Jezik in slovstvo, letnik 67 (2022), št. 4
Gjoko Nikolovski UDK 811.163.6'243'366:37.091.3
Univerza v Mariboru DOI: 10.4312/jis.67.4.41-56
Filozofska fakulteta 1.01
MAKEDONSKE »MUKE« PRI UČENJU 
SLOVENŠČINE KOT DRUGEGA IN 
TUJEGA JEZIKA
Makedonci, ki se učijo slovenščino kot drugi in tuji jezik, zaradi svoje materinščine, ki sodi med ana-
litične jezike, ne razumejo sistema slovenskih sklonov in sklanjatev. Prav zato je treba pri poučevanju 
uporabiti učni pristop, ki jim bo približal slovenske sklone in sklanjatve ter vse posebnosti, ki se pri tem 
pojavljajo. V prispevku je na podlagi teoretičnih izhodišč in učne prakse izpostavljen eden od možnih 
pristopov k poučevanju sklonov v slovenščini kot drugem in tujem jeziku.
Ključne besede: oblikoslovje, sklon, slovenščina, tuji jezik, pristop
1 Uvod1
Ko se Makedonci učijo slovenščino kot drugi in tuji jezik (SDTJ), naletijo na 
težavo zaradi sintetične narave slovenskega jezika, ki je kot tak pravo nasprot-
je makedonskemu analitičnemu jeziku. Makedoncem je na začetku sistem 
sklonov in sklanjatev v slovenskem jeziku povsem nerazumljiv, zato je cilj 
prispevka predstaviti enega od možnih pristopov k poučevanju sklonov, ki bi 
lahko učečim se makedonskega porekla pomagal, da lažje usvojijo sklone in 
sklanjatve slovenskega jezika. Arizankovska (2009: 27–32; 2010: 181–198) 
se ukvarja s podobnostmi in razlikami med makedonskim in slovenskim je-
zikom na sinhroni ravni ter s težavami, s katerimi se Makedonci srečujejo pri 
usvajanju SDTJ, ter ugotavlja, da so razlikovalne značilnosti med slovenskim 
1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 (Slovensko jezikoslovje, književ-
nost in poučevanje slovenščine ‒ vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga sofinancira Javna 
agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
JIS_4_2022_FINAL.indd   41 3. 02. 2023   12:24:48
42 Gjoko Nikolovski
in makedonskim jezikom rezultat vpliva neslovanskega okolja na makedonski 
jezik.
2 »Balkanska« podoba makedonskega jezika
Makedonski jezik po arealni klasifikaciji skupaj z bolgarščino, albanščino, no-
vogrščino in romunščino ter nekaterimi srbskimi in vlaškimi narečji sodi v bal-
kansko jezikovno zvezo. Stiki makedonskega jezika z balkanskimi neslovanskimi 
jeziki so vplivali na slovansko strukturo makedonskega jezika, kar je razvidno iz 
sinhrone podobe makedonskega jezika, ki je po eni strani slovanska, po drugi pa 
neslovanska ali »balkanska«. To je razvidno iz naslednjih posebnosti makedonske-
ga jezika: (1) zamenjava sintetične sklanjatve z analitično (ostanki sintetične skla-
njatve so se ohranili pri samostalniških zaimkih, npr. мене, ме, тебе, те, него, 
го, неа, ја, нас, нѐ, вас, ве, нив, ги; мене, ми, тебе, ти, нему, му, нејзе, ѝ, нам, 
ни, вам, ви, ним, им; себе, се, себе, си) in samostalniki (zvalnik); (2) nastanek 
trojnega postpozitivnega določnega člena, in sicer: nevtralen postpozitivni določni 
člen -т, -та, -то (весникот, книгата, полето); določni člen za izražanje bližnje 
predmetnosti -в, -ва, -во (весников, книгава, полево); določni člen za izražanje 
določnosti oddaljene predmetnosti -н, -на, -но (весникон, книгана, полено); (3) 
zaimkovno podvajanje direktnega in indirektnega predmeta (Го виде човекот; Ја 
виде жената; Му рече на човекот; Ѝ рече на жената); (4) izguba nedoločnika 
in namenilnika ter njuna zamenjava z da‑konstrukcijo; (5) tvorjenje prihodnjika s 
členkom ќе in sedanjika spregajočega se glagola (ќе одам); (6) glagolski obliki 
z glagoloma сум in имам v kombinaciji z glagolskim pridevnikom (сум дојден, 
имам јадено); (7) oblikovanje primernika s predpono по- (поубав) in presežnika 
s predpono нај- (најубав) (Конески 1981: 10–11; Бојковска idr. 2008: 59; Šekli 
2018: 51–70; Минова-Ѓуркова 2019: 705–707).
Izguba sintetične deklinacije, zaimkovno podvajanje direktnega in indirektnega 
predmeta ter izražanje slovnične kategorije določnosti s posebnimi členskimi 
morfemi so največje spremembe v strukturi makedonskega jezika. Primerjalno 
gledano se slovenščina in makedonščina popolnoma prekrivata v kategoriji spola 
(oba jezika razlikujeta moški, ženski in srednji spol) in delno v kategoriji števila 
(makedonščina nima dvojine). Slovenski kategoriji sklona pa je v makedonščini 
opozicija analitični način izražanja razmerij med besedami s pomočjo predlogov 
in splošne oblike ter postpozitivnega določnega člena (npr. Го виде човекот, Му 
рече на човекот, Ние сме кај Стојан, Одиме кај/со Стојан). Prav odsotnost 
sintetičnega načina izražanja odnosov med besedami Makedoncem zamegli razu-
mevanje sintetične sklanjatve slovenskega jezika. 
3 Nekateri pristopi k poučevanju sklonov 
Zaradi nerazumevanja sintetične sklanjatve v slovenskem jeziku se postavlja 
vprašanje o pristopu k poučevanju, ki bi Makedoncem omogočil lažje usvajanje 
JIS_4_2022_FINAL.indd   42 3. 02. 2023   12:24:48
43Makedonske »muke« pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika
te kategorije. V nadaljevanju obravnavamo semantični in slovnično-semantični 
pristop.
