Poštnina plačana v gotovini. MUR TA, 18. maja 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 20. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Glavarstvo v M. Soboti. Že v zadnjoj številki smo naglasili, da je pitanje novih uradnih prostorov za srezko načelstvo velke važnosti ne samo za M. Soboto, nego za celi sobočki srez, ki ma prek 50 jezer prebivalcov. Ponavlamo tüdi na tom mesti, da je to važna zadeva i bi bilo najbolše, če bi se že letos rešila. Kak naj se reši, smo omenili i povdarjamo tüdi zdaj: Grad za uradne prostore ne nikak primeren, ar če tüdi ga desetkrat predelajo, ostane stari i čeravno bi se zdaj potrošilo za pradelavo prek 1 miljon Din. bodo itak od leta do leta potrebna vekša i menša popravila. Naj küpi teda grad što šče (občina ga nemre, ar bi si naložila takše breme, pod šterim bi ječala leta i leta), za glavarstvo pa se naj zida nova palača, ki bo falejša i bo tak Soboti kak celomi okraji v ponos. Pri pitanji, kde se naj zida nova palača za glavarstvo, pride posebno dvoje v račun: 1. zvünašnje lice Sobote; 2. korist lüdi, ki bodo meli na glavarstvi opravek. V tom pogledi trbe gledati na to, da se postavi nova hiša na takšem prostori, da bo slüžila v lepoto občini, poleg toga pa naj bo tüdi blüzi železniške postaje i drügih uradov, tak da lüdje, ki se pripelajo z vlakom i bodo meli v večih uradaj posle, lehko brez vnogoga letanja i friško opravijo svoje posle. Tak v prvom kak v drügom pogledi je najbole primeren tak zvani „Bölčov prostor“ naproti občinskoj hiši. Z veseljom opazüjemo, da se Sobota lepo razvija. Kak se čüje, lehko Čakamo tüdi, da postane dnes-vütro varaš. Zvün toga je središče Slovenske krajine i je za nas to, ka za celo Slovenijo Ljubljana. Po tem, kakša je Sobota, bodo tüjci sodili celo krajino. Zato pa si moremo prizadevati, da svojo prestolico kem bole olepšamo. V tom tali moremo meti skrb pred vsem za Aleksandrovo cesto. Tüjec ne bo šo gledat na Lendavsko-, Radgonsko-, Tišinsko-, Kroško cesto ali je Sobota lepa, nego si og- leda Aleksandrovo cesto, posebno tisti del od sodišča do glavnoga trga. Te del bi mogao biti najlepši. Olepšati toga dela ne mogoče, če se ne zazidajo prazni prostori. Jako vugoden vtis napravi posebno prle imenüvani Bölčov prostor. Če človek pogledne na njega, zgübi tüdi občinska-, dr. Bölčova i dr. Šömenova hiša valavo. Nasprotno pa, če se te prostor zdaj zazida z mogočnov hišov na dva štoka, pridobi vulica (i sploh Sobota) najmenje za 50% na svojoj lepoti. Bölčov prostor je tüdi za lüdi, ki bodo prihajali na glavarstvo, jako ugoden. Čisto blüzi postaje je. Zvün toga pa bodo vsi uradi, pri šterih ma prebivalstvo okraja največ opravkov taki prek ceste: v novoj „Kardošovoj“ hiši bo davčna uprava, oddelek finančne kontrole i katasterski urad. Blüzi pa je tüdi sodnija. To so ugodnosti, ki se pri zidanji glavarstva morejo jemati v račun. Zidarski podjetnik, na šteroga smo se obrnoli s pitanjom, ali je Bölčov prostor primeren za glavarstvo, je odgovoro, da bole primernoga prostora skoro sploh ne mogoče najti. Na njem se da postaviti hiša (za razmeroma nisiko ceno, ar bi se dobo prostor jako fal), ki de Soboti v ponos i lepoto za duge čase. Po vsem tem se obračamo na občinski odbor tak v interesi občine kak v interesi prebivalstva celoga okraja. Živemo v žmetnih časih, v šterih se vodstvo občine na račun lüdstva ne sme odločiti za bremena, ki bi težila občino leta i leta. Takše breme bi bilo naküp grada i parka. Računati na to, da se s parcelacijov i razodajov ednoga dela parka, dobi eden del küpne cene nazaj, je negotova igra, ar ne bo najti lüdi, ki bi po pet- do desetkrat preplačali stavbišče. Z naküpom grada si vodstvo ne postavi spomenika, pač pa si ga postavi z zidanjom lepe nove hiše. Kesni rodovi bodo s ponosom kazali na mogočno stavbo i bodo pravili: „To so te postavili, kda je bio g. Benko župan . . .“ Velki euharistični kongres v Kartagini. V nedelo je bio v Kartagini na jako slovesen način zaklüčeni mednarodni euharistični kongres, šteroga se je vdeležilo prek 20 jezer romarov. Kongres je bio velikansko zmagoslavje Kristušove Cerkve na afrikanskoj zemli, ked je v prvih letaj krščanstva tekla mantrniška krv. Kongres je vodo odposlanec Sv. Oče. Dühovnikov je bilo na kongresi okoli 400. Ka novoga v Belgradi ? Železniški minister zbetežao. Preminoči teden je zbetežao prometni minister, inžener Laza Radivojevič. Kralova zahvala. Dr, A. Korošec je dobo iz dvorske pisarne sledeči telegram: „Prejemši z zadovolstvom izraz vdanosti, poslan z glavne sküpščine Zadružne zveze v Ljubljani, mi je Njeg. Vel. kral blagovolo naročiti, da se vsem, ki so bili vdeleženi na sküpščini, izrazi njegova srčna zahvala. Minister dvora B. Jevtič.