta nasproti cesar in saks^ns1* kralj. Dvornik obstoji ob potu In se globoko klanja. Beethoven pa st ^pa naprej ter le spoštljivo sname klobuk v pozdrav. Na očitke dvornika je odgovoril: »Svoboden mož sem in ne poznam servilnosti!« Beethoven je bil velik občudovalec Napoleonov, o katerem ie menil, da uveljavi po francoski revoluciji proglašene obče človeške pra- I vire. Posvetil mu Je skladbo, katero je baš tedaj imel v delu. svojo vclko j »sirafonia eroiea«. Ko pa je Napoleon ■ kasneje kot cesar vedno bolj ntSil svobodo in zakrivil nasilja proti pravicam drugih narodnosti, tedaj je V ogorčenju »ker tepta človeške pra* vice z nogami*, raztrral posvetilo na rokopisu, in 1806 izšla sinfonija Ia imela v naslovu le obči pristavek »komponirana v proslavo spomina velikega moža!« V Beethovenovem značaju se le izražala odkritosrčnost, neustraše-nost. samozavest — vse Čednosti, ki nam ga delajo simpatičnega. Navidei oduren čudak je bil najblažji mož. Pri tem ne zabimo plemenitosti nje-rovega srca, velike darežliivosti in usluJsnosti — in dasi je bil včasih osorcn, razburljiv in nedostopen, nam opravičuje to in razlara njegova nesreča. Oluh clasbcnik! Kdo more b:ti bedne/ši na svetu? — V starosti 57 let ie 23, marca 1827 umrl na Dunaju ter bil pokopan na predmestnem pokopališču v Wuhriugu; pozneje so bili mehovi ostanki preneseni na centralno pokopališče. Dr. F. O—L 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 15. marca 1921. tO štev. jfb darovale posamezne župe. Sledili so bratje Sokoli v kroju. Nepregledne bo bile njihove vrste in med njimi smo ©pazili številna sastopstva i« najodda-ljenejših krajev. Preko 600 bratov T kroju je spremilo svojega neprežaljenoga starosto n* njegovi sadnji poti. Za članstvom je korakal mnogobrojni moški in ženski naraščaj v eivilnih oblekah, za naraščajem pa so korakle članice, ki so zaključile veličastno povorko. Za križem in žalno zastavo je stopal pevski sbor >Glasbene Maticec pod rodstvom ravnatelja g. Mateja Hubada in pev~ki društvi >Ljubljnn<*ki Zvon« in >Slavec< s zastavama. Nato Je korakala akademska omladina, na Čelu me-dicinci, vsencilitki profesorji z rektorjem dr. Zupančičem na čelu. Sledila sta še venca pokrajinske vlade in zdravstvenega odseka, nakar je sledil za vozom duhovščine trovprežen mrtvaški voz s krsto, na kateri je bil ve, nec iugoslovenskega sokolske ga Save-sa. Za krsto so korakali mnogobrojni »astopniki oblastev in raznih korporacija Sprevod se io pomikal po Aleksandrovi in Dunajski cesti k pokopališču pri Sv. Krištofu- Tu je neslo krsto iz voza v cerkev £c?t polkovnikov, kar ie napravilo na občinstvo Blagor mvz. Po pogrebu je Lila v vrli k i dvorani Narodnega doma žalna svečanost za pokojnim starosto. Dr. Vladimir Ravni-har je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče ter prečital naj\ažnejše izmed došlih brzojavk. Iz kabinetne pisarne jo došla tale brzojavka: Njegovo kraljevsko visočan-rtvo regent prestolonaslednik Aleksander iskreno tali guMt^k odlično^ rodoljuba doktora Oražna — min;-tfir Jan-kovič. — Predsednik ust -voivome skupščine dr. Ivo Ribar ie brzo javil: S smrtio predsednika s<>kol?kecra Saveza izgubil jo Sokol in država odličnega delavca. Naj sprejmejo vsi Sokoli izraz moje iskrene žalosti in sočustvovanja. Večna slava starešini (Važnu! — Profesor vojne akdemije BtarČoviČ je brzojavil: Z vami vsemi plakam nad mrtvim telesom vrlega staroste, našega dr. Ivana Oražna. Njegov skomin n?s bo vodil po pravih po ih rodoljubja, časti in napredka. Snominia-nao se ga povsod in stavimo si ga is vz led! — Dospelo je še nebroi brzojavk iz vseh krajev na-e drŽavo, v katerih slasti sokolske organizacije izrekajo svojA so-žalje. — Nato je nodelil dr Ravnina? bratu Kngelbert G a n g 1 u besedo, ki »e v i^br^nih lepih besedab prikazoval idealno domovinsko ljubezen in človekoljubje, nicrovo delavnost in požrtvovalnost. Njegov poetičen rovor je izzvenel t želji, r*a mu vsakdo postavi najlepši spomenik s t°m, da ga zaklene v svoje srce in skuša posnemati v d^lu ln rodotjubfa. Svečanost je zaključil dr. Vladimir Ravnihar s klicem: >Slava spominu n^na^omesrnesra staro- j ^te. slava dr. Ivanu O r a ž n u!« tako, da je bilo princezinjo strah, takih prizorih ji je vedno Šepetal: prosil vedno še za koračnico iz Aide, ob njenih zvokih pa je z najreenejžim obrazom Šepetal skrivnostne besede, Po Hudič obstoji. Ce ga pokličem, pa pride. Kljub temu. tla je bil Feidi and poročen z Marijo Luizo panttsko, je vendar njej večkrat dvorjanu i:i i celo pri nekem banketu vpričo i. a ravil ljubezensko ponudbo, - ^ da mož toga ni slišal. Po banketu jo je odpeljal v samotno soLo in svojo ponudbo ponovil, a ona ga je, sporni a jajoć se njegove soproge, zavrnila. — Princezi-nja Luiza je snana po raznih pustolovščinah, ki jih je uganjala v svojem življenju. Tako je že kot l71etno dekle v poročni noči ušla v sami nočni halji soprogu in se skrila v parku, kar v knjigi tudi O] Telefonska i n bri IZ OŽJEGA ODSEKA USTAVNEGA O D BO Iv A. — d Beograd, 1— marca. Sejo ožjega odseka .e otvoril predsednik Ljuba Jovaiiović. PosL Juraj Oemetro-VM je prečital člen 6J. ki se glasi: »Uprava v kraljevini se vrši po okrožjih (župani srezih (kotarj h) in občinah. Dosedan a razdelitev po! okrožjih (župani j ah) ostane v veljavi Oko ja (županije), ki se ustanove z razdelitvi o ali spojitvijo dosedanjih, se določujejo z zakonom na podlagi gospodarskih in socialnih momentov. Tako izpr^menjeiia ali na novo ustanovljena okrožja morejo imeti največ 600.000 prebivalcev. Na čelu vsakega okn a Politične ussii. m Klerikalni shod v »Unionu«. Klerikalci so v nedeljo ob 10. dopoldne priredili v veliki unionski dvorani protestni shod v prvi vrsti proti >kan-relparagrafu< in proti uvedbi sokol-skega vzgojnega sistema v šolah. Cim je bivši poverjenik prof. Remec otvoril zborovanje, so se £e na galeriji začuli medklici, na katere je tudi v dvorani zavladal hrup in truše. Ko se je hrup nekoliko polegel, so začeli govorniki S m o d e j, dr. G o s a r, Fr. Bore in Dalmatinec B a n i č silovito napadati Sokolstvo in njega idejna stremljenja. Pravi vihnr pa je nastal, ko je Sraodej vzkliknil: >Taka je sokolska vzgoja!« Nastal je zadej v dvorani hrušč, čuli so s« ostri in odločni ugovori. Ženske so vse razkačene in besne vprek vpile: >Ven ž njimi! Doli % antikristi!