3.1 Semantični pristop
Semantični pristop je vezan na učenje sklonov v povezavi s pomeni, ki jih imajo 
ti v povedi. Poučevanje se začne z globinskimi skloni (udeleženskimi vlogami), 
ki so univerzalni (vršilec, sredstvo, objekt, lokacija, izvor, cilj, čas …), in se 
vseskozi povezuje s površinskimi skloni (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, to‑
žilnik, mestnik, orodnik). Z udeležensko hierarhijo oz. hierarhijo udeleženskih 
vlog v stavčni povedi se je ukvarjal Fillmore (1968). V slovanskem prostoru sta 
Laura A. Janda in Steven J. Clancy (2002, 2005) opravila izčrpno semantično 
analizo globinskih sklonov češkega in ruskega jezika. V slovenščini globinske 
sklone obravnavajo Kunst Gnamuš (1981), Orešnik (1992) in Žele (2012). Žele 
(2012: 275) navaja, da je pri udeležencih izpostavljeno razmerje med udeleženci 
oz. udeleženske vloge nasproti njihovi sklonski izrazitvi; skloni so torej neke 
vrste pomensko-izrazna vez med pomensko in stavčnočlensko ravnino, zato je v 
okviru tega pristopa v središču zanimanja razmerje med skladenjskimi pomeni 
in skloni. 
Udier idr. (2006: 38–39) so testirale semantični pristop na primeru globinskih 
sklonov v hrvaškem jeziku, ki je enako kot slovenščina fleksijsko razvit jezik, 
zato smo se odločili za testiranje tega pristopa s podobnimi slovenskimi pri-
meri za globinska sklona čas in lokacija. Za izražanje globinskega sklona čas 
se v slovenščini lahko uporabijo površinski skloni: (1) rodilnik (Rodil se je 22. 
septembra 1980); (2) tožilnik (V ponedeljek imam rojstni dan); (3) mestnik (V 
decembru je hladno); (4) orodnik (Med vikendom počivamo), za izražanje glo-
binskega sklona lokacija pa: (1) rodilnik (Sedim zraven prijatelja); (2) dajalnik 
(Grem k zdravniku); (3) tožilnik (Gremo v Maribor); (4) mestnik (Živim v Ma‑
riboru); (5) orodnik (Dobimo se pred inštitutom). Kljub temu da smo v vseh 
primerih uporabili samo samostalnike moškega spola, je razvidno, da bi morali 
učeči se za izražanje časa v zvezi z dnevi usvojiti sklonske končnice tožilnika 
kot površinskega sklona; da bi lahko izrazili čas v zvezi z meseci ali koncem 
tedna, bi morali usvojiti končnice treh površinskih sklonov – rodilnika, mestnika 
in orodnika. Na podobno situacijo naletimo tudi pri globinskem sklonu lokacija, 
ki se lahko realizira z več površinskimi skloni: rodilnik, dajalnik, tožilnik, me‑
stnik in orodnik. 
Naša ugotovitev korespondira z ugotovitvijo hrvaške raziskave (Udier idr. 
2006: 39), da tovrstni pristop zahteva istočasno obravnavo veliko sklonskih 
končnic za en globinski sklon oz. en pomen. Pojav homonimije nekaterih konč-
nic pa še dodatno zapleta učenje po takem pristopu (Nikolovski in Ulčnik 2021: 
216–231). 
JIS_4_2022_FINAL.indd   43 3. 02. 2023   12:24:48
44 Gjoko Nikolovski
3.2 Slovnično-semantični pristop
Slovnično-semantični pristop se nanaša na obravnavo t. i. površinskih sklonov 
(imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik), pri čemer se obrav-
navajo in spoznavajo predlogi v kombinaciji s posameznimi skloni ter glagolske 
rekcije. Udier idr. (2006: 40–41) navajajo, da tradicionalni pristop poučevanja 
sklonov, ki izhaja iz vprašalnih zaimkov, ni primeren za pouk hrvaščine kot dru-
gega in tujega jezika, ker učečim se, ki nimajo izvirne govorne kompetence, ne bo 
pomagal, da na vprašalnice odgovorijo s pravilnim sklonom. Ta ugotovitev se na-
naša tudi na Makedonce, ker v makedonščini ni sintetične realizacije odnosa med 
besedami. V Tabeli 1 so predstavljeni slovenski vprašalni zaimki in makedonske 
ustreznice.
Slovenščina Makedonščina
I Kdo? Kaj? Кој? Што?
R Koga? Česa? Кого? Што?
D Komu? Čemu? Кому? Што? На кого? На што?
T Koga? Kaj? Кого? Што?
M Pri kom? Pri čem? O kom? O čem? Кај кого? Кај што? За кого? За што?
O S kom? S čim? Со кого? Со што?
Tabela 1: Slovenski vprašalni zaimki in makedonske ustreznice
Iz prikaza je razvidno, da so se ostanki nekdanje makedonske sintetične sklanjatve 
ohranili le v oblikah кому in кого, slednja pa se v kombinaciji z različnimi predlo-
gi pojavlja skoraj v vseh makedonskih ustreznicah, kar dodatno zaplete razumeva-
nje razlike med sklonskimi vprašalnicami v slovenskem jeziku.
Pri poučevanju hrvaščine kot drugega in tujega jezika Udier idr. (2006: 40–41) 
predlagajo postopno obravnavo in poučevanje hrvaških sklonov. Prvi korak pri 
pouku sklonov je obravnava njihovih posameznih funkcij in pomenov (v konte-
kstu posamezne teme in komunikacijskih situacij). Drugi korak je prepoznavanje 
posameznega sklona v povedi, nato razlaga ter vaja njegove morfologije. Na zače-
tni stopnji učenja se obravnavajo osnovne vloge sklonov in osnovni sklanjatveni 
vzorci. Iz osnovnih vzorcev so izvzete nekatere posebnosti samostalnikov mo-
škega, ženskega in srednjega spola, ki se obravnavajo v kasnejši fazi poučevanja. 
4 Raziskava, anketiranci in metodologija
Za potrebe raziskave, ki je potekala v študijskih letih 2020/2021 in 2021/2022, je 
bil pripravljen vprašalnik odprtega tipa s povedmi v makedonščini, ki so jih ma-
kedonski študenti Univerze v Mariboru (v nadaljevanju MŠ) morali prevesti v slo-
venščino. Pri sestavljanju smo izhajali iz vlog sklonov slovenskega jezika, ki jih 
JIS_4_2022_FINAL.indd   44 3. 02. 2023   12:24:48
45Makedonske »muke« pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika
predvideva Sporazumevalni prag za slovenščino (Ferbežar idr. 2004: 213–218). V 
raziskavi je sodelovalo 86 MŠ, ki so se slovenščino učili pred prihodom v Maribor 
in med študijem na Univerzi v Mariboru. Znanje MŠ v trenutku anketiranja je bilo 
na ravni A2–B1. Za testiranje sklonov in sklanjatev smo izbrali metodo prevajanja 
enostavnih povedi iz maternega jezika v slovenščino, ker smo ocenili, da imajo na 
tej ravni znanja študenti besedni zaklad za tvorjenje krajših besedil (Slovenščina 
kot drugi in tuji jezik 2020: 16), ki pa ne bodo podala celotne slike sistema sklo-
nov. Na koncu vprašalnika so morali MŠ odgovoriti na vprašanje o načinu učenja 
sklonov, in sicer: (1) slovnični pristop brez konteksta po vrstnem redu IRDTMO in 
(2) učenje sklonov po drugačnem vrstnem redu v povezavi s kontekstom.
5 Rezultati in interpretacija 
V tem delu so predstavljene napake pri prevodu makedonskih povedi v slovenšči-
no z interpretacijo, zakaj prihaja do teh napak.
5.1 Rodilnik
5.1.1 Logični osebek glagola biti v pomenu obstajati v zanikani obliki 
To vlogo rodilnika smo testirali s primeri Гo нема нашиот студент, Ја нема 
нашата пријателка in Ги нема нашите студенти. Poleg pravilnih prevodov 
smo registrirali naslednje nepravilne odgovore: Naš študent ni ga tukaj, Naša štu‑
dentka jo/je nima tukaj, Naši študenti niso tukaj in Nima naše študente. Do napak 
prihaja zaradi interferenc iz makedonskega jezika v obliki zaimkovnega podvaja-
nja logičnega osebka in glagola нема namesto glagola biti, ker se v makedonšči-
ni za izražanje logičnega osebka v pomenu obstajati v zanikani obliki uporablja 
glagol нема. 
5.1.2 Predmet v rodilniku 
Funkcijo rodilnika za določenimi glagoli smo preverjali s primeroma Се плаши 
од волкот in Се радува на успехот. Med napačnimi prevodi izpostavljamo Boji 
se od volka; Veseli se uspehu; Veseli se na uspehu. Zaradi nadomeščanja sintetične 
sklanjatve z analitično sklanjatvijo, ki se realizira s pomočjo predlogov in postpo-
zitivnega člena, prihaja v slovenskih prevodih do pojava predlogov од in на. V 
primeru napačnega prevoda Veseli se uspehu gre pa najverjetneje za interference 
iz osrednjejužnoslovanskega jezika (Raduje se uspehu), ki jih MŠ v komunikaciji 
z drugimi južnoslovanskimi študenti pogosto slišijo in uporabljajo.
JIS_4_2022_FINAL.indd   45 3. 02. 2023   12:24:48
46 Gjoko Nikolovski
5.1.3 Brezpredložni predmet ob zanikanem glagolu
To vlogo rodilnika smo testirali s primerom Немам книга и весник. Poleg pravil-
nih prevodov je prišlo tudi do napačnih, npr. Nemam knjigo in časopis in Nimam 
knjigo in časopis. V obeh verzijah, če izvzamemo pojav makedonskega glagola 
немам, gre za nerazumevanje razlike med »pozitivnim tožilnikom« in »zanikanim 
tožilnikom« oz. rodilnikom. V začetku si MŠ ne morejo pomagati z rodilniško 
vprašalnico česa, ker je njena ustreznica v makedonskem jeziku што, ki pa se 
oblikovno ne razlikuje od imenovalniške ali nevtralne oblike што.
5.1.4 Delni rodilnik za izrazi količine
Za testiranje smo uporabili naslednja primera: Повели парче торта; Сакам/Ве 
молам шолја чај. Izpostavljamo naslednje napačne prevode: Izvoli komad torta; 
Izvoli kos torta; Prosim šalico čaj; Prosim vas za šalico čaj. Do napak prihaja za-
radi izhodiščnega jezika, v katerem se za izrazom količine pojavlja osnovna oblika 
samostalnika (парче торта; шолја чај), ki jo MŠ registrirajo in razumejo kot 
imenovalniško obliko ter jo v slovenščino prevedejo z imenovalniško obliko. Tudi 
v tem primeru si MŠ ne morejo pomagati z vprašalnico česa, katere makedonska 
ustreznica je што.
5.1.5 Desni neujemalni prilastek za izražanje svojine
To funkcijo smo preverjali s primeri Ова е плоштадот на Франце Прешерен; 
Ова е курс по словенечки јазик; Тој е шеф на кујна. Prvi primer so MŠ dokaj 
pravilno prevedli, najverjetneje zaradi usvajanja imena tega znanega trga v celoti, 
vendar smo ugotovili tudi nepravilne prevode, npr. To je trg od/na Franca Pre‑
šerena, do katerih prihaja zaradi interference, ker se svojilnost v makedonskem 
jeziku izraža s predlogi од, на in по, kar je razvidno iz napačnih prevodov Tečaj 
po slovenski jezik in On je šef na kuhinjo.
5.1.6 Rodilnik v funkciji povedkovega določila ob glagolu biti
To funkcijo smo testirali z makedonskima primeroma Лошо е расположен; 
Автомобилот е црвен, ki so ju MŠ prevedli Slabo je razpoložen; Avto je v rdeči 
barvi; Avto je rdeč. Nismo registrirali prevodov z rodilnikom, kar kaže na nera-
zumevanje te rodilniške vloge zaradi sintetične narave makedonskega jezika. Do 
napak prihaja zaradi izhodiščnega jezika, ker MŠ v obeh primerih registrirajo ime-
novalniško obliko, ki jo v slovenskem jeziku nadomestijo z imenovalniško obliko.
JIS_4_2022_FINAL.indd   46 3. 02. 2023   12:24:48
47Makedonske »muke« pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika
5.1.7 Rodilnik za izražanje časa na vprašanji kdaj in katerega smo
Izražanje časa z rodilnikom smo preverjali s primeroma Патуваме на 1 април in 
Денес е 20 декември, ki so ju MŠ dokaj pravilno prevedli, vendar smo ugotovili 
tudi napačne prevode, npr. Potujemo na prvi april; Potujemo (na) prvog/prveg 
aprila; Danes smo 20. december, do katerih prihaja zaradi predloga на, ki je nado-
mestil to rodilniško funkcijo po izgubi sintetične sklanjatve. 