“ Drüžba za izvoz kmeč. pridelkov. V pondelek se je ustanovila Priviligirana delniška drüžba za izvoz kmečkih pridelkov Jugoslavije. Drüžba se je ustanovila z namenom, da bi spravlala naše kmečke pridelke na svetovni plac. Svetovna politika. Seiplov naslednik. Ar je dr. Seipel odstopo kak načelnik Austrijske krščansko socialne stranke, je vodstvo stranke zvolilo v petek novoga načelnika. Zvoljeni je bio vojni minister Voigain. Strašna bitka na Kitajskom. Preminoči teden se je vršila med vladnov vojskov i med upornimi četami velikanska bitka, štere se je vdeležilo okoli 1 miljon 200 jezer lüdi. V bitki je bilo bujtih 10 jezer lüdi, ranjenih pa 15 jezer. Bitko je zgübila vladna vojska. Zasedanje Drüštva narodov. V pondelek se je začelo v Ženevi 59. zasedanje Drüštva narodov. Predsednik zasedanja je naš zvünašnji minister, dr. V. Marinkovič. 2 NOVINE 18. maja 1930. Kalendar. maj (31 dni) 21. teden. Senje: 19 M. Sobota, 22. Sv. Jelena pri Čakovci. Vreme: V začetki tedna oblačno i dež, potem pa napovedüjejo lepo, vedro vreme. Novi vozni red: Hodoš: prihod iz M. S. ob 1114 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri prih. iz Ormoža ob 912, 1541,1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v. Ljutomer: prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728, 1355, 1615, 1854 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 625, 1152, 1514, 2210 v. odh. v. D. L. ob 423 808, 1255,1932 v. Murska Sobota „Revna kakor cerkvena miš.“ V soboto 10. t. m. so igrali v Sokolskom domi komedijo: „Revna kot cerkvena miš“, v režiji g. Z. Zeja. V splošnom ne bilo v igri tistoga živlenja, štero smo videli v prvejših nastopih. Zrok tomi je predvsem v ponesrečenoj izberi igre, šteroj igralci neso dorastli. Če ne bi bilo gdč. Pečkove s prirojenov živahnostjov, g. Gabrijelčiča z zdravov šalivostjov i g. Juga z izvrstno podanim tipom, bi se bila igra razkadila i spadnola pod nivo vesničkih diletantov začetnikov. Da so se nešterni važni hipi v igri sploščili, je zrok sam režiser, ki je bio nezmožen zadosta krepko podčrtati odločüjoče hipe. Mislimo, da bi igra brez režiserja uspela ravno tak, če ne bolše. Vsa čast gdč. Pečkovoj, ki je odigrala svojo vlogo v najvekše zadovolstvo. I znova režiser: zakaj ste njen uspeh, šteroga je kovala skozi vsa tri dejanja razbili s svojov ponesrečenov igrov v zaklüčnom prizori?! G. Gabrijelčić je bio kak vsigdar na svojem mesti, čeravno njemi je včasih pogledao spod cilindra Bombek. Njegova simpatičnost je ostala tüdi po toj vlogi nevkrnjena in si ga želimo še pogostokrat na deske! Sklepajoč po izvrstno podanom tipi, šteroga nam je g. Jug postavo na oder, postane še dobra moč za humoristično-karakterne vloge na domačem odri. Častitamo! Gdč. Majerova je začetnica, ki je omagala pod težov prizorov. Prevelki je pač skok od začetništva do tak pretkanoga tipa kak bi ga ona mogla podajati i s pogledom na to je rešila svojo vlogo v zadovolstvo. Od ostalih igralcov: Govorite na odri razločno i ne stavlajte s svojov nejasnov izgovorjavov poslüšalce v ugibanja. Maska je bila izvzemši nešterne pogrešena, tak da se je dalo samo iz razgovorov sklepati ka je šteri igralec predstavlao. Še to: Vüpamo, da pri prihodnjoj igri ne bo 3/4 vörne zamüde i naj ne bodo nešterni igralci kak marijonete v rokaj šepetalca. Mučne pavze med dialogi, pokašlavanja, ponavlanje reči i proseči pogledi do šepetalca postavlajo igralca v prav čüdno lüč, posebno če je to sam režiser. REF. — Tridnevnica. V zadnjoj štev. smo napovedali, da bodo od 25. do 29. maja (pred vnebohodom Gospodovim) v farnoj cerkvi dühovne vaje i zednim tridnevnica za prvi svetek blaženoga Ivana Boska. Kak velkoga pomena so v dnešnjem časi podivjanosti i drügih grdih strasti, ki ogrožajo časno i večno srečo lüdi, dühovne vaje, ki majo namen preroditi človeča srca, ne trbe povdarjati. Od svoje strani že zdaj priporočamo vsem vernikom, tak inteligentom kak kmečkomi i delavskomi tüdstvi, naj se dühovnih vaj udeleži ne samo v velkom števili, nego sploh vsi od prvoga do zadnjega, da bodo za vse istinsko prerodjenje v vsakom pogledi. — Zaroka. Preminočo sredo, 7. t. m. sta se zaročila g. pešadijski poročnik Miodrag Jančić i gdč. Irma Turk. — Slovo. V nedelo nas je zapüsto prilübleni g. profesor Fortuna, ki je več let včio na gimnaziji francoščino. Premeščeni je v Ptuj. Na novom mesti njemi želemo vnogo uspehov. — Bitje pred sodnijov. Preminoči teden je bila na sodišči razprava zavolo herbije. Stranki