« Zelo ojačena policijska straža intervenirala in aretirala več oseb. Klerikalci so končno sprejeli dolgo resolucijo, v kateri zavračajo napade na svobodo cerkve in zahtevajo uvedbo verskomoralnega pouV uka v šolah, odklanjajo pa moralno vzgojo v idejnem smislu- — Posledic in pravega namena pa ta >protestni shod< itak ne bo obrodil, ker gre le za zunanji efekt = Reforme gleda uradniškega napredovanja. Iz Beograda poročajo: Udruženje državnih uradnikov in uslužbencev, ki želi. da se ie pred sprejetjem uradniškega zakona sprejmejo gotove uredbe v ustavi, ja poslalo ustavotvorni skupščini apel, ki vsebuje najpoglavitnejše zahteve glede reforme uradniškega vprašanja*. Za-Lteva se. da se postavljanje in napredovanje uradnikov vrši na temelju sposobnosti in dela, o čemer vsakokrat odloča Strokovna komisija, ne pa kakor dosedaj, po službenih letih. Noben državni uslužbenec se ne sme proti svoji volji vpokojiti ali odpustiti brez razsodbe in disciplinarne nreiskave. O teh zahtevah so razpravljali že v vseh strankarskih klubih, kjer so se zelo dobro sprejele. Odbor udruženja je po-setil ministra za konstituanto Trifko-vlča in mu osebno predložil potrebo, da ce v ustavi sprejme klavzula o državnih uslužbencih in da so s posebnim zakonom odpravi kaos, ki je zavladal v vseh državnih uradih. Minister Trifkovič je obljubil da bo storil vse, kar bo mogoče. sr Ministrski svet Beograd, 13. marca. Danes se je vršil ministrski svet* na katerem sta poročala delegata za vodstvo pregovorov z muslimani, ministra Krizman in Užunovlć o situ-aci i in uspehih. Ker se Je doslej razpravljalo samo o agrarnih vprašanjih, je naročil ministrski svet delegatoma, da naj se bavijo tudi z drugimi vprašanji. Končno je ministrski predsednik Nikola Pašič poročal o notranje- in zunanjepolitičnem položaju. Konstatirala se je popolna soglasnost v vseh vprašanjih. == Vprašanje drž. podtainikov. Na zadnji seji se je spre'el § 57. v tej le obliki: Pri ministrstvih se no potrebi smejo postavljati državni podtajniki za določen del poslov ali del državne uprave. Državni podtajnlki se morejo vzeti iz parlamenta, ne da bi pri tem izgubili svo" mandat. = Radič se odpoveduje republiki. »Riječ« javlja iz Beograda: Po seli centralnega odbora se le nadaljevalo zasedanje ožjega medstrankarskega odbora, da se sporazumno reši vpraša-nfe administrativne razdelitve drŽave. Na tel seji 'e govoril bivši minister DrinkoviČ. ki je zahteval dosedanje zgodovinske pokrailne in se radi tcea nt strinja s predlogom poslanca Deme-troviča. Nadalje je izjavil da je po Ra- dičevern zastopniku pooblaščen izjaviti, da je Radič pripravljen sprejeti politični program narodnega kluba in priti v Beograd, da pa zahteva, da se v ustavnem odboru sprejme socia^ogo-spodarski pregram selačke stranke. DrinkoviČ konstatira na podlagi teza, da se narodni klub in Radičeva stranka strinjata z večino v vprašanju monarhije, da pa so razlike glede socialnega programa, ter misli, da bi bilo treba spreieti Radičev socla'ni program In deloma rudi komunistov. Nato govori republikanec Gjonovič* in konstatira, da je ta Drinkovičeva izjava za njega ustvarila novo situaciio. Iz nie je razvidno, da so Radtčevcem najvažnejše gospodarske zahteve in da zarje ni najvažne ?a republika. Nasprotno na je Ojonoviću najvažnejše vprašanje državne oblike, še važnejše kakor to pa mu ie drŽava in edinstvo. če rudi danes ne more dobiti republike. Ni za to, da se cen! država na pokrajine, kakor zahtevata Drir kovic in Radič. Posebno zavrača Pr^kovlčevo zahtevo, da se črna rora loči od Srb?;e. sr Italijanski renera! o Nem^*n. V milanskem dnevniku >Resto del Carli-no< je priobčil general Luigi Cap^^lo članek o Nemči;i z ozirom na njeno razorožitev. Članek je vzbudil v vnja£kib in političnih krogih veliko pozornost General Capello smatra vzpostavitev gospodarskega ravnotež;a v Evropi za najvažnejšo zahtevo, zmernost zmagovalcev pa za najboljše sredstvo, da se prepreči ponovitev dogodkov iz leta 1813. Drakonična omejitev nemške vojske in gospodarski pritisk na Nemčijo so le izrazi francoske bojazni pred Scharnhorstovo senco. Iz posameznih določb mirov, pogodbe Je direktno razvidno, da Je Francija hotela preprečiti ponovitev Scha.rnhorstovih metod. Toda kolikor bolj oklepajo Nemčijo v veri Gre, toliko večje bo hrepenenje po svobodi ter se popolnoma lahko ponovi, kar se je zgodilo, ko so franropke revolucionarne čete lepega dne imele nred seboj nove armade, ki so so hotele otresti neznosnega napoleonskega gospodstva. General Capello končuje svoj članek s vprašanjem: Ali so bili r7ogolki leta 1813. delo Schamhorsta ali napoleonske politike, ki je povzročila duševno revo I to v Pru«iji in onemogočila prusko vojaško revolto? — O Habshnržanu in Kobnržanu. >Dai!y Mail« priobču'e nekaj izvlečkov iz knjige, ki jo fe spisala znpna pustolovska princezlnja Lniza belgijska, najstarejša hčerka umrlega belgijskega kralia Leopolda in ločena sonroga princa Filipa saško - koburškeira. V svojih spominih objavlja tudi podrobnosti o drami v Maverlingu. Pre^tolonnsted-nik Pudolf, ki je bil poročen z njeno sestro Štefanijo, fe pravil Luizi o svoji ljubezni do Marije Večere. Princezlnja pravi, da so vse romantične zgodbe, ki krožijo, neresnične, pač pa Je v tej ljubezni vladala nesreča, ki fe pritirala oba v smrt. Prestolonaslednik se Je vee-krat skufcal otresti te llubeznl, a vedno se je vračal k njej. Končno je sklenil, da JzvrSi samomor in njegova soproga Je na dan drame sama prejela od njega pismo, v katerem ji nnznanja, da se usmrti. Jasno Je torej, da Je svoj nacrt Imel že preje gotov, predno Je zapustil Dunaf in se nodal v Maverllng. >Pudolf Je umrl. ker se je sam zaničeval.« pravi princezlnja in odločno zavrača vse druge verzije o niesrovi smrti. Zanimivi so nfeni spomini na blvSega bolgarskega kralja Ferdinanda, brata njenega moža, O nfem pis>. da je bilo vse v življenju tega človeka zagonetno. Verjel ni v bosra, nrč pa v hudiča, Vrčk~at je naprosil prieezinjo, da mu Je v mistično razsvetljeni sobi igrala glasovir, kar je tiho poslušal Ob polnoči je za- se nahaja okrožni načelnik (veliki žu-pan), ki upravlja državne posle v posameznih okrožjih (županijah).« Poslanec izjavi, da nrj jc dr. Surmin rekel, da n einu osebno ta razdelitev države ni nes:ntrari; la, da pa mora poprej vprašati svoje tovariše v Narodnem ki :bu in mora potovati v Z greb in da se bo trkoi vrnil v Beograd, k^kor hitro se sklede, kakšno stališče zavzema Narodni klub napram temu členu. Dr. Mate DrinkoviČ naznani, da nadomestuie brlnega poslanca dr. La-ginjo in odsotnega dr. Pavičiča. Nato izjavi, da on ne bo glasoval drugače, kakor se je že b'.\ Izjavil v plenumu konstituante. ker on in njegovi tovariši smatrajo dosedanje delo konstituante za nezakonito, ker ne odgovarja željam naroda. Člani Narodnega kluba sodelujeTo v konstituanti samo zato. da bi se sporazumeli po željah vsega hrvatskega dela naroda, in da bi se že enkrat izdelala ustava, sicer pa bodo samo opazovali delo konstituante. Nato hoče obširno razkladati stilizacijo načrta Narodnega kluba v tem členu. Predsednik ga opozori na to, da gre tukaj samo za to. da se dose/e sporazum, razpravljanje pa je delo širšega odseka in plenuma konstituante. Dr. Drinko\ič izjavi nato, da ga je Štefan Radič pooblastil, da lahko vsakomur izjavi v njegovem imenu, da je pripravljen sprejeti politični del ustavnega programa Narodnega kluba in priti v Beograd. Zato pa zahteva, da se spreme socialno-gospodarski program seljačke sfranke. Dr. DrinkoviČ konstatira, da se v političnem delu ustave Narodni klub in seljačka stranka strinjata in naglasa, da je s tem dana nova podlaga za spurazum glede ustave na zadovoljstvo vseh delov našega naroda. Radič mu je še reke!: »Kakor je zakon vedno neke vrste kompromis, ki ga sklene družba, tako je tudi načrt ustave ne'^ak kompromis, ki predstavlja vse glavne težnje naroda na socialnem, kulturnem ali verskem polju, ker se samo na ta način more doseči mir in ureditev razmer, blaginje naroda in moč države na zunaj.« Na koncu ie izjav 1 dr. DrinkoviČ, da je za to, da se spričo naznanila poslanca Demetro-viča počaka vrnitve dr. Surmina. V razpravi, ki je nastala nato, je govoril republikanec Gjonovič o RadiČcvi izjavi in o črni gori. Nato je govoril poslanec Juraj Demelrovič, za njim dr. Laza Mnrkovič, Svetislav Popovič pa Je prečital resolucijo Sremcev iz leta 1918, s kamero zahtevajo, da se Srem priklo-oi Srbi'i. Nato ie zopet govoril dr. Mate DrinkoviČ. ki je zahteval, naj se od ustavotvorne skupščine zahteva podaljšanje roka za dva tedna. USTAVNI ODBOR. —d Beograd, 12. marca. Predsednik ustavotvorna skupščine Je rok dela ustavnega odbora podaljšal do 21. marca. Iz rnša fcralleulne. — Iz voJaSke službe. Za armil- skega komandanta v Zagrebu je določen bivši vojni minister general Hadžič, za šefa armiiskeea eeneral-nega štaba pa polkovnik Nedič, ki Jc ta posel 7n prej onravb'M. — t Marko M'leu^nič. V Zagrebu je umrl bivši narodni poslanec in starostni predsednik bivšega hrvatskega sabora Marko Mileusnič. llsodreS^na domo-iilna. — Bodi konec re§ke !nfaml*e! RiEtgero Gothardi ie imenom reških beguncev in reškega prebivalstva, ki ne soglaša s sedanjim stanjem na Reki, poslal Llovd Oeorgu brzojavko, v kateri ra prosi, nai posreduje na konferenci v prilog teh Reča-nov, da se naredi konec reški infa-miji. Dva tisoča fašistov, ki jih podpirajo karabinierji. plačanih z Italijanskim denarjem, terorizira prebivalstvo in ovira emanacflo lindske volje in povrnitev političnih beguncev. Mesto nai zasedejo nevtralne čete In italiianske čete nai Se takoj umaknejo z Reke in Sušaka. Mi hočemo dela in odprave narodnostnega re£Hr. PLENARNA Sri.fA KONSTITUANTE. — d Boograd, 13. marca. Predsednik ustavotvorne skupščine dr. Iv n Ribar je za jutri pcrcdcl:ek 14. t. m. ob < semnajstih sklic: I • ejo ustavotvorne skupščine z naslednjim dnevnim rc-dom: Določitev dnevnega reda nas't 1-nfe skupščine. Nn tej seii se bo rod |f-šal rok ustavnemu odseku za šestnajst d.A. LIBERALNOST SRBOV. —d Beoerad, 12. marca. Na danas \i i seji ožjega odbora ie narodni poslanec Demetrovič predlagal tole lizacijo čl. 62. ustave, ki so jo \ skupine sprejel? zelo simpatično: »Uprava vrši v kraljevini p i okrožjih, okrajih ali občinah. Dosedanja okrožja se obdHMio. Teritorijalne izoremenibe okrožij in ustanavljanje novih se odreja z zakonom po naravnih socijalnih in gospodarskih razirere.h. Take izprf !nemh^ t>krožil in ustanavljanje novih okrožij more obsegati največ okoli 600.000 prebivalcev. Na čelu vsakega okrožja stoji okro/'ni načelnik (veliki župan), katerega postavlja kralj in ki po državnih organih opravlja državne posle v okrožju.« Minister Trifkovič ie Iziavil, da bo spre'el sporazum, ki se doseže med Demetrovlčem In dr. šurminom. Danes sta Demetrovič in dr. Surmin o tem razpravljala, nakar je dr. Šnrrnin odpotoval v Zagreb, da se posvetuje s svojimi tovariši, ker sam ne more ničesar odločiti. Ta predlog Ima namen, da se odstrani vsak sum. da bi se parcelirala Hrvatska, oosebno značilna pa je liberalnost Srbljancev, ki hočeJo spre-teti sporazum, ako ga določita med seboj dva Hrvata. RAZCEPLJENI ALBANCL — Valona, 13. marca. Razcepljenost med Albanci kaže, da je pričakovati novih hudih bojev na obeh straneh. Na eni stoje Amet Bej, Bajram Zuri in Asan Bej. Proti tem stoji skupina pod vodstvom Elisa Lufija, Jugoslovenske čete so zasedle Dl-bro, Albanci so postavili nekaj svojih ljudi ob Orinu. Albanska vlada je zahtevala od Jugos'ovenov. da zapuste zasedeno ozemlje, ti pa so zahtevo odklonili. Med Albanci jih je nekaj za Jugoslavijo, nekaj proti, delovanje italijanske komisije zasledujejo z nezaupanjem. Med tem pa rastejo spori med Albanci in utegne se razviti iz tega pristno albansko klanje. PROTI SIMONSU. — Berlin, 13. marca. Vlada je prvotno razglašala, da je vse zadovoljno z izfavo Simonsovo o njegovem postopanju v Londonu. Včeraj pa so prišle na dan druge vesti, ki trde, da so bile seje, v katerih je Sl-mons poročal. Jako burne, zlasti ga je napadal bivši kancelar Helffr-rich. očitajoč mu. da se je s provizorijem, 5 let takorekoč uda! neizvedljivim predlogom, Simons ie rekel, da je res prekoračil instrukcije, ali da je storil to za potrebo, da se nrepreč? prelom »in extremis«. Nemški poslaniki v Parizu, Londonu in Bruslju se odpokličejo. Poslaniki se ne vrnejo na svoje mesto, dokler ostanejo v veljavi sedanji zavezniški ukrepi. Te dni se odloči usoda vlade. boja. Reška svetovna sramota naj ie enkrat preneha! — Kako so hiilskatl ItalUanskt častniki in komisarji pn-tl hi^oslo-venskemu ljudstvu. »Ptički Prijatelj poroča iz Knstva. kako je na KastavšČinl povelmjoči major zapo-vcdal vojakom, da morajo vedno s seboj nositi orožje, naj trredo, kamorkoli, ker da so prešli med Jako divje ljudi. Nekateri teh vojakov so pozneje to pripovedovali ln dostavljali, da je ljudstvo jako dobro ln da jih je major čisto napačno podučil o tem ljudstvu. Komisar na fe razlagal neki ženi svojo jezo do Jugoslove-nov, katere bi hotel vse pokončati. Tako so italijanski vojaški in civilni funkcijonarjl, ne le v Istri, marveč po vsem zasedenem ozemlju hujskall vojaštvo proti domačemu prebivalstvu. Izjeme so bile redke. Ni se čuditi potem, da ie povsod tam. Vier Je bilo vojaštvo že samo po sebi divje, nastalo polno dogodkov, zbog katerih so kruto trpeli Jueosloveni. AH tako so hoteli italnanski funkcijonarjl in tako se je zgodilo. Pristopajte ?* „i&ag-slouenski matici"! Glasoui iz Koroške. Borovlje. (Možat odgovor glavarju Ralnerju in »Heiniatdienstuc). Z ozirom na dekana Lirnpla, katerega so štirje znani nemškutarji in člani »Meimatdiensta« poskusili za-vratno umoriti, in z ozirom na veliko napetost, ki je vsled tega barbarskega čina zavladala med Slov« in nemcurji, je glavar Rainer sklical na dan 23. febr. t. 1 posvetovanje vseh nemški!tarskih ger.ntov in orož, niških poveljnikov okraja Borovlie. 11 konferenci je povabil tudi dva Slovenca Iz BorovelJ, Nemškutarskih gerentov je prišlo prav malo. ker se tresejo pred bodočnostjo. Pač pa so so prišli zastopniki »Heimatdiensta« in orožniki. Ko so bili vsi zbrani, so napeto Čakali na prihod povabljenih dveh Slovencev. Tedaj je bilo dostavljeno glavarju Ralnerju sled ie pismo: »Z ozirom na vabilo z dne 22. febr. t. 1. izjavljava, da ne smatrava potrebno, za sebe pa tudi ne za pooblaščena, udeležiti se napovedane konference. Konštatujeva na, da Jugosloveni na Koroškem nikjer in nikoli niso kalili miru, pač pa propadli nemškutarji. Stvar obla: c'a vendar že enkrat prirneio znane za vratne morilce, za katerimi ljudstvo takorekoč s prstom kaže, in jih po obstoječih zakonih kaznuje. V to svrho pa ni treba nobene konference. Sicer Izjavljava, da smatrava globoko pod svojo častjo, da bi skupno z zastopniki »Heirnatdien-sta« sedela pri eni in isti mizi. — Borovlje. 23. febr. 1921. — Sledita podpisa. — V nedelfo dne 20. febr. ob 3. ponoči so nemški razgrajači z revolverji streljali za občinskim slugom Eisenbengerjem. Eisenberger Je Nemec z Zgornjega Koroškega. Nemci ga imajo na sumu. da Je glasoval za Jugoslavijo, zato ga pregamalo. Ne*, koč so ga psovali za ču^a. On pa Hm je odvrnil: »Nein, ich bin ein eehter Deutscher. aber ihr. seid wirkliche ČuŽen.« — Prav jim le povedal! — Glinje. Pri nas so nemčurj! nastavili za občinskega tajnika nerrr-škutarskega učitelja VVnilicha iz BorovelJ, ki je znan daleč naokoli ne samo kot slab učitelj, ampak tudi kot velik revež na duhu. Edina stvar, v kateri se mož resnično odlikuje. Je neizmerna nemčurska zagrizenost in neznanska mržnja do vsega, kar diši po njegovem materinem Jeziku. Nedavno tepa ie prišel slovenski puškar VVinkler iz Boroveli k nJemu v zadevi občinskega lova in ga Je nagovoril seveda slovensko. Tedaj se razjezi zagrizeni nemčur ln se zadere nad slovensko stranko: »Govorite nemški; aH mislite, da bom Jaz tukaj »bindiš govoril«. Tako dela nernv ško In nemčursko učlteljstvo in urad-nlštvo za narodno zbližanie med Nemci In Slovenci na Koroškem! — Celovec. (»Lažejo, da bi huj-skall«.) Pod tem naslovom pravilo »Freie Stirrrmen*. da ni res, da Je bil gozdar odstavljen, ker ga ne poznajo; da niso Nemci, amoak socijalni demokratje vrgli slovenske delavce v Borovljah na cesto in da je lažnjivo poročilo o zapiranju slovenskih gostil en. Povemo torej »Freie Stim-men«. da Je gozdar Črtov bil za to, ker !e Slovenec, odstavljen in sicer na Preibachu, da Je bilo na Bajdlšah, v Brodeh, Podljnbeljem in v Slov. Plajbergu zaprtih 5 gostiln, zatoh ker so dotični gostilničarji bili Slovenci ln da so bili sloven. delavci v Borovljah vrženi na cesto na povelje »Hel-matdlensta«. kakor se sploh vse preganjanje koroških Slovencev vrši po navodilih »Helmatdiensta«. fleMlkopripibk M: Je odo-larijttlo" i jrtnT. (Iz notarskih krogov.) Imenovanje notarja Prana Tavzesa v Idriji notarskim namestnikom v Logatcu je napravilo med nekaterimi hudo kri in provzročilo drug dopis v »Jutru«. V kolikor se ta dopis, kateri se je rodil brezdvomno v krogih notarskih kandidatov, peča z notarsko zbornico in njenim načelstvom, bodeta brezdvomno na te napade reagirala ta dva faktorja, če se :imo bo to potrebno zdelo; da se baš notar Tavzes. k* si je pridobil s svojim odločno naprednim mišljenjem nevenljive zasluge, napada v naprednem listu, to ie pa vendar nepravilno. Jaz poznam vso preteklost tega moža. ga poznam od mladih nog, za to vem, da tega ni zaslužil. Koliko se je moral boriti, dokler je prišel do kruha, to je njegovim prijateljem dobro znano. 12 in nol let e služboval kot notarski kandidat, ko je bil imenovan notarjem v Idriji. Med vojno ga je kot znanega rodoliuba avstrijska vlada in soldateska kruto preganjala. 2e Je mi lil, da je njegovemu trpljenju konec, okupiraTi so Lahi Idri o. In kmalu so ga kot političnega osumHenca mali v prognanstvo v Sicilijo, kier Je bil ločen od svole rodbine, še^t mesecev interniran. Zakaj da f« Ml IntcmJrnn. te-Kl Fe danes ne ve. Čudno pa se mu bo mor-lo v^ekako zd"u\ da nieva. ki Je po skrivnih pot'h čez demarkacijsko crto nosil ooročUa v napredne Usta, so- daj napada s kolom — tovariš v naprednem listu. Vsakdo ve. da Tavzcsu v Idriji ni obstanka; prej ali slej ga bodo laska oblastva odstranila, če ga že ne znova gnala v vrečno prognanstvo v Sicilijo. In kaj naj potem stori njegova £ena in otroci, če bo brez kruha. Temu možu očitati, da iz sebičnih ozirov zapušča svojo domovino, je naravnost nepošteno. Moralična dolžnost merodajnih faktorjev je, da se mu v Jugoslaviji prepusti drugo mesto. Naravnost ganljivo Je. da dojeni dopisnik v teh svojih nanadih poudarja eminentno narodne interese onkraj meje, če tudi le prikriva prave svoje egoistične namene. Na eni strani trnati v propast slovenskega rodoljuba samo za to, da bo moral eden ali drugi kandidat čakati par mesecev več na svoje imenovanje, ie najgrša sebičnost in najhujši tobak, katerega nam nudi ta dopis. Taki napadi so nepošteni, nekava-lirski, naj že prihajajo Iz Ljubljano ali pa iz Kranja. Naj tedaj še enkrat pribijemo, da je bilo to imenovanje pravilno in se nad njim ne more spodtikati nikdo, kdor je še zmožen nestrankarsko razsojati razmere. Notarjem očitati njih zaslužek je neokusno, posebno nedostojno in neho-netno pa je, če to stori v svoji zaslepljenosti notarski kandidat, ki bi bil tro-: \ » bolj na mostu kot konfldent davčne oblasti. neune uesii. V Lmbtiani. 14. marca 192L — »Na šlepera tlru.« V uvodnika, priobčenem s tem naslovom v »Slov. Narodu« z dne 13. marca 1921 št. 59. trdi g. dr. Tavčar, da ima slučaj odvetnika dr. Saupaha, kateremu odvetniška zbornica v Celovcu noče priznati veljavnosti pred višjim deželnim sodiščem v Ljubljani napravljenega odvetniškega izpita, že nre» cendens v slučaju odvetn. kandidata Kupnika, kateremu naša odvetniška zbornica noče pripoznati veljavnosti pred višjim deželnim sodiščem v Oradcu položenega izpita. Ker ie o veljavnosti izpita dr. Kupnika odločajo visie deželno sodišče v Ljubljani na prvi, stol sedmorice odd. B pa na drugi in zadnji stopinji in ker se Zgodi, da ^smatra g. dr. Tavčar primer dr. Satrpaha kot povračilo za primer dr. Kupnika. naj srvar pojasnim z uradnimi podatki, da javnost, zlasti inozemska, ne bo krivo informirana. Višje deželno sodišče v Ljubljani je bilo ustanovljeno z naredbo celokupne vlade za Slovenilo z dne 18. novembra 1918. priobčeno v uradnem listu z dne 21. novembra 191 S, pod št. 111, poslovati pa je začelo 1. edcembra 191S. Odvetniški kandidat dr. Edmund Kupnik je delal izpit pred višjim deželnim sodiščem v Oradcu v dneh L, 17. in 18. januarja 1919. tedaj v času, ko je mogel in moral delati izpit pred višiim deželnim sodiščem v Ljubljani. To je vzrok, da sta obe prej navedeni instanci zavrnili njegovo prošnjo, da se pripozna ta Izpit kot veljaven tudi za izvrševanje odvetništva v naši državi. Dr. Šaupah. odvetniški kandidat na Koroškem, le delal izpit ori tukajšnjem višjem deželnem sodišču v dne IS., 20. in 22. septembra 1919, tedaj v času. ko se je nahajala cona A v naši unravi in šaurah izoita v Gradcu niti delati ni mogel. Slučaja sta torej povsem različna. Pač pa ima slučaj Saupaha drug precfndens pri nas. a v nasprotnem zmislu. Or. Oton Blanke, bivŠLodverniški kandidat pri dr. Oroselu v Mariboru, Nemec, je delal Iznit pri višjem deželnem sodišču v Gradcu v dneh 16., 18. in 19. novembra 1918. tedaj v času. ko še ni bila razglašena naredba o ustanovitvi višjega deželnega sodišča t LjubPani, dasi je že obstojala država Slovencev, Hrvatov in Srbov (glej manifest z dne 31. oktobra 191S Uradnega lista št 1). Ta izpit }e višje deželno sodišče v Ljub-liani ne prošnjo Blankeja pnpoznalo kot veljaven z odlokom 10. marca 3920 preds. 1050-13-20 in je Blanke sedaj vpisan v imeniku odvetnikov kot odvetnik v Mrriboru. — Ivan Kavčnik, predsednik višjega deželnega sodišča. — O Trboveflskl družb!. V »Neue freie Presse« z dne 11. marca čitamo v gospodarskem delu to-Ie notico: »Tz Ljubljane nam brzojavljajo: Trboveljska družba je hotela premestiti svoi sedež z Dunaja v Ljubljano. Ker pa je bila družba v ljubljanskih no-vinah ob priliki zadnjega mezdnega gibanja ostro napadana zaradi vprašanj premogovnih cen, je glasom časopisnih poročil sklenila premestiti svoj sedež v Beograd.« Jasen ie vir gorme vesti. lansirane iz Ljubljane v dunajsko glasilo internacionalnih kapitalistov. Jasen je tudi namen te časopisne ažiotaže. ki je začela v nekem ljubljanskem dnevniku dne 26. svečana. Nas bi interesiralo, kdaj pridejo s sedežem res v Ljubljano. V ostalem na je res izguba za naše mesto. Bodoča sinagoga v Ljubljani bo za 50 rr* tesnelša. Beograjsko prizl-dajo. Clm dali pojdeio izvestni gospodje, tem težja jim bo pot svoj čas nazaj. Sicer pa verjemite, da trboveljski stob navzlic vsem poskusom in prijateljem makar s centralo v Beogradu ne bo dozidan do nebes. Zgodilo se bo v malem kakor v Ba-betoi. Zdravilni eliksir se pripravlja, pa bo izdaten in čudovito učinkujoč za razne »gospodarske veličine«, ki Šc nočejo razumet!, da le treba respektirati državni interes in državno avtoriteto tudi v novi nacionalni državi. — O represalijafi se sedat pri j nas mnogo govori in pite. Spričo ■ naše naravnost neverjetno mehke narave in popustljivosti, deloma tudi zanikrnosti ostane v večini primerov pri vseh predlogih le pri teoretičnem predlaganju. Prakse pa je malo videti in čutiti. Mnogo stvari bi se dalo izboljšati brez takozvanih represalij. V stoterih prh. erih bi zadoščalo, da bi se nas tudi drugod vse bolj vpo-števalo. če bi nas vladal In vodil potreben narodni ponos v praktičnem življenju. Takoj po prevratu smo tolkli na principe in se jih začetkom tudi držali, ra ie kmalu zmagala slovenska dobričina. Iz same smešne uljudnosti se govori nemško privatno in celo v uradih. Čemu tista smešna uslužnost pri nas. Človek bi ne verjel, kako radi govore naši ljudje brez resnične potrebe nemško v trgovinah, zavodih, na železnici, pošti, v uradih. Slovenec, ki pride čez mejo. se* varuje govoriti svoj jezik v Celovcu, Gradcu. Trsfj. Pri nas pa pozvoni predrzni Ncmškutar za telefonsko zvezo in jo doN v 99 primerih brez ugovora. Zahteva karto za »Marburg«, Krainburgc, Gottsche«, pa jo dobi. Ponosa, ljubi rojaki, načelnega ponosa! — Osebna vest Narodni poslanec g. dr. Gregor Žerjav, ki je prišel v soboto na pogreb dr. Oražna, je imel Včeraj in danes važne gospodarske pogovore s tukajšnjimi strokovnjaki v zadevi naše trgovinske politike. Oosp. dr. Gregor Žerjav posveča v Beogradu gospodarsko-poli-tičnim vprašanjem, zlasti tudi carinskim, posebno pozornost. — O dr. Iv. Oražnu. »Agramer Tagblatt« prinaša v nedeljski številki iz peresa dr. Viktorja Heumerja o pokojnem dr. Oražnu podlistek, ki opisuje sestanke hrvatskih in slovenskih srednješolcev koncem osemdesetih let, napor slovenskih akademikov na Dunaju za složnost med Hrvati in Srbi ter končno delovanje za edinstvo Sokolov vse Jugoslavije — vedno pod vodstvom pokojnega dr. Oražna- Dr. Heumer podaja prav zanimive osebne spomine na pokojnika, s katerim je občeval v Zagrebu in Ljubljani. — Sobotna številka »Narodnih listov* prinaša o dr. Oražnu kratek člančič. v katerem pravi med drugimi: »Oražnova zasluga je bila, da je prišlo do idejne in programske združitve med češkoslovaškim in sokolstvom in Svazom SHS ter se je ustanovu Svaz češkoslovaškega in jugoslovenskega sokolstva. Oražen je bii izvoljen za namestnika staroste tega Svaza. Jugoslovensko sokolstvo stoji pred velikimi nalogami obnovitve sokolske organizacije, ki jo je vojna uničila pred zgraditvijo sistema šolske telovadbe, kaitl jugoslovenska vlada je uvedla sokolski telovadni sistem v svoje šole ter je proglasila sokolsko vzgojo za temelj državljanske in vojaške vzgoje. Premišljen ost, neutrudnost in energija Oražnova za te naloge se v današnji dobi ne da nadomestiti. On je bil tisti, ki jo znal raztrgati mrežo laži, katere bi radi širili med Jugoslovani oni, ki zlorabljajo celo ničeve brezpomembne notice naših listov, da bi zasejali razdor in razkol v mogočno stavbo sokolskega uiedinjenia. Jugosioveni so resnično dokazali, da so naši najboljši sokolski priia i!i? in njihova bolest je bolest naša. Nad rakvljo OraŽnovo žaluje in ihti prav tako vse sokolstvo Češkoslovansko kakor jugoslovensko. — »Ko srbske države več ne bo...c Kakšno razpoloženje je vladalo na včerajšnjem klerikalnem shodu, je razvidno najbolj iz dejstva, da je nekdo sredi dvorane med zborovanjem s sonornim glasom zakli-cal: »Katoliška vera bo obstojala, ko že dolgo ne bo več — srbske države.« Karakteristično Je, da vcepljajo klerikalci ljudskim masam mišljenje, da naša država ni naša narodna tvorba, da nismo gospodarji na svojih tleh Slovenci, marveč da Je Jugoslavija srbska država, v kateri tfosno-dujejo Srbi, hlapčujejo in robuicio pa Slovenci. Tako vzgolujejo naše ljudstvo klerikalci! Kaj bi bilo z našo državo, ako bi izročili vzgojo mladine taksnim klerikalnim »patri-Jotom in pedagogom« ? — Promocija. G. Pavel Janežič, je bil v četi tek dne 10 t. m. na čeč-ki univerzi v Pragi promoviran za doktorja v—ga zdravilstva. — Nastopno predavanje. G. univ. prof. dr. Ivan Ž o 1 g o r bo imel na-čiopno predavanje: >Novo meddržavno pravo« v sredo dne 16. marca t L ob 11. v zbornici na univerzi — Glavna carinarnica II. reda v Borovnici je dno 2. t. m. v polnen obsega ničeln uradovati na kolodvoru v Rakeku. — »Peska Ohse lubl ns'ta« je na svoj* m zadnjem občnem shoru sklenili spremeniti svoje ii bo odslej imenovala »Cesko - enska Ol>oo« Za predsednika j" ; izvoljen inšpektor Jan Ružil za podnačelni-ka pa viš. inšpektor južne železnica Ludvik. V odbor so bili Izvoljeni rn-fipodjf*: ("Vančara Gartus, Rnrtl, I< I-nie. Dr. Kasal, Seouart, Skružnv in ftkopek. Društvo je sklenilo nslanovi i svoi podporni fond in sakl vanje 11 - I i e a spor •• — Konec đesetfcron kih bankovcev? Lradni list hrvatske vlade >Na-rodno Novine« priobdujejo okrožnico delegata ministrstva financ, d.t j *» finančno ministrstvo odredilo, da ne vrnejo državne blgaajne m<- dnjati v promet 10 kronskih bankovcev. Vsi davčni uradi morajo te bankovce vračati pod kriznim zavitkom državni blagajni v Zagrebu. — Pravila o lekarniških speeiali-tetah. fo je o zdravilih ponajv^f napravljenih tvorničko na poseben kemijski ali mehanični naSlov. Narodu« obiavljena prodaja v Stuien'~ic >h vr?*i dne 22. mSnlea t. 1. (in ne, kiv-knr pttk) v ins«»raru pomotno liska li 23. mr rca). — Zadušnica po pok. polkovniku Polanarju pl. Kankerburg bo v sredo, 16. marca ob pol 9. dopoldne v šentpe-terski cerkvi. — I"bcžniki. Jarez Bazei. 1001 rojen, pripojen v Cerklje, okrrj Kranj ie ?vobcgnil od 14. pešpolka v Podrroriei. Janez J. Geriovič. redov timor-kega a rt. puka. roj. 1809 v Vel. Obrešu, okr. Brežice fo ubežnik. — Tatvine. Franc Eržen, knfirro-vez je bil dne 12. marca 1921 aretiran na cesti v Dravijah. Imel jo pri sebi rtno kTonjsko odejo, en brli nrt za alt-ar-ie. dva ženska prodnasnika in e^o športno ceoieo iz temnega sukna. Po dolgem t^j^nju je priznal, da je navedene stvari ukradel In sicer: od^jo v r-sMfini pri »Fi.rovcu« na Dunajski cesti, beli prt v Frančiškanski cerkvi, pr^d^a^nikf* in čepico pa na Viču v neznanem krnfu. — Jožefu Seidl, mesarju je bil ukrsden v noci 12. na 1o. t. m. iz klavnice od ne^uaurga storilca volovska glav'«", vredna 180 K. — Mnriia Kri/anič. služkinja pri g-^spej Leskovic v Ilirski uliH šf. 20. naznani, da je nemani storilec od 5. do 10. t. m. ukradel iz zaprtega stanovanja 1 rer genskih čevljev na zadrgo, vrednih r»00 kron. PULA. SEDEŽ POMORSKI POVEL.Ib.: IVA. — Rim, 13 marca. Uradni li t r.i-na5a dekret, s katerim se opušča pomorsko povsljništvo v Benetkah in sc ustanovi tako v Puli, Vi 1 tško in upravno .službo kraljevske mornarice bo vodilo odslej to povel ništvo za odde kc v Speziji in Tarantu. Tun^or ka vojna sodnija je iz Benetk premeščena v Pulo. KAJ ZAHTEVA AVSTRIJA? — London, 12, marca. Avstrij ka de'cg.ioija .e predložila načrt za go po-darsko vzpostavitev rc ubliko. Načrt obse.'.i odpustitev p'ač:ia renaracij. od-poved zaveznikov gl- de pravice za re-kvizi ;:o umetnih objektov, novo ureditev predvojnih posojil, podaljšanje za-! ! ti posojil z i nrelirano, razgov(^r o p \ fh kreditih. Čir* v gbvrem za to, da se omogoči Avstriji nabava s'^ovin in premoga, potrebnega za i"'!':rtrilo, na Dunain nai c" ustanovi gospodarski sv^t z zastopniki zaveznikov, da 5e mo-dificirao od?v f..a'i gospodarskega tagonizma, nastalega med Avstrijo In so*eđf. UPRAVA V C^vi-OU-NTl KRAJU ■— d OoOTrad. 13. marca. i<"cr bo v oVnnlrani'i kra'ih ro evakua :iji nekaj časa voiaška uprava, bodo no-samezna ministrstva noslala strokovnjaka, da se pouče o razmerah v svrho tivedcnia državne administra-ciie. REVIZIJA SEVFESKE MIROVNE POGODBE. —d Beograd, 13. marca. Preehlro poro',-., iz Ix>ndona: Tnr"- F.n i I i v palači Snint James spreleti grfi i in turški đelepratjO. A'rbovni bvet jim bo izročil izpremembe, ki so s-» določile v serreekl pogodbi. Turški delegati bodo odpotovali v torr!: da se • osvetu-in'o v An«?ori ter se 1 odo vrnili v n^- ! katerih dneh. rir-ki deb* a'i ro izj .vili. i da imajo pooblastilo za rešitev teh vprašanj in da bodo zn:o ostali donu. Ifiilfnra. l?cpertoir rodne** gledališča Ljubljani. Drama t Ponedeljek, 14* marca. Bajka o volku, red E. Torek, 15. marca: Zaprto. Sreda. 16. marca: Golgota. Red A. Četrtek. 17. marca: Razvalina življenja. Ob znižanih cenah. Izven. Opera: Ponedeljek. 14. marra- zaprto. Torek. 15. marca: Tosca. Red A. Sreda, 16. marca: Zaprto. Četrtek, 17. marca: Zlatorog. Red C. — J. S. Bachov pasljon. Glavna skušnja v frančiškanski cerkvi se prične danes, 14. t. m. točno ob sedmih zvečer. Med Izvajanjem posameznih glasbenih oddelkov nasijona se vstop v cerkev nt bo dovolil. — Ulogo Jezusa poje g Stcpan Romanowskit solist Nar. g'edaliSča. — Pevski zbor »Glasbene Matice«. Vsled Bachovega .Pas 'iona* odpade pevska vaja v torek. Prihodnja vaja se vrši v petek, dne 18. t. m. za ženski zbor ob 6., za moški zbor ob 8. zvečer. Nadaljne pevske vae se bodo redno vršile vsak torek in petek in sicer za ženski zbor ob 6.. za moški zbor ob 8. zvečer. Odbor. (k) — Ko v a ran Anton, »Veleja«. Drama v treh dejanjih. V Ljubljani 192L Založila Tiskovna zadruga. Gena brošuri 28 K, vezani 36 K. po pošti K 1.80 več. Vso moralno va§ko pokvarjenost js podal pisateli v tej drami v žarećih barvah; značaji so krepko očrtani, dialog vseskozi živahen; sato ohrani >Veleja« v našem skromnem izvirnem dramatskom slovstvu častno mesto. Lani je dosegla drama na ljubljanpkcm odru lep uspeh; sedaj ji j« pisatelj nekatera mesta predel al Elegantno opremljeno knjieo toplo prinorocamo. Več poročamo čimpreje. Naroča se nri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna oiica s t. & cijah, ki bi jih mogla c'ati Avstr'ia za posojilo, ki bi ga mogli Djtrditi zavezniki. AMNESTIJA ZA POLITIČKE PUD. GANJAM & —d I! i m, 13. marca. Ministrski *vet je -i rejel dekretrii načrt, obsegajo! rninesti:o za politična pre^anj »nco» državljane S11S, in one, ki spadajo k iadranskemu teritoriju, priklopljenem« italiii. Dekret podpise kralj v nedelja KOVA ŠPANSKA V LAP A. —d Mad.id, 12. marca. Alllnestebru zmapre< na>li jetrni karton, v katerem Je Lilo pribii~:io j-et kilogramov dinamita in na kate-r m je b !a pritrjena približno lo m dolga tleča užigaina Ti i t. Dva uradnika varnostne policije >ta prerezala tleeo rit v zadnjem trenotku in prrpreriia veiiko nesrečo, i'«- dosodanjih poizvedbah sta osumljeni dva moš^a in tri /enBite. menda inozemci, ki so Lili oni čas pii stefaru. DOGODKI V RUSIJI. —d Pariz, 13. marca. Boljševička ofenziva proti petrograjski fronti is provz.*Owila velike izgube proiircvoii*-cionarjem, Ne potrjuje se, da so uporniki e svojih Petrograd. KronstaUkika vi a razpolaga s 40.000 možmi. —d Moskva« 13. marca. Trocklj is imH razgovor s tujimi dopisniki v Moskvi. Govoril je o kronstadtskia dogod« kih. Upor v Kronstadtu in pričakovani podpis miru s Poljsko In podpis trgt> vinske pogodba z Anglijo so v rve/.L Politično vplivne zveze — ne le v Franciji in med ruskimi begunci, temveč tudi na Poljskem in v Angliji — si priia-dovaro rrorrcči'i, da sc sklenejo le pogodba. Ruski re k ionarci v inozem-v Len- i stvu delujejo skupno z jrotov;mi imre-riaiisti proti sovjetski republiki. Tc-žavr.a prehrana in sTabc transnortn.s razmere v Rusiji la šajo delo protirevo-lucionnrcev. Kdo- pa pozna Pus''o. ts ve, da sc socialnim revolucionareem ia menjševikom ne bo posrečilo strmosla* viti sovjetske v1 a de. —d Moskva, 13. marca. Naši od* de': i so zasedli tri utrdbe vstalev. zajeli so velike množ:. o raznesila. municije in drujresa vojnegi m.-ter.'sAr. V Kronstadti: se vidijo veliki požari. Pisma mornarjev iz Kronstadta tzra/ajo) ogorčenje nad pustolovščino. Razpoto« *cn'e v Kronstadtu sc le ohladilo, Miroljubno prebivalstvo bc.^i. Razdcbuje-jo manjše količine živeža. Delavci s^> nezadovolni. Cosroiarsks uestf. —p Zaščita industrijske svojine. V >Uradnem Listu« št 27 jc razglat,* n pristop kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev k veljavnim me00.000 dolarjev, napram 10V100 000 dolarjev ▼ lehi 1919. Izvoz Z'Hlinienlh držav v Nemčijo je leta 1020 dosecrel 311.437.000 dolarjev, izvoz Nemčije v Zedinjone države pa S8.S03.000 dolarjev. BORZE. —d PraTa. 12. marca. Devize: Amsterdam 2636. BerFn 121.75, Curih 130t. Milan 282. Pariz 548 50. London 300. Newyork 7525, Beograd 208.50, Bukarešta 103.12, Sofija 93.50. Dunaj 10.05, Varšava 55, Zajrreb 51.75. Budimpešta 18.10. Valute: Nemške marke 121 75, švicarski franki 1296, Italijanske lire 279. francoski franki 545.50. angleški funti 298, ameriški dolarji 73.25, ju*o-slovenskl dinarji 199.50, romunski lejl 103.12, bolgarski levi 89.25. avstrijske krone 10 05. noljske marke ".55. —d Cnrih. 12. marca. P%¥tlOi Ber-| lin 945, Holandila 203.40. Newvork 592. London 23 08, Pariz 42.02. Milan 21.80, Brusel? 43 90. Kodanj 101, Stoek-! holm 135, Krlstnaniia 9G Madrid 82.25, • Bnenos Aires 210. Prasra 7^0. Za.crreb 105, Bukarešta 8.10. Vartava 0 68, Dunaj 1.27 In pol avstrijske krone 0.85, Budimpešta 1.45. Mm wt i- ptofti — Bo?r?ška b'a-'aj-a mcstn^i i»a-4 meičancav JjubUanakin ima danes, dne 14. t. m. ob 6. poprldne v dvorani r.ae-Ltne^a maKola< na magistrat, ua se jim izstavijo Iskaznica. — Občni zbor »DruStva fugosTov. novinarjev v Ljubljani« se ie vriil v nedeljo. 13. t. m. Na obenem z'1 >ru *e ie sklenilo, da se društvo likvidira ?> da preide v centralno udruž>rne kot sekcija to na šele po sarajevskem I gresu. Izvo'ien je bil nov odbor. }:; Sc ;e konstituiral sledeče: predsednik Pran Smodei, podpredsednik Ped, Vit. Jelene, tajnik Božidar Vodeb. bla^a1-pik Makso Žagar, odbornika Vik čončič iri Stane K^rov^T: namestnika Robert Pohar In Fran Pue: nadzornlV« Josip Prunk in Ivan Debevc; v razsodišče Antc Beg, Miha MofkefC in Tilip Omladlč. _ _ Sokolstoo« — So\ol T. poživila vse flsastve k predavanju, ki se \-rsi v torek dne IS. marca ob 20. uri v društvenem lO'Csliu Trff Tabor It 2. o umrlem bratu dr. Oražnu Po predavanju debatni večor O razmerju sokolstva do klerikalizma, — Sokol t 8t. Pavla. Prlnravlialni odbor eopet oživelega 8okol=ke?a drufitra v Sv. Pavlu pri Prel>o!du nv znanja, da se vrSl ustanovili in redni občni zlor dne 20. t. m. ob 3. roT»oldne r gornjih pro3torih g. Franc Vedenika* Turistika In spori. — Ljuhlianskl športni klube opozarja svoje člane na občni zbor. ki se vrši danes (ponedeljek. 14.) ob 8. zvečer pri »Roži«. — *Spoi-ta« 11. Številka je izšla In prinaša sledečo vsebino: 2eusk! eport; Orlentaeija: Glavna skuplčiaa LNP; Srnirt v Afriki in Prerij športnega gibanja. Prinaša tudi krasne slike is zimsko - športnih dni v Bohinju. Naročajte se na >SportMtoastvo zm »psajaiisi R# Bunc In đrygf Uublfana, Gosposuetska cesta 7. Zlatorog Cfi ZHVHROUHLn *T3 m Tttiofo j st*v. asa HOHilGH 1 Ustanovljena leta It 54. »->- , . — - /C* ara Za va rute : vijena «e rsato, doto otrokom« garale« n« ilvltenf«, zgradb« in premičnine proti ako d I poisra J a sire-*, tte&lecs i r« proti p »ciu. pro I vloma ta ta »s nim nazgodsm, kakor tudi na doiivetis ta smrt a vplscilom ff'vr« prsnijs. Podružnica za Sklonijo u LjfEJbllaal, Stari K .T' GREBU Tafefcn Štev. 336 g £fe». II. Posebno savnrorante proti Dosarodana b« ialer-aict ta parobroda sa c«'o ftivlfeaaHo dobo. ZAVAROVALNI ODDELKI: I vlleole — Požar — Rezgode — lin — Uodsko immmi (lasom odredba g. mlrta***^ vo*n« ta niorr?j»r!o» ie umiro o vno-r.-j»l;s!i tl¥i;eaikti polica CKOVT AS' kot ianlfaa kavcija ćji illior. Sprejemajo se v vseh kraj.fi Slovenje spos oni sas opntzl In rotn k!, katerim - se nudi pnlka znatneua z.n!u**».-- llsnjarnlca Psnalot J. Đella i Beograd, Balkanska ulica 2 potrebuje i spreineoa nccio \%*kokfšfiC2* blaga tevrll najhitrejše PrevosnlSko podjetje JOSIP TURK Radeckega cesta 3. UMa" kni > koncesijo lo orremo V Mariboru se takoj p?&da« VpraSa te v Maribora, Frankopsa-ssa ulica ST. 1$ Nevesta TextII - Import Co. Scftulhol I drug Zagreli GnadnUCeva ulita I, II. kat Agenturnt 1 komisionaln* posao. Generalno zastupstvo i tvorničko skladište Stefsn liMu ScMift čarape, majice Mihirg i MiMi, Wm žensko rublje Kari Flammer, Ufien frotir ručnika, nadalje pletene svilene ovratnike (kravate) rukavice, žepne rubce, lanenog platna. Prodam kočijo, enovpielno aH dvovprezrto, dobra ohranjeno, zarravl jivček na pereiih ter 2 ler*a Sietna kon a sa tek fn ;eio. Cena no dogovoru, lavrv Beblac, lesce SO. 1860: Ovrcijskt. 1830 t V globoki boli natnanjamo pretresujočo vest, da da se je naša srčno ljubljena^ nenadomestljivi hčerka in sestra Anica Kadunc dne 13. marca 1921 ob 7. ari zjutraj po mukapolnem trpljenju v pomladi življenja preselila 2a vedno od nas. Pogreb nepozabne ljubljenke se bo vršil dne 15. marca 1921 ob pol 16. ari tepred mrtvslL.ct deželne bolnice na pokopališče k Sv, Krilu. V UUBUANl dne 13. marca IM1. Globoko ialojočl ostali. Razglas. a V smisle naredjenja Gospodina Ministra Vojnog i Mornarice A. R. Br. 820 od 27. februarja 1921 god. prodaće se sreda 16-tek« mas. 12- za *o]Bl&sn atažba nasooaobaUi *on]a iz isaleža konjskog depota javnom licitacijom. Licitacija vrjiće se po-menutog dana u 9. časov« prepodne pred logorom Tivoli (bivše kolesarsko dirkališče). Badl sss *s&3aSa tr5?a^!aa prodamo takoj parno lokomobilo 25 HP znamke Lani, brezhibno delujočo. Dalje ariaranllilni c^ftni {Raspalfaasoblae) t 48 na- nrOlaVlini »M WJ domestnimi noži. Drobi «000 kg na uro. Brata Koleno, parna Saga na M'rnt (Dolenfake.) Draibsn! oklic. Na predlog Jerneja Hlebi, pesastnlka v Hradaokoga areal stav* 54, se bo vršila dna 29« maroa 1921 ob 9, uri na licu mesta v Hradeckega vasi štev. 78 prostovoljna draiba posestva Vlofc. štev. 78 k. o. Ksrlovsko predmestje dovoljena a sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4./3.1921 oprv. itev. Nc 1 159/21/2 in sicer hiše štev. 78 z dvoriščem v Hradeckega vasi pare. štev. 53/2, hiše štev. 80 pare. Stev. 53/3, vrta pare. itev. 72/1 in gozda pare štev. 118/69. Izklicna cena za obe hiši z vrtom znal* K 50.000.— skupaj s gozdom pa K 80.000.— Najvišji ponudek mora plačati zdraiitelj r roke sodnega komisarja v 8 dneh.— Podrobnosti dražbenih pogojev pri sodnem komisarju. Hotni dr. Rerl Sctimlđroner kod sodai aiomlsar. Koi podla za l^sno prelje (*aga in mala tovarna > se *prHme, Na-s'opi ae labkn takoj. Naslov pove narava Slov. Nar.»da. 1874 Naprodaj je pirni mlin in 4Clyc!« trasi StranocIJ g* . lalu.-. ip. 1375 Otrolkt »aiKek^^S" obioka a« proda. VptaSa naj se v Ooapaskl Blicl AteT. 12. iS 't Trnovska r\m\u TonOia Pcc ;e Rri D Blaifil B8f!.N*i„'^rwc - *■ .-(-sirji Narada. 1SS3 3nssingov tovorni avto s prfk o-nfm vozom v dobtetn stanu ac proda. Ponudbe na upravn stvo armatke ra * ir f Oraiela. JfM.o{s 1881 50 vagonov železniških PiGgOVf hrastovih, bukovih in borovih, ae kupi za Iz^ot. Ponudbe a ceno naložene v vagon n* E. Fo'Scta, Llnbt a na, Bteitu! trs 9. 1979 Motorno kolo. avtomotor, kopirna prsta, motor 16 14 PS (Saopgaa) as proda. Čopuva nI. 10. na dvorišča r p.iraž1. 18y Trgovino vzamem v na- \nwf% 'II Is kupim na kakem rro |Clll mrtnem k>a u na dež*h. F\ ritualno k.jp rn trdi hi4o a tr^.v o piostotl blizu že!t/nlce. Ponudbe \kh\ .Trgovina 8000/178.* na *i>ra\o Slov Naroda. 1782 3;u ena šivilja i če me f\ Žel'm hrano in atanovanie v hiaf. Ustika Raje, Dol. Kavake 2. f. Cerkva. 18^ Mesarska obrt m da t ukaa v meatu na deželi ob železnici s 1. aprilom 1921. Same! imajo prednost Naslov povt upravnlstvo Slov. Naroda. 189 Usčc st prazna mesena ..t. s posebnim vhodom v pritličju a0Od j-, nadstr. aamo začaano proti dobri plači. Ponudbe p^d ,Dobrm plam 1887* na upravo Slov. Naroda. 1887 Koncipijentfl sprejme Dr. "ari tkajrla, odvstulk v Mi- rtSoru. 18*6 Prodal-? se silna miza in zrca o. Ogledati v torek fn sredo od 2—g urt popoldne na Ble4we;savi cesti Itev ||. IS ^ Perica hodi na dom pral tastov pova apravrtlltva Slovenakepa Naroda. W3 Nova hiia, darka prosta e vrtom ve zaradi piese-Iitve takot ugodne* proda. Istotam ?e prodajo tudi različni predmeti. Natan-<*nele ae Izve ^ poses*nlko rraae Oraiaai. Dob It 17 ari Dmfatah. 1*^7 V naiem se odda aH pa umrla igri Nasl v nove urrftVMi MlUUd Vil« 6t>o Slovenskega Naroda. 1*25 Klavir, dob oliran!?n.!«cenn taka nrfda ^* ° pri Jos. Bergmanu v Ljubljani. Polanaka cesta 87. 1*00 Trgovskega pomočnika Mmmti Mi dobra m sprejme železninska tvrdVa v Ljubljani. Ponudbe pod .Železninar/1819* na uprav Slov. Naroda. 1819 Knjigovodja (kinja) In aozttorlvtlnto se a-rej me ta za tak*« rri .Osrednje« vrada" v Straflica sr Kranja 1833 Po ugodni ceni se proda večia množina vinskih hramnih in ne* kaj transportn h sodov kakor tudi nekaj matih od ca 25—SO I. Sodi so Iz hrastovega le a v na boljšem stanju. Jas 5t*d!er. LJnbiJana. Sorfni v! II. 162- Proddsfa se Z liraul s teletom in ena breja, vse dobre mfe karlce. Poizve se v LJubljani, Po!jan*ka cesta 65 1*36 Prodaja. Valed prenehanja lesne indu*tr. prodam na drstM SO. maroa ob ta ari 18 močnih Isvsztrsdsio dobrih koal s i; o mati ta vozov t vr«d. Prodano bo tudi več drugih raznovrstnih vozov Jrakor zapravi.ivčkl, landaver, brum itd A. aUifvt, Bossvla, Buteljke SV kooi'0 rsaka množina ro najviST' v eni. RtsUvfadja. AbactjefB c. IS. 1S(>J Gospod želi poučevati gosli In klavir. Ponudbe pod »InStruk-toi 1845' na upravo Slov. Naroda. 1*45 Mi ZIjbIb1 na v L nhftrtovt nilci, Ucncem Ravnikar-jevega posestva. Parcela le pripravna za kako večto industrijsko podjetje al* zt razkosanje. Piamene ponudbe z navedbo c?ne na Al. Acctto, Trnovski pristan 14. Ljubljana. 1791 V a lik a Craiioa^ovalUa tvoraloa ***** ( ao3 u lq ti j s i', bjagjf» (41^- ■> Išče za JugosIaulii9 prooDrsf^zga predajalo. Ponudbe z nHtan<*n-i^imi navedbami ^od Kodolt iKc«a*, Wlan Seiiaratfltte ,^'lbrfr.g 9220" na Ara, T i 11>> U Hclke klobyke Cadež, Ljmbiiana, mestni trg. Cr. blobn6ar)eni In trgovcema poslljsm na zahtevo vzorec« i pini emajlni lak L, lak za polituro, lak za pode, pristen kopalni lak, lak za železo, lak za usnje in vsakovrstni drugi laki najboljše kakovosti po zmernih ceiiah pri Ju© premrl, Ljabljana, V(olodiior5^a alica |t. 18. NajdovrSnejSi amerikanskistrojssamostarterjern Avtomatsko pospešuje delo stroja. Prihrani najmanj 15 % do 25 % delavnega časa. Osvedočite se o osobitih pred- nostih konstrukcije našega stroja. Standard model €entury K 14.000 K 6.500 Sanoprođaja za Jugoslaven, lagre : Vrhcvčeva ulloa 15. I sveuiilizstiia kn!?iara St]. Eugll, Uloa 30. BeoTrad: Lujanovita I drag. Knez Mihaljlova 47: LfubHana: k. Kreear; Sv. Pttra cesta 23.- Novi Sad: Krsfa Paul; Sara evo: Hadii Marko Scrrelber; Cakovac .Medjimune*, agenu I komision, posao; Br-.d a S: Uija Tirna tac. ■i za LJUBLJANA« Prešernova ulica itev. 50* v lastnem poslopju. Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana, b Telefon &tev. 40 in *57. Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake yrstef eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. - 28 A2V 64 94