5.1.8 Rodilnik za predlogi
Za testiranje te funkcije smo uporabili naslednje makedonske primere: Живеам 
блиску до/близу домот; Живеам покрај амбулантата; Одиме покрај 
поштата; Се враќаме од Љубљана; Се враќаме од патувањето; Се враќаме 
од море. Poleg pravilnih prevodov smo registrirali naslednje napake: Živim do 
doma; Živim blizu (do) doma; Živim do ambulante; Živim blizu do ambulante; 
Gremo poleg pošte; Vračamo se iz Ljubljane; Vračamo se iz potovanja; Vračamo 
se iz morja. Do napak prihaja zaradi širše funkcije predloga do v makedonskem 
jeziku in nerazumevanja razlike med predlogoma poleg in mimo v slovenskem 
jeziku, katerih makedonska vzporednica je predlog покрај. Druga težava je ne-
razumevanje razlike med predlogoma iz in z/s, ker je v makedonščini opozicija 
predlogoma во (v) in на (na) predlog од, ki ga MŠ prevedejo z iz. 
5.2 Dajalnik
5.2.1 Predmet v dajalniku 
Razumevanje indirektnega predmeta v dajalniku smo testirali s primeroma На 
Петар му купивме книга in Ѝ помагаме на мајка ми, za katera smo poleg pra-
vilnih odgovorov registrirali naslednje napačne prevode: Na Petra smo mu ku‑
pili knjigo; Na Petru smo mu kupili knjigo; Pomagamo na mami; Pomagamo na 
mamo. Zaradi zaimkovnega podvajanja indirektnega predmeta, ki se v makedon-
skem jeziku tvori s predlogom на in postpozitivnim členom, prihaja do napak v 
ciljnem jeziku, kjer se zaradi interference pojavi predlog на.
5.2.2 Nosilec stanja 
V primeru te funkcije prihaja do podobnih težav zaradi izhodiščnega jezika. Testi-
rali smo primer На Марко му е ладно, ki so ga MŠ prevedli pravilno in napačno. 
Izpostavljamo naslednje napačne prevode: Na Marku je mrzlo; Na Marku mu je 
mrzlo; Marku mu je mrzlo; Na Marka je mrzlo. Do napak prihaja zaradi širše funk-
cije makedonskega predloga на in zaimkovnega podvajanja indirektnega predme-
ta v makedonskem jeziku. 
JIS_4_2022_FINAL.indd   47 3. 02. 2023   12:24:48
48 Gjoko Nikolovski
5.2.3 Dajalnik za predlogi 
Funkcijo dajalnika za predlogi smo preverjali s primeri Одиме кај баба; Се 
возиме накај/кон центар; Таа дојде на работа и покрај болеста, ki so jih MŠ 
prevedli pravilno in napačno, pri čemer izpostavljamo naslednje napačne prevo-
de: Gremo do babice; Gremo pri babici; Peljemo se v centru; Peljemo se prema 
centru; Prišla je zraven bolezen/bolezni. Iz napačnih prevodov je razvidno, da 
MŠ predlog k/h nadomestijo s predlogoma do in pri, predlog proti pa s prema, 
najverjetneje pod vplivom osrednjejužnoslovanskega jezika, ali s predlogom v + 
mestnik, kar kaže na nerazumevanje razlike med dinamičnim tožilnikom in statič-
nim mestnikom, ter predlog kljub s predlogom zraven, ker je obema makedonski 
ustreznik predlog покрај oz. и покрај. 
5.3 Tožilnik in mestnik
Preverjali smo razumevanje dinamične narave tožilnika na vprašanje Kam? v 
kombinaciji z glagoli premikanja in statične narave mestnika za izražanje statič-
ne lokacije (kraja dogajanja) na vprašanje Kje? v kombinaciji s statičnimi gla-
goli. To razmerje smo testirali z naslednjimi primeri: Одам во Марибор; Одам 
во Љубљана; Одам на море (za tožilnik) in Живеам во Марибор; Живеам во 
Љубљана; Живеам на море (za mestnik), za katere smo poleg pravilnih prevo-
dov ugotovili naslednje napačne prevode: Gremo v Mariboru; Gremo v Ljubljani; 
Gremo na morju; Živim v Maribor; Živim v Ljubljano; Živim na morje. MŠ ne 
razumejo razlike med »dinamičnim tožilnikom« in »statičnim mestnikom«. 
5.4 Orodnik in tožilnik
Lokacijski orodnik, ki izraža mesto (pred študentskim domom, za hišo, med fakul‑
teto in študentskim domom), je opozicija tožilniku. To funkcijo orodnika smo te-
stirali s primeri: Чекаме пред студентскиот дом; Чекаме пред факултетот; 
Дојди под мостот. Med napačnimi prevodi izpostavljamo: Čakamo pred štu‑
dentskem domu/študentskemu domu; Čakamo pred fakulteti; Pridi pod mostom. 
Tudi v tem primeru gre za opozicijo med dinamiko in statiko oz. med »dinamič-
nim« tožilnikom in »statičnim« orodnikom, kar je MŠ težje razumljivo.
5.5 Način poučevanja in vrstni red sklonov
Ugotavljamo povezavo med registriranimi napakami in načinom poučevanja. MŠ, 
ki so v vprašalniku označili slovnični pristop brez konteksta in usvajanje sklonov 
po normalnem vrstnem redu IRDTMO, so naredili več napak, kar se lahko inter-
pretira kot rezultat neustreznega pristopa. 
JIS_4_2022_FINAL.indd   48 3. 02. 2023   12:24:48
49Makedonske »muke« pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika
6 Kontekstualni pristop 
Žele (2012: 275) navaja, da se v učni praksi pri obravnavi sklonov najpogosteje 
uporablja naslednji vrstni red: imenovalnik (I), tožilnik (T), rodilnik (R), mestnik 
(M), orodnik (O), dajalnik (D); izpostavlja pa, da je sklonska razvrstitev po pogo-
stosti rabe v slovenščini TRIMOD, v slovenski jezikoslovni literaturi pa ITRDMO. 
Poučevanje sklonov je od samega začetka povezano z različnimi konteksti oz. 
tematskimi področji, kar je razvidno iz dokumenta Preživetvena raven za sloven‑
ščino (2016), ki predvideva deset tematskih področij: (1) osebna identiteta; (2) 
stanovanje, bivanje in okolje; (3) vsakdanje življenje in prosti čas; (4) promet, 
potovanje in usmerjanje; (5) odnosi z drugimi ljudmi; (6) telo in zdravje; (7) izo-
braževanje; (8) nakupovanje in storitve; (9) hrana in pijača; (10) delo in poklic. Ta 
področja so v nadaljevanju za potrebe oblikovanja tega pristopa prestrukturirana 
v šest področij. Obravnava sklonov poteka v okviru šestih različnih kontekstov 
(Tabela 2).
Kontekst Sklon2 
imenovalniški kontekst (predstavitev, identifikacija …) imenovalnik + D + R + M
tožilniški kontekst (vsakdanje aktivnosti, hrana, pijača …) tožilnik : R : M + O + D
rodilniški kontekst (vsakdanje aktivnosti, hrana, pijača …) rodilnik : T
mestniški kontekst (stanovanje, hiša, okolje, kraj, mesto …) mestnik : T
orodniški kontekst (potovanje, promet, usmerjanje …) orodnik : T
dajalniški kontekst (razmerje med ljudmi, zdravje …) dajalnik : T : M
Tabela 2: Konteksti in skloni
V praksi se poučevanje začne z imenovalnikom kot nevtralnim sklonom, ki je 
namenjen imenovanju in identifikaciji. Tožilnik se poučuje drugi po vrsti, ker je 
za imenovalnikom najpogostejši, ima enostaven pomen in zajema osnovna temat-
ska področja (vsakdanje aktivnosti, hrana, pijača). Rodilnik je tretji po vrsti, ker 
je zanikani tožilnik. Vrstni red ITR se ne spreminja, vrstni red MOD pa je bolj 
fleksibilen. V tem prispevku se mestnik poučuje četrti po vrsti, in sicer zaradi 
pogostosti, enostavnosti pomena ter komunikacijskih potreb. Na petem mestu se 
poučuje orodnik, ki ima prav tako enostaven pomen in oblike. Dajalnik se po tem 
pristopu obravnava na zadnjem mestu, vendar ker se sledi dajalnika pojavljajo že 
prej (v imenovalniškem in tožilniškem kontekstu), se nekatere dajalniške funkcije 
(npr. indirektni predmet z različnimi glagoli) lahko obravnavajo za rodilnikom. V 
vseh kontekstih je zaradi prepoznavanja in usvajanja sklonskih končnic zaželeno 
uporabljati samostalnike vseh spolov po vrstnem redu moški, ženski in srednji 
spol. Na začetku se obravnavajo primeri v ednini, pozneje pa se nadaljuje z dvo-
jinskimi in množinskimi oblikami.
2 S plusom (+) so označene sledi sklonov, ki se pojavljajo v kontekstu nosilnega sklona, z dvopičjem 
(:) pa sledi sklonov, ki se pojavljajo kot opozicija nosilnemu sklonu konteksta.
JIS_4_2022_FINAL.indd   49 3. 02. 2023   12:24:48
50 Gjoko Nikolovski
Na podlagi izpeljane raziskave ugotavljamo, da sta pri poučevanju sklonov zelo 
pomembna kontekst in vrstni red, zato v nadaljevanju predstavljamo kontekstualni 
pristop k poučevanju sklonov v SDTJ.3
6.1 Imenovalnik (I + D + R + M)
V okviru imenovalniškega konteksta se govorci učijo posredovati nekaj osnovnih 
podatkov o sebi, razumeti, če jih kdo sprašuje o njihovih podatkih, ter pridobiti, 
razumeti in povedati nekaj osnovnih podatkov o drugih, npr. Kako ti/vam/mu/ji je 
ime? – Sem ... /Ime mi/mu/ji je …; Koliko si star/‑a? – Star/-a sem ...; Kaj si/ste/
je po poklicu? – Po poklicu sem/je ...; Kdo je to? – To je ...; Kaj je to? – To je nov 
telefon/nova knjiga/novo okno/stanovanje.
S tovrstnimi vzorci učeči se usvajajo osnovne predstavitvene sporazumeval-
ne vzorce, s katerimi lahko predstavijo sebe in druge osebe. Naučijo se, da kot 
v makedonskem tudi v slovenskem jeziku razlikujemo moški, ženski in srednji 
spol ter da imata pridevnik in samostalnik v besednih zvezah načeloma enako 
končnico (star telefon, stara knjiga, staro okno), pri čemer se samostalniki in pri-
devniki predstavijo poenostavljeno. Samostalniki moškega spola imajo v edni-
ni ničto končnico (telefon), samostalniki ženskega spola končnico ‑a (knjiga) in 
na soglasnik4 (bolezen), samostalniki srednjega spola pa končnico ‑o (okno) ali 
‑e (stanovanje). Iz osnovnih vzorcev so na samem začetku izvzete nekatere poseb-
nosti samostalnikov moškega spola (npr. podaljšanje z -ov-, -j- in s ‑t‑, množinska 
končnica -je kot varianta), ženskega (npr. samostalniki prve ženske sklanjatve na 
‑ev, samostalniki mati, hči, gospa) in srednjega spola (npr. podaljšanje osnove s 
‑s‑, ‑t‑ in z ‑n‑), ki se obravnavajo v poznejši fazi poučevanja, ko so v glavnem že 
usvojeni osnovni sklanjatveni vzorci.
Za Makedonce je nejasna tudi slovnična terminologija, ker se v makedonski 
slovnici kategorija sklon ne obravnava, zato jim je treba imenovalnik na začetku 
predstaviti kot osnovno obliko ali splošno obliko samostalnikov, zaimkov, pridev-
nikov in števnikov, termin sklon pa poenostavljeno kot razmerje med besedami. 
Do sklonskih oblik besed v slovenskem jeziku se pride s spreminjanjem končnic 
besede, v makedonščini pa s predlogi in splošno obliko besede (npr. Ana piše 
Marku razglednico : Ана му пишува на Марко разгледница). 
V okviru imenovalniškega konteksta se pojavljajo tudi sledi dajalnika (osebni za-
imki ti, vam, mu, ji), rodilnika (vprašanje Od kod si/ste?) in mestnika (vprašanje 
3 Prva različica pristopa je nastala v soavtorstvu z Natalijo Ulčnik (Nikolovski in Ulčnik 2021: 216–
231). V tem prispevku je ta pristop delno preoblikovan in prilagojen Makedoncem.
4 V makedonščini tudi obstajajo samostalniki ženskega spola na soglasnik (болест – bolezen, пролет 
– pomlad, спретност – spretnost), zato se Makedoncem lahko na začetku predstavijo tudi nekateri 
podobni samostalniki druge ženske sklanjatve. 
JIS_4_2022_FINAL.indd   50 3. 02. 2023   12:24:48
51Makedonske »muke« pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika
Kje živiš/živite?). Sporazumevalni vzorci z dajalniškimi oblikami (Kako ti/Vam/
mu/ji je ime?) se usvajajo v tej obliki brez slovnične razlage o dajalniku. Rodil-
niške oblike v sporazumevalnih vzorcih o državah ali krajih, od koder prihajajo 
neslovensko govoreči (Sem iz Maribora/Ljubljane/Celja), se na začetku obrav-
navajo in usvajajo le v ednini. Učeči se naučijo, da zemljepisna imena razdelijo 
v tri skupine (z ničto končnico, s končnico ‑a in s končnico ‑o/‑e), in sicer brez 
slovnične razlage o rodilniku. Enako postopamo pri obravnavi mestniških oblik 
v sporazumevalnih vzorcih, ki se nanašajo na kraj življenja (Živim v Mariboru/
Ljubljani/Celju). 
6.2 Tožilnik (T : I : M : D)
V okviru tožilniškega konteksta na samem začetku ponazorimo razliko med že 
obravnavanim imenovalnikom in tožilnikom. Imenovalnik označimo kot osnovno 
obliko za imenovanje ali identifikacijo (Kdo/kaj je to?), tožilnik pa za izražanje 
direktnega predmeta (Koga/kaj gleda/posluša?). Imenovalnik in tožilnik sta si 
oblikovno zelo podobna, kar pomaga pri njunem usvajanju. Morebitna težava so 
samostalniki moškega spola v ednini, ker je treba razumeti razliko živo – neživo 
oz. različne oblike za samostalnike, ki označujejo živo bitje in dobijo končnico 
‑a (Imam brata). Makedoncem se lahko to približa s primeri iz makedonskega 
jezika, kjer je razlika med živim in neživim delno ohranjena v narečjih (npr. Го 
виде Стојана).
Obvladanje tožilnika kot direktnega predmeta odpira možnost za obravnavo po-
membnih tem, kot so opis dnevnih aktivnosti, hrana, pijača, opravki ipd. Tožil-
nik se na začetku najpogosteje uporablja z glagolom imeti, z naklonskim gla-
golom želeti, s številnimi glagoli skupine -am (npr. gledati, poslušati …), ki se 
zaradi oblikovne enostavnosti poučuje prva po vrsti, in s pogostimi glagoli, npr. 
brati, jesti, piti, pisati, potrebovati. Skupaj z opisovanjem aktivnosti se obravna-
va tudi časovna funkcija tožilnika v kombinaciji z dnevi v tednu (v ponedeljek, 
sredo…).
Tožilnik se na začetku poučuje tudi kot dinamičen sklon, ki odgovarja na vpra-
šalnico kam, ker izraža premikanje in se veže z glagolom iti v kombinaciji s pre-
dlogoma v in na (Grem v Maribor/Ljubljano/Celje; Grem na sprehod/fakulteto/
smučanje). V fazi obravnave tožilnika kot dinamičnega sklona bo zagotovo prišlo 
do vprašanja o razliki med vprašalnicama kje in kam oz. mestnikom ter tožilnikom 
v sporazumevalnih vzorcih s predlogoma v in na (Živim v Ljubljani : Grem v Ljub‑
ljano), ki se obrazloži z razliko med statičnim glagolom in dinamičnim glagolom. 
Ostale funkcije tožilnika nosilec stanja (otroka zebe), prislovno določilo časa na 
vprašanje Kdaj? ali Koliko časa? (To nedeljo smo na kosilu pri starših) in za pre-
dlogi pred, nad, med, pod, ob, za, čez, po se obravnavajo kasneje, ko so osnovni 
sklanjatveni vzorci že usvojeni.
JIS_4_2022_FINAL.indd   51 3. 02. 2023   12:24:49
52 Gjoko Nikolovski
V kontekstu opisa dnevnih aktivnosti se lahko pojavijo sledi dajalnika v kombi-
naciji s predlogom k/h (Grem k zdravniku/h kozmetičarki), ki se obravnavajo v tej 
obliki brez poglobljene razlage o dajalniku. 
6.3 Rodilnik (R : T)
Sledi rodilnika se prvič pojavijo v imenovalniškem kontekstu v sporazumeval-
nih vzorcih s predlogom iz (Sem iz Egipta/Španije/Čila). Tam se poučuje brez 
teoretične razlage, da gre za rodilnik. Rodilnik se prvič posamezno obravnava za 
tožilnikom v rodilniškem kontekstu, in sicer kot zanikan tožilnik oz. ob zanikanem 
glagolu (ne jem fižola/lubenice/mesa).
Glede na to, da gre za slovansko govoreče posameznike, se na začetku postopoma 
obravnavajo tudi nekatere druge funkcije rodilnika: (1) ob zanikanem glagolu biti 
(Danes ni malice); (2) funkcija desnega prilastka (tečaj slovenščine); (3) izražanje 
količine (koliko kruha, pet pomaranč); (4) ob rodilniških glagolih (bati se vol‑
ka). Ob rodilniku se na začetku pojavlja tudi več predlogov (od, do, poleg/zraven, 
blizu, brez …), ki se ne vežejo z drugimi skloni, kar vsekakor olajša usvajanje 
rodilnika. 
Posebnosti, kot so variantne končnice ‑a/‑u v ednini pri posameznih samostalnikih 
moškega spola (grad – grada/gradu), končnica ‑ø v rodilniku dvojine in množi-
ne (mož, zob, las), vrivanje ‑i‑ v rodilniku dvojine in množine pri samostalnikih 
ženskega spola (ladja – ladij), vrivanje polglasnika pri nekaterih samostalnikih 
srednjega spola (pismo – pisem), vrivanje ‑i‑ v rodilniku dvojine in množine pri 
nekaterih samostalnikih srednjega spola (naselje – naselij), se praviloma pouču-
jejo na ravni A2/B1.
6.4 Mestnik (M : T) 
Tudi mestnik je relativno enostaven za poučevanje in usvajanje, ker je enostaven 
za prepoznavanje in razumevanje. Sledi mestnika so že obravnavane v imenoval-
niškem kontekstu, in sicer v sporazumevalnih vzorcih, ki se nanašajo na kraj živ-
ljenja (Živim v Mariboru/Ljubljani/Celju). Usvajanje mestnika ni problematično 
zaradi enostavnega pomena in prekrivnosti končnic v moškem in srednjem spolu.
V tej fazi poučevanja se še enkrat poudari razlika med »statičnim« mestnikom in 
»dinamičnim« tožilnikom. Poudariti je treba razliko med uporabo predlogov v in na 
s tožilnikom (dinamični glagol + v/na + T, npr. Grem v Maribor/Ljubljano/Celje) oz. 
z mestnikom (statični glagol + v/na + M, npr. Živim v Mariboru/Ljubljani/Celju).
Sledi časovnega mestnika za opis dneva ali tedna v kombinaciji z dnevi v tednu (ob 
ponedeljkih, torkih, sredah …) in z urami (ob enih, dveh, treh …) se obravnavajo 
JIS_4_2022_FINAL.indd   52 3. 02. 2023   12:24:49
53Makedonske »muke« pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika
prej v tožilniškem kontekstu brez navedbe, da gre za končnice in časovno funkcijo 
mestnika. V tem kontekstu se praktično znanje poveže s slovnično razlago, da 
gre v teh primerih za mestnik. Obravnavajo se tudi ostale funkcije mestnika, npr. 
časovni mestnik s predlogoma v in po (v maju, po pouku) ter tematski mestnik s 
predlogom o (o bratu/mami).
6.5 Orodnik (O : T)
Tudi orodnik je relativno enostaven za poučevanje in usvajanje, ker je enosta-
ven za prepoznavanje in razumevanje. V osnovi pomena je sredstvo (Vozim se 
z avtobusom/ladjo/s kolesom), spremstvo (Grem na izlet z bratom/mamo) ali 
dodatni opis (solata s paradižnikom, čaj z limono, kava z mlekom). Usvaja-
nje orodniških končnic olajša prekrivanje končnic moškega in srednjega spola, 
edninskih končnic ženskega spola pa so učenci že navajani, ker se z njimi sre-
čajo pri tožilniku.
Sledi orodnika se prvič pojavijo v tožilniškem kontekstu v sporazumevalnih vzor-
cih s predlogom s/z (Želim solato s paradižnikom/čaj z limono), ki se obravnavajo 
in usvajajo v ednini, pri čemer se samostalniki razdelijo v tri skupine (moški, 
ženski in srednji spol) ter predstavijo s končnicami orodnika v ednini. 
Lokacijski orodnik, ki izraža mesto (pred letalom, za hišo, med fakulteto in štu‑
dentskim domom), je v tem primeru opozicija tožilniku. Tudi v zvezi s to opozicijo 
je treba poudariti razliko med »dinamičnim« tožilnikom (dinamični glagol + pred/
nad/med/pod/za + T) in »statičnim« orodnikom (statični glagol + pred/nad/med/
pod/za + O).
Funkcija časovnega orodnika (pred enim tednom, med vikendom) se obravnava 
pozneje. Navedeni vzorci se lahko na začetku nadomestijo z enostavnejšimi vzor-
ci, npr. prejšnji teden, lani, ta vikend.
6.6 Dajalnik (D : T : M)
Čeprav se dajalnik podrobneje obravnava na šestem mestu, se sledi dajalnika po-
javijo že v prvem kontekstu v sporazumevalnih vzorcih z dajalniškimi oblikami 
(Kako ti/vam/mu/ji je ime? – Ime mi/mu/ji je …), ki se na začetku usvajajo v tej 
obliki brez slovnične razlage, da gre za dajalnik. Nato se sledi dajalnika pojavijo 
v tožilniškem kontekstu v sporazumevalnih vzorcih za opis dnevnih aktivnosti 
(Grem k zdravniku), ki se prav tako usvajajo na pamet kot vzorci.
V okviru tega pristopa se obravnavajo tudi ostale funkcije dajalnika: (1) indirektni 
predmet z različnimi glagoli, kot so dati, kupiti, posoditi, pokazati idr.; (2) izraža-
nje dinamike (premikanja) in nasprotovanja s predlogom proti (Peljemo se proti 
JIS_4_2022_FINAL.indd   53 3. 02. 2023   12:24:49
54 Gjoko Nikolovski
Mariboru; Glasovali so proti kandidatki); (3) izražanje dopuščanja s predlogom 
kljub (Tekmo so organizirali kljub slabemu vremenu). K lažjemu usvajanju funk-
cij dajalnika s predlogi prispeva dejstvo, da se predlogi k/h, proti, kljub vežejo 
izključno z dajalnikom.
V tem kontekstu se dajalnik pojavi tudi v funkciji nosilca stanja v sporazumeval-
nih vzorcih za izražanje počutja, in sicer z dajalniškimi oblikami osebnih zaimkov 
(A ti je vroče/slabo? – Vroče/slabo mi je), ki so lažje za usvajanje, ker so predhod-
no obravnavane v imenovalniškem kontekstu. V dajalniškem kontekstu, ki zajema 
počutje in zdravje, je dajalnik v opoziciji s tožilnikom (vroče/slabo mi/mu/ji je : 
glava/trebuh me/ga/jo boli). 
V tem kontekstu prihaja tudi do opozicije med dajalnikom kot »dinamičnim« sklo-
nom (Vozimo se proti Mariboru/Ljubljani/Celju) ter mestnikom kot »statičnim« 
sklonom (Sem v Mariboru/Ljubljani/Celju).
7 Sklep
Zaradi analitične narave makedonskega jezika Makedonci, ki se učijo SDTJ, ne 
razumejo sistema slovenskih sklonov in sklanjatev. Prav zato je treba pri poučeva-
nju uporabiti učni pristop, ki jim bo približal slovenske sklone in sklanjatve ter vse 
posebnosti. V prispevku podajamo kontekstualni pristop, ki temelji na: (1) učni 
praksi, v kateri se pojavlja naslednji vrstni red obravnave sklonov: imenovalnik, 
tožilnik, rodilnik, mestnik, orodnik, dajalnik (prim. Žele 2012: 275), in (2) različ-
nih kontekstih. Pri tem ne gre za enosklonske kontekste, temveč za kontekste, v 
katerih prihaja do prepletanja in kontrastiranja med nosilnim sklonom konteksta 
in sledmi drugih sklonov. S prepletanjem in kontrastiranjem se oblikuje naslednji 
vrstni red: (1) imenovalnik + D + R + M, (2) tožilnik : I : R : M + O + D, (3) rodilnik : T, (4) 
mestnik : T, (5) orodnik : T, (6) dajalnik : T : M. Vrstni red ITR se ne spreminja, vrstni 
red MOD pa je bolj fleksibilen. Dajalnik se po tem pristopu obravnava na zadnjem 
mestu, vendar se lahko, ker se sledi dajalnika pojavljajo v imenovalniškem in 
tožilniškem kontekstu, nekatere dajalniške funkcije obravnavajo za rodilnikom.
Spremenjen vrstni red sklonov izhaja iz naslednjih dejavnikov: (1) imenovalnik je 
najpogostejši in najpomembnejši sklon, ki ima vlogo splošne oblike besed, (2) to-
žilnik je za imenovalnikom najpogostejši sklon, (3) tožilnik je za imenovalnikom 
po vlogi v povedi najpomembnejši sklon, (4) vrstni red IT kaže, da ima večina 
samostalnikov enako podobo v obeh sklonih (izjema sta le ednina moškega spola 
in ednina ženskega spola), (4) vrstni red TR je ustrezen, ker je rodilnik zanikani 
tožilnik, (5) vrstni red TR omogoča primerjalno usvajanje tožilnika in rodilni-
ka, (6) vrstni red TRMO omogoča primerjalno usvajanje »statičnega« mestnika 
v primerjavi z »dinamičnim« tožilnikom in »statičnega« orodnika v primerjavi z 
»dinamičnim« tožilnikom. Vrstni red ITRMOD omogoča kontekstualno in kon-
trastivno usvajanje vseh sklonov. 
JIS_4_2022_FINAL.indd   54 3. 02. 2023   12:24:49
55Makedonske »muke« pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika
Literatura 
Аризанковска, Лидија, 2010: Македонскиот и словенечкиот јазик (особености кои ги 
доближуваат и ги оддалечуваат). Аризанковска, Лидија (ur.): Македонско-словенечки 
јазични, книжевни и културни врски – Makedonsko-slovenske jezikoslovne, književ‑
ne in kulturne zveze: Трета македонско-словенечка научна конференција. Скопје: 
Филолошки факултет Блаже Конески, УКИМ. 181–198.
Arizankovska, Lidija, 2009: Slovenščina kot tuji jezik – težave, s katerimi se srečujejo 
govorci makedonščine. Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Lju-
bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 27–32. (Obdobja 28).
Бојковска, Стојка, Минова-Ѓуркова, Лиљана, Пандев, Димитар in Цветковски, Живко, 
2008: Општа граматика на македонскиот јазик. Скопје: Просветно дело.
Ferbežar, Ina, Knez, Mihaela, Makarovič, Andreja, Pirih Svetina, Nataša, Schlamberger 
Brezar, Mojca, Stabej, Marko, Tivadar, Hotimir in Zemljarič Miklavčič, Jana, 2004: Spo‑
razumevalni prag za slovenščino. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri 
Oddelku za slovenistiko FF UL, Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport.
Fillmore, Charles John, 1968: The Case for Case. Bach, E. in Harms, R. T. (ur.): Universals 
in Linguistic Theory. New York: Holt, Rinehart in Winston.
Janda, Laura A. in Clancy, Steven J., 2002: The Case Book for Russian. Bloomington: 
Slavica.
Janda, Laura A. in Clancy, Steven J., 2005: The Case Book for Czech. Bloomington: Slavica.
Конески, Блаже, 1981: Историја на македонскиот јазик. Скопје: Култура. 
Kunst Gnamuš, Olga, 1981: Pomenska sestava povedi. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri 
Univerzi Edvarda Kardelja.
Минова-Ѓуркова, Лилјана, 2019: Балкански особености на македонскиот јазик. 
Лингвистички студии за македонскиот јазик. Том 1: Граматика, синтакса и 
стилистика на македонскиот јазик. Скопје: Филолошки факултет Блаже Конески, 
УКИМ. 705–707.
Nikolovski, Gjoko in Ulčnik, Natalija, 2021: Pristopi k poučevanju sklonov pri slovenščini 
kot drugem in tujem jeziku. Slavia Centralis 14/2. 216–231.
Orešnik, Janez, 1992: Udeleženske vloge v slovenščini. Ljubljana: SAZU.
Preživetvena raven za slovenščino, 2016. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi in tuji 
jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/07/
IC_Prezivetvena_2016.pdf.
Slovenščina kot drugi in tuji jezik, 2020. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi in 
tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko FF UL, 2020. https://centerslo.si/wp-content/uplo-
ads/2020/08/Slovenscina-kot-drugi-in-tuji-jezik_centerslo.pdf.
Šekli, Matej, 2018: Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov. Ljubljana: Založba ZRC.
Udier, Sanda Lucija, Gulešić-Machata, Milvia in Čilaš-Mikulić, Marica, 2006: Gramatič-
ko-semantički pristup obradi padeža. Lahor: časopis za hrvatski kao materinski, drugi i 
strani jezik 1/1. 36–48.
Žele, Andreja, 2012: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljubljana: Za-
ložba ZRC.
JIS_4_2022_FINAL.indd   55 3. 02. 2023   12:24:49
56 Gjoko Nikolovski
Macedonian »Torments« in Learning Slovenian as a Second and Foreign Language
Macedonians who learn Slovenian as a second and foreign language do not understand the system of 
Slovenian cases and declensions due to their mother tongue, which is among the analytical languages. 
It is therefore necessary to use a learning approach in teaching that brings these learners closer to Slo-
venian cases and declensions and all of the peculiarities they bring. On the basis of theoretical starting 
points and teaching practice, the article highlights one of the possible approaches to teaching Slovenian 
cases and declensions.
Keywords: morphology, case, Slovenian, foreign language, learning approach
JIS_4_2022_FINAL.indd   56 3. 02. 2023   12:24:49