se nesta sporazmeli, nego sta se začnoli že pred sodnikom kregati. Vüni pred sodnijov pa se je kreganje spremenilo v pravo bitko. Ednomi so vövdarili zob i so ga tüdi inači stukli. Sprememba v špitali. Preminočo soboto se je poslovo od nas g. Horvat Ignac, upravitel špitala, ki je na lastno prošnjo premeščeni v Pakrac. Ar je bio dober človek, nam bo za njega jako žao. — V sredo je prišeo novi upraviteo, g. M. Florjančič iz Maribora. Želemo njemi, da bi se med nami dobro počüto. — Dve tekmi „Mure“. V nedelo sta mela moški i ženski oddelek športnoga kluba „Mura“ tekmo. Moški oddelek je igrao doma proti klubi „Železničar“ iz Maribora. Bio le premagani v razmerji 3 : 0. Ženski oddelek pa je igrao v Zagrebi proti Konkordiji, državnomi prvaki i je tüdi zgübo v razmerji 6 : 4, ka pa je pravzaprav častno, ar je bío nasprotnik jako močen. Smrtna kosa. Preminoči petek je bio pokopani dobro poznani Ernstein Jožef, ki je bio pred kakšimi 30 leti edini sobočki poštar. Pokojnoga je cela Sobota rada mela, ar je bio dober človek. Pive ne bomo pili. Po sklepi gostilničarske zadruge v dnevaj 17. 18. 19. toga meseca nieden krčmar ne bo točo pive, da se na te način pokaže protest proti visikim cenam pive v pivovarnaj. Obesila se je 17 letna slüžkinja klobüčara Sukiča. Nesrečno djanje je zvršila v zmešanosti. Slovenska krajina - Svetek Marije Pomočnice v Veržeji. Komaj smo končali svetek bl. Ivana Boska, se že bliža drügi. V nedelo, 25. maja bomo slavili našo nebesko Mater i patrono naše drüžbe. V soboto večer bo predga v kapelici, nato pri lurskoj kapelici akademija i razsvetlava. V nedelo zajtra ob 5 vöri meša pred Najsvetejšim i sküpno sv. prečiščavanje. Ob ½l0 vöri pa predga pri lurskoj kapelici, potom slovesna sv. meša. Popoldnevi pa ob 2 vöri predga nato prošecija s kepom Marije Pomočnice. Pridite v velkom števili. Marijine drüžbenice pridite belo oblečene i z zastavami. Salezijanci. Spremembe v občinaj. V Dolnjih Slavečih je Gomboc Jožef razrešeni županske dužnosti i je za župana imenüvani Forjanič Janoš. — V Krogi je Karas Franc zgübo odborniško mesto i namesto njega pride v občinski odbor Meolic Janoš. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 41 — Občni zbor drüštva „Hiša molitve“. Dnes teden se je vršo v Črensovcih občni zbor cerkvenoga drüštva „Hiša molitve“. Drüštvo ma 310 kotrig; namen njemi je red držati pri božoj slüžbi v cerkvi i zvüna nje pri prošecija j ali drügih cerkvenih 18. maja 1930. NOVINE 3 slovesnostaj. Zdaj v nedelo je melo drüštvo dvoje predavanje:. od kukoričnoga črva je predavao tajnik drüštva g. Lutar Števan šolski upravitel; od Cerkve je pa meo predavanje g. predsednik Klekl Jožef vp. plebanoš. Predmet toga pradavanja je bio: Kartagine zgodovina v poganskom časi, krščanstvo v Kartagini i 30. euharistični kongres v Kartagini v zvezi z 1500 letnicov smrti sv. Auguština. Rous Matjaš je stavo predlog, naj se farni cehi zdrüžijo z drüštvom. Sklepali bodo sami od toga predloga. Na spravišči sta nastopila pesmarski zbor drüštva i godba iz Žižkov. Vsi navzoči so bili jako zadovolni i so izrazili želenje, da bi v „Našem domi“ večkrat bile kakše prireditve. — „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. — Nesreče. Kavaš Matjaš iz Odranec i šče nekši drügi dečki so šli iz Maribora. Pri sv. Jürji so se stavili. Pri nekšem verti so dobili jüžino. Pogučavali so se i naednok jim je vert začno kazati svojo revolvo. Orožje je vzeo eden dečko v roke i ga je držao proti Kavaši. Revolva je naednok počila. Kavaš se je prevrgeo. Iz čreva njemi je privrela krv. Včasi je prišeo doktor, ki njemi je zavezao rano, potem so ga pa pelali v sobočki špitao. Tam so ga gorvrezali. Krugle so ne mogli vzeti vö, ar se je zarinola v čunto. V sedmih mestaj njemi je prevrtala krvajice. Lüknje so dobro vküp zašili i je vüpanje, da dečko ozdravi. — Velka nesreča je zadela Kološa Janoša iz Pordašinec. S kravami je vozo gnoj. Ar so krave žmetno vozile, je med potjov stavo. Z ednov nogov je stopo na spico potača. Komaj je stao malo, so krave naednok cüknole. Potač je kmeti podmekno nogo, ga je vrgeo na zemlo i ga je vlekeo za seov. Sirmak se je pri tom močno potukeo, zvün toga pa si je potro tüdi levo nogo. — Starec Štefan Šanca iz Hodoša je šo na štalo živini po krmo. Kda je prišeo na vrh lestvice, se je poškalo i je spadno na tla. Prileto je na roko i si jo je potro. — Ogen. Preminoči teden je Küčan Jožefi v Moravcih zgorela delavnica i gospodarska poslopja. Ogen je vövdaro pri lori delavnice. Ar je bila streha süha, se je plamen tak naglo širio, da na rešüvanje ne bilo mogoče misliti. Ogen je napravo do 21 jezer Din. škode. — Bitje v krčmi. Karol S. iz Rogašovec i August K. iz Nuskove sta mela med seov nekšo svajo, štere si nesta mogla ohladiti. Posebno bojeviti je bio August. Nad svojega nasprotnika se je spravo v krčmi. Karol je plesao, on pa je naednok samo zgrabo glaž (steklenico) i jo je zagnao v njega. Glaž je Karola rano. Stvar je prijavlena sodniji. — Delavci! Taki se sprejme od 3 do 400 moških i do 40 ženskih polskih delavcov za polsko delo v Franciji. Što šče iti naj pri oddelki za Francijo da svojo prijavo i to kem prle. — Sprejme se taki edna dobra küharica za bolnico (špitao) v Banati. Oglasiti se je pri Borzi dela v M. Soboti. — Vsi tisti, ki majo peneze naložene, ali pa posojilo vzeto v posojilnici v Bogojini, so vableni, da pridejo zavolo svojega lastivnoga haska v nedelo, 25. maja ob pol 12. vöri, to je taki po božoj slüžbi, v drüštveni dom v Bogojini, na jako važen razgovor. Za nadzorstvo posojilnice, izvoljeno na ustanovnom občnom zbori: Smej Jožef, Horvat Štefan župan, Bajlec Franc pravnik. — Satahovci. V soboto je revidirao našo Zadrugo nadrevizor g. Vl. Pušenjak iz Maribora. Pri toj priliki se je vršo zadrüžni sestanek, na šterom je g. nadrevizor govoro o pomeni zadrüžništva. Sestanek je bio dobro obiskani. — Kmečka posojilnica za Soboto i okolico je mela preminočo nedelo občni zbor. Iz poročila načelstva je razvidno, da je mela v preminočem poslovnom leti 11 miljon 700 jezer Din. prometa. Da je posojilnica v štiraj letaj svojega obstoja tak lepo napredüvala, ide zahvala delavnomi načelstvi, ki je tüdi nadale zvoljeno. Ljutomer. V soboto, 10. t. m. je naglo vmro malar Anton Čeh, ki ne bio znani samo v Ljutomeri, nego po vseh Slovenskih goricaj i celoj Slovenskoj krajini. Star je bio komaj 48 let. Žalostna rodbina naj sprime naše sožalje, njemi pa naj sveti večna svetlost! — Velka posebnost bo za Ljutomer koncert Glasbene šole, šteroga priredi prišestno nedelo, 25. t. m. Nastopijo mladi goslači, klavirači i mladinski pevski zbor, v šterom so deca od 5. do 14. leta. Začetek nastopa je ob treh popoldnevi. Što more, naj pride na koncert! ZA NEDELO. Po vüzmi Štrta. Evag. sv. Jàn. vu 16. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim: Idite k onomi, ki me je poslao; i nišče med vami me ne pita: kama ideš? Ali ka sam vam eta pravo, žalost je napunila srcé vaše. Ali jaz istino velim vam: hasni vam, naj jaz odidem; ár či ne odidem, pošlem ga k vam. I gda on pride, kárao de svet od greha i od pravice i od sodbe. Od greha záto; ka so ne vervali v meni: od pravice pa, ka k Oči idem; i že me ne te vidili: od sodbe pa; ár je poglavnik etoga sveta že osodjeni. Ešče vnoga mam vam praviti; ali zdaj nemorete podnašati. Gda pa pride on Düh pravice, včio de vas na vso pravico. Ár ne bode gučo sam od sebe; nego šterakoli de čüo, gučo bode i štera so prišestna nazvesti vam. On bode mené dičo; ár z mojega vzeme i nazvesti vam. Razgled po domovini. Velesejem v Ljubljani. Od 29. maja do 9. junija bo v Ljubljani jubilejni velesejem. Pokrovitelstvo je sprijao Njeg. Vel. kral. Smrt velkoga župana. Preminočo soboto je v Ljubljani zatisno oči k smrtnomi spanji zadnji ljubljanski veliki župan dr. Fran Vodopivec. Pokojni je bio odličen mož i je včino kak visiki državni uradnik vnogo dobroga. Ljubljana njemi je priredila jako lepi sprevod i se tüdi s toga vidi, kak je bio pokojni župan prilübleni. Češki železničari v Jugoslaviji. V našo domovino je prišlo na obisk 220 češkoslovaških mašinovodij. V vseh naših varašaj, kde so se stavili, so bili lübeznivo sprejeti. Slovesno jih je sprejela posebno Ljubljana. Iz vsega se je vidilo, da češkoslovaški gostje na našoj zemli neso tihinci, nego naši bratje. Grozen potres. V petek i soboto je bio v nešternih pokrajinaj Peržije grozen potres, ki je vničo več varašov. Pri tom je našlo smrt prek 2000 lüdi, ranjenih pa je bilo okoli 5000 lüdi. Velki potres je bio tüdi na otoki Ceyloni. Porüšo je 1000 hiš i je zdaj brez strehe prek 10.000 lüdi. AGRARNE ZADEVE Medjimurci! Tožite se nam, da so vas žandarje na ovadbo nekše bivše kotrige agrarnoga odbora zvezali i odegnali v Čakovec. To so jako žalostne reči. Ali obvüpati ne smete. Veseli nas, da ste püščeni. S tem je že dokazano, da ste nedužni, kak sami trdite. Pa ka bi bili krivi!? Vsaki nema samo prava tožiti se proti tistomi, ka misli ka njemi dela krivico, štera njemi šče familijo spraviti v nesrečo. I ví ste to napravili. Tistoga pa, ki vas je po nedužnom javo gor na oblast, javite na sodnijo (kotarski urad)! Vse, ka bi se vam dogodilo, javite včasi zadrugi i tüdi kak vam je naznanjeno pridite k zadrugi zavolo dogovorjene deputacije. Ar je 4. NOVINE 18. maja 1930. zadruga registrirana za celo Savsko banovino, dajte le agitirati med lüdmi, da pristopijo k njoj v najvekšem broji. Zakon je zakon i te nas čuva! Pitanje funduša. V pomišlek agrarnoj oblasti! Iz občine Lipovci prosijo nešterni, ka bi si hiše povali na tístoj zemli, štero majo že 10 let kak agrarno zemlo Bratončarje. So Siromaki, šterim bi se zemla na te način vzela. Mi ne smemo meti nikaj proti tomi, če si što prosi zemlo, kde bi si hišo povao. Vsaki ma te juš. Ali ravno tak ma vsaki juš, ka brani svojo agrarno zemlo, štera njemi je ravno tak dana po zakoni, kak je dana po zakoni mogočnost drügomi, da si sme prositi funduš. Kak naj bi se to pitanje rešilo!? Mi smo svoj čas ne ednok pisali v naših Novinaj, naj se lüdje dajo na trebeže v Kobilji, kde je nad 2000 plügov čistine za naselitev. Gosp. minister za agrar je predsedniki zadruge dao obečanje, ka de šo tomi deli na roko. Lehko bi naseljenci eden del doblenoga spremenili v njive, drügoga v travnike, gorice, nekaj bi pa ostalo za šume. Lepe kmetije bi tam nastale i to za male peneze. Pa mislite ka se je što javo!? Ni žive düše ne je bilo. Pa če bi se javili, bi celo pitanje od fundušov bilo rešeno i ne bi nastala ta poteškoča kak je med Bratončari i Lipovčari, Odrančari i Beltinčari itd. ne bi siromak jemao zemle siromaki. Da zdaj je tak. To je preveč žalostno. Prosimo zato našo agrarno oblast, naj posveti tomi pitanji velko pazko. Naš predlog bi bio te: Naj agrarna oblast pozove vse tiste, ki prosijo funduše, da se prijavijo i ta naj potem prijavlenim sprosi od ministerstva dopüščenje, ka se naši lüdje naselijo v Kobilji i v okolici na trebežaj. Ve sam državni interes zahteva, ka je na meji naš slovenski rod. To bi bila najednostavnejša rešitev pitanja fundušov. Agrarno oblast prosimo, naj vpošteva naš predlog! HIRALNICA - SZEGÉNYHÁZ, MURSKA SOBOTA. ROJAKI! Na pomoč med sirmaškimi najsirmaškejšim! Pod tem geslom se je ustanovo odbor za zidanje hiralnice v M. Soboti, predvsem v olejšanje živlenjskih težkoč naših sirmakov, po možnosti pa tüdi drügih pripadnikov. Odbor si je vzeo za nalogo postaviti hiralnico najbole sirmaškim našim sozemlanom z dari i tüdi z najskromnejšimi prispevki vsakoga čütečega človeka, ki njemi je na srci pomagati najsiromaškejšemi našemi sloji. Naprošate se teda najvlüdneje, da blagovolite za to plemenito svrho prispevati po Vašoj možnosti, da s tem činom tüdi Vi olejšate živlenjske pogoje najbole revnih. V hiralnici se postavijo spominske plošče i blagovolite podpisanomi doposlati besedilo Vaše küplene spominske plošče. Naj se odzove vsakši našoj človekolübnoj prošnji! Za odbor: MEŠČANSKI DOM, Murska Sobota. Darüvali so sledeči: Čeh Franc i Anica 1000 Din., Novak Štefan i Nemec Ana 500 Din., Lehar Karol 300 Din., Gašpar Josip i Fani 300 Din., Heimer Eugen i Arnold 300 Din., Cör Ana 300 Din. Za kühnjo. Krumpišovi krofi. Zriba se naj 6 (do 8) ne olüpanih, sirovih krumpišov i pol glave lüka. K tomi se zmešata 2 belici, za edno žlico mele, malo zmenjenoga popra i soli. V laboški raztopimo mast, potem zagrabimo z žlicov mešanico i denemo v mast. Te küpčeke od obeh strani ocvremo i damo vroče na sto. Riža s šunkov. Na masti se ocvre frtao kile riže, potem pa se polje z vodov, da postane mehka. Nato se zreže frtao kile šunke i se z rižov zmeša. Kiselakoge (sirove) palčice. Zmeša se: 6 dek kiselaka (sira), 6 dek mele, 5 dek žmočaja, malo soli i prpra. Iz toga se omesi testo. To se razreže na palčice (10 cm. duge), štere se naj pečejo na namazanom pekači kakše frtao vöre. Spečene palčice se dajo tople na sto. Gospodarstvo Kak dugo je živinče plodovitno? Vsakdenešnja skušnja kaže, da živinče (krava, kobila, prasica itd.) nekaj let koti, potem pa se več nemre zadobiti. Vzrok je v tom, da za nekelko let vsako živinče zgübi rodovitnost. Kak dugo pa trpi ta rodovitnost? Med domačimi živali je najduže rodovitna konjska živina. Probe so pokazale, da trpi plodovitnost pri žmetnoj konjskoj fajti do 15. leta, pri lehkih konjaj pa do 20. leta. Pri kravaj je čas plodovitnosti dosta kratiši i je gospodar lehko za- dovolen, če njemi krava skoti do 10 telec. Od dobre fajte se dobi včasi tüdi več. Svinje so rodovitne do 5. leta, koze i ovce pa do 8. leta. Glavno spravišče Zadružne zveze. V Ljubljani se je 30. aprila vršilo treseto glavno spravišče Zadružne zveze. Iz poročil je razvidno, da je v zvezi včlanjenih 600 zadrug. Celoküpnoga prometa je bilo lansko leto 1 miljarda 51 miljon 115 jezer 622 Din. V Zadružnoj zvezi so včlanjene tüdi naše posojilnice i zadruge, zato je tüdi za nas velkoga pomena, da zveza tak lepo napredüje. Važno za zadruge. Ministerstvo je izdalo navodno, ki določa, da bodo smele zadruge odavati blago samo svojim kotrigam. Što teda ne kotriga zadruge tüdi ne bo smeo dobiti v zadrugi blaga. Cene: Penezi (15. maja.): dolar Din 56∙40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2∙90, pengő Din 9∙80, marka Din 13∙37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2∙20. Zivína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15∙—, svinje Din. 16—17∙— (debele do 18 Din.) Zrnje: pšenica Din. 175, žito Din. 140, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 50, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 300, mešani Din. 200. RAZGLAS Občina BREZOVCI dava naznanje, da se bo delao na cesti proti Bodoncom na potoki novi most, zato po toj cesti prek mosta ne bo mogoče iti z žmečavov od 22. maja do 15. junija. S praznimi koli se bo lehko hodilo prek. Župan: ŠTEFAN TEMLIN. 18. maja 1930. NOVINE 5 Za naše male. Alojz Škafar: Laket brada. — Daj mi brado nazaj, te ti povem — je odgovorila laket brada. — Kda vö pridem, te jo dobiš. — Idi k tistomi drevi, tam ma orel mlade. Jaz pošlem žvepleni dež, ti pa pokrij mlade s plaščom. Tak jih obraniš pred dežjom i oni bodo staroga orla prosili, naj te vöodnese. Mladenec je bogao. Šo je k drevi. Komaj je prišeo do gnezde, je začno žvepleni dež iti. On je friško razprestro plašč nad gnezdov. Po dežji je prileto stari orel domo. Kda je zagledno Pišto, se je razveselo. — Dobro, da si tü. Malim tak nesam prineseo hrane, zato boš ti dober za obed. — Ne, ne, — so začnoli kričati mali. - On nas je smrti rešo. Kda je stari orel čüo, ka se je zgodilo, se je Pišti zahvalo za dobroto. — Kakše plačilo ščeš meti? — ga je pitao. — Nikaj drügo ne želem, kak to, da me odneseš iz te lüknje. — Dobro, samo moreš si pripraviti pet ovc i pet akovov vode. Kda bom držao eden jezik vö, te mi daš meso, kda pa tri, te vodo. Pišta je vse pripravo. Seo si je na orla. Dugo sta letela. Orel je pojo že vse meso i spio vso vodo i komaj te sta priletela vö. Orel je djao dol mladenca i je odleto. Mladenec se je podao proti gradi. Kda se njemi je približao, je vido zbranih vnogo lüdi. Pripravlali so se na dvoje gostüvanje. Joško i Janoš sta se štela oženiti z najmlajšov i najstarejšov hčerjov. Pišta si ne dugo premišlavao. Stopo je najmlajšoj hčeri. — Ti boš moja žena — joj je pravo — jaz sem trpo za tebe. Taki so skočili k njemi slüžabniki i so ga šteli v temnico vrčti kak tepeša. On pa je potegno iz žepa brado i vse odrezane jezike. Po tom so ga spoznali. Tak je Pišta dobo najmlajšo hčer, Joško srednjo, Janoš pa najstarejšo. Slüžili so gostüvanje i se ešče zdaj veselijo, če so že ne mrli. VGANKE. Predzadnja številka. Rešitev sta poslala Pajžlar Štefan iz Sodišinec i Edeltruda Novak. Vseh ugank nieden ne rešo pravilno. Nagrado smo poslali Raj Miciki, ki je poslala več lepih ugank. Zadnja številka. Rešitev: 1. Zemla, 2. Repa. 3. Ropot. 4. Z Bogom začni vsako delo pa bo lep uspeh imelo. 5. Poljski delavec. Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki. Nove vganke: 1. Te litere tak razvrsti, da dobiš iste reči v kumes i vodoravno! (Poslao Gjuran I. dijak, M. Sobota.) 2. 1. samoglasnik 2. domača žival 3. moško krst. ime 4. kovaška šker 5. del sveta. (Poslao Gider Jožef Vančaves.) 3. Ka je te mož? (Poslao Št. Vogrin.) 4. Ka vala več kak zlat? (Poslala M. Piv.) 5. Poznam rudarja, gore ustvarja. Šteri? (Pos. Helena Erdelyi, Mlajtinci.) 6. Po vodi plava mlinski kamen; na njem sedijo slepec, breznožec i nagec. Slepec ga je vido, breznožec lovio, nagec pa djao v žep. Ka je to? (Pos. K. Vrečič, Prosečka vas.) Za nagrado ražpišüjemo lepo knigo: Fantič le gor stan’! Za gospodinje. Kak se odpravi kvokanje? Včasih se kvočki tak dopadne kvokanje, da se ga po cele tedne nešče odvaditi. Razmi se, da to gospodinjo čemeri, ar ona raj ma kokoš, štera nese kak pa tisto, štera kvoče. Kak se odpravi kvokanje? — Kvočko trbe zapreti v hladen prostor i njoj davati samo zelenjavo i vodo. Če to ne pomaga, njoj trbe dati mrzlo kopeo na te način, da njoj zadnji tao držimo v vodi dobrih 10 minot. To ponavla mo tri do štirikrat na den i to več dni zaporedoma. Če začne kokoš meseca augusta ali septembra kvokati, je najbolše, da jo s sveta spravimo. Krumpiši vsakdenešnja hrana. Poleg krüha poje človek največ krumpišov. To je dobro, ar majo krumpiši lastivnosti, štere pospešüvlejo prebavlanje. Lüdem, šteri se debelijo, pa ne bi bili radi debeli, se priporoča, naj ne jejo krumpišov, ar tej debelenje podpirajo. Za gospodinje je dobro znati, da so nezreli krumpiši škodlivi, zato jih naj ne kühajo. Jako giftne so klice, štere poganjajo krumpiši po zimi v kletaj, zato naj krumpiše, ki poganjajo, dobro očistimo i klice izrežejo, prle kak je denejo kühat. Pošta uredništva. Vgankarom. Zadnji čas sem dobo dosta vgank. Vsem, ki so jih poslali, se toglo zahvalüjem. Pomali vse pridejo na red. — M. Gančani. Tiste pesmice nemam, zato je tüdi objaviti ne bom mogeo. Pošta upravništva. Franko Anton, Mostje. Dobite za kratek čas odgovor. Šandor Lajoš. Rihtarovci. Naročnino sprejeli. Na letos vse plačano. Ostalo obrnoli po vašoj želi. Lesič Janoš. Trdkova. Na letos je popolnoma poravnana vaša naročnina. Hvala lepa za gorečnost pri širjenji. Pooblastila smo poslali g. plebanoši h Gradi, tam se javite za nje i je dobite. Ficko Ludovik, G. Lendava 155. Lani ste plačali 50 Din. več z Nemčije kak bi bili dužni, zato vam te peneze vračamo po položnici. Godar Mihal, Messelhof. Peneze od g. Hahna sprejeli, Novine vam pošilamo. Lani ste 15 Din več plačali, to se letos vračuna. Pozvek Franc, Gut Roggenstein. Novine vam pošilamo. Lani ste ne 9 nego samo 7 mark i 50 pfenigov poslali. Tak smo dobili v pismi i na lansko več ne računamo, čeravno smo dugši čas pošilali ne eden, nego devet falatov kak ste prosili. Sukič Jurij, Martinje. Črpnjak Agneš štev. 12. lani več poslala iz Nemčije, zato ne plača pol leta Novin i M. List. Majer Alojz, Satahovci. V Francijo smo ti poslali prošeni kep i vse ostalo. Zavolo širitelstva nikaj nesi dužen. Martin Vogrin, Fismes. V Francijo so vam lani hodile na te naslov Novine z M. Listom. Bogato naročnino z zahvalnostjov prejeli. — Kovač Števan i Bagar Jožef, Cantonnement, Francija. Lani sta plačala 121 Din. na polleta. To je preteklo z zadnjim aprilom. 21 D. smo odposlali po vajnoj želi na Delavski Dom. Kovačov naslov spremenili. Od Bagara prosimo odgovor, če duže ostane na starom mesti i če de naprej meo naše liste. Košnja travnika se da z resa pri BRÜNCI v Veržeji. Zglasiti se trbe 23. maja ob 1. vöri. Oda se vekša količina dobre jabučnice po 2 Din. liter i sta- roga vina po 4 Din. liter. Naslov se izve v KMEČKOJ POSOJILNICI v Soboti 6 NOVINE 18. maja 1930. NAZNANILO PRESELITVE SLAŠČIČARNE i TRAFIKE. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem preselila svojo slaščičarno i trafiko, štero sem vodila od leta 1923 v hiši g. Ascher, v svojo lastno hišo na Aleksandrovoj cesti h. štev. 18 (kde je tüdi Borza dela.) Vse svoje prostore v mojoj lastnoj hiši sem uredila najmoderneje i mi bo odzdaj naprej mogoče podvoriti vsem mojim cenj. odjemalcom v njihovo najvekšo zadovolnost. Potrüdila se bom tüdi, da izpopunim mojo slaščičarno vsigdar s friškimi i najbolšimi slaščicami, sladoledom kak tüdi trafiko vsigdar z vsemi vrstami tobačnih izdelkov. Pri toj priliki prosim vse moje cenjene odjemalce, naj me tüdi na novom mesti podpirajo. SIDONIJA NOVAK slaščičarna i trafika 1 v MURSKOJ SOBOTI. Mam jako dober garanterani mèd za fal peneze. Kila samo 10 D. Što nüca med, ga lehko vsaki den dobi pri HORVÁTH JÁNOŠI rojari v Rankovci hšt. 16. Vse blago ceneje prodavati a vendar dobavlati v najbokšoj kakovosti more svetovna razpošiljalna tvrdka H. Suttner iz razloga ar njej to omogoča njeni ogromen promet. Za samo 22 Din se dobi fino poniklano brivsko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, jako lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13116 z 10 tipkami, 2 basi, 2 zborna, velikosti 24x11½ cm, z 10 gübami na mehi, v lepoj izdelavi košta samo 168 Din po povzetji ali če se penez pošle naprej, brez vsakoga rizika, ar to ka ne vgaja se zamenja, ali pa se vrne penez. glazbila, žepne nože, brivske potrebščine jekleno blago, kühinske predmete, plašče za gospe gospode i deco, perilo, črevle, obleke, nogavice, igrače i jezere raznih predmetov za vse namene v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi. Tüdi Vi dobite k šenki to knigo, če jo z dopisnicov zahtevate od svetovne razpošilalne tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Naznanilo. K odaji je vsaki den zavolo izselitve parna mlatilnica, kompletna z lokomotivov v čisto dobrom stanji. Küpci naj se oglasijo pri PAVEL MARIJI v Beltincih hšt. 107. 1 Taki se sprejme moški sabolski (krojaški) detič pri KÁLMÁN PAVLI v Dolnjoj Lendavi, Oda se mlatilna garnitura št. 4. pri BENCIK JOŽEFI v Petišovcih p. D. Lendava. VABILO na izredni občni zbor HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI r. z. z n. z., ki se vrši v nedelo, dne 25. maja ob pol 12 vöri v uradnom Prostori. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Volitev načelstva i nadzorstva. 3. Slučajnosti. Če te občni zbor v napovedanom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol vöre sledkar na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valano sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. Končno, končno... dugo je iskala pa komaj po vnogih razočaranjih je najšla zadovolstvo . . Če — gledaje se v ogledali — neste zadovolni z izgledom Vašega obraza, Vašega sinjeka, Vaših rok — teda je čas da vzemete Fellerovo Elsa-Creme-pomado! Zütraj i zvečer namazati malo te dragocene pomade — i že Vam na drügi den pokaže znake spremembe! Koža postaja bole sveža, kak baršun mehka, kak lilija bela; sunčne pege, lišaji rudeča i razpokana mesta preminejo. A za vlase močno Fellerovo Elsa-pomado za rast vlasi, ki odstranjüje prhljaj, prepreči izpadanje vlas i prerano osivetje. Po pošti 2 lonca edne ali po 1 lonec vsake Elsa pomade stane 40 Din franko če se penez pošle naprej; po povzetji 50 Din. Elsa-žajfa zdravja i lepote v 7 vrstaj: žajfa iz lilijinoga mleka, lilijine kreme, iz zučaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo i za britje. Po pošti 5 kom. Elsa-žajfe na izbiro stane 52 Din franko če se penez pošle náprej; po povzetji 62 Din. Elsadont, dobra zobna pasta, 1 tuba 8 Din 80. Den za dnevom negüjte telo z Elsa preparati! To pomaga! Dobiva se povsod! Kde ne, izvolite naročiti neravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja. Centrala 146. Pazite! KOSCI!!! Pazite! Če ščete, da bodete meli dobro koso i da bodete v vrsti koscov prvi, si küpite pravo švedsko ocelno koso znamke „ACIER DE SVEDE“ ar je to na sveti najbolša kosa. Za vsako koso dobrostojimo! Dobi se: V železnoj trgovini Tivadar Franca, Dolnja Lendava. Edino pri njem se odavle švedska ocelna kosa. 2 18. maja 1930. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. Pogled se mu je ustavil na črni deklici dostojanstvene postave. — Kako ti je ime? — Barsina. — Kdo je tvoj oče? — Konjar vladarja Aku. — Zelo si lepa. Dekle ni odgovorilo. — Ali si z veseljem prišla v Suzan? — Ne. Osupnili so. — A tu je tako lepo. — V puščavi je lepše. Kserkses se je zresnil. — Tam ni palač . . . — Za srečo ni potrebna palača. Odposlanci so obledeli. — Sre-ča? je zategnil Kserkses. — Ali veš, kaj je to? — Slišala sem o njej. — Dekle, pazi! — jo je svaril Šahazgaz. — Stojiš pred kraljem kraljev. — Le pusti — se je smejal Kserkses. — Naj slišim enkrat nekoliko resnice . . . In je zadovoljno gledal deklico. — Ali je oče bogat? Bogat. Mislim, da si ti največji njegov zaklad! Barsina je molčala. — Imaš brate in sestre? — Da. — Koliko? — Pet. Jih zelo ljubiš? Dekletove oči so se zasolzile. — Samo očeta ne . . . Kralj se je začudil. — Očeta? Očeta ne ljubiš, ki ti je dal življenje? — Ljubila sem ga, a sedaj se je moja duša odvrnila od njega. V dvorani je zavladala močna tihota. — In zakaj? — Zato, ker me je pustil v tvoj dvor. Kserkses je skimal z glavo. Saj oče ne more zato, poslal te je Aku vladar. — Ubiti bi me bil moral, da ne bi prišla v Suzan. Odposlanci so omedlevali. — Pustite jo, je mračno namignil Kserkses — to dekle se mi dopade! — Veličanstvo, oprosti! — je prosil vodja poslanstva. — Reva je mogoče zbolela od dolgega pota . . . Kserkses je odredil mir. — Ali me tako sovražiš? — je vprašal deklico. — Sovražiš me? — Sovražim. Tihota je kar kričala. In zakaj? Kako bi te ne sovražila, ko si odvzel svobodo mojega ljudstva! — je dejalo dekle z dvignjenim glasom. — Saj živite vi v daljni puščavi svobodno! Nad nami je tvoja roka. In zahtevaš žrtve in ni na svetu ljudstva, kateremu bi toliko odvzel, kakor nam. Obraz ji je oblila lahna rdečica in je z dvignjeno glavo zrla Kserksu v velike, temne oči. — Jaz? Ti, gospod. Videlo se je, da Kserkses postaja nevoljen. — Dekle, česa si ne domišljaš! Jaz sem izkazal Akuju izjemno milost. Zlata nisem zahteval . . . — Samo srce! V krasnih očeh ji je vzplamtel temen ogenj. — Kaj misliš, kralj kraljev, katero je dražje: zlato ali živo srce? Zakaj zahtevaš od revnega ljudstva puščave človeške žrtve, ko imaš miljone in miljone ljudi? Mogočen si, toda krivičen! Kserksovo čelo se je zmračilo! Mislil je, da jo da odvesti ven in jo bičati, a zatrl je jezo in je v neznosni tihoti nežno dejal: — Jaz sem oče ljudstva, oče tudi tvojemu narodu, jaz sem zemeljski namestnik bogov, kako moreš tako govoriti pred svojim gospodom in očetom? — Moj oče je i veter puščave, mati: šušteči pesek — je mirno odvrnila Barsina. — Ti si le naš očim . . . Kserkses je kar užival svoje ponižanje. — Očim? Ali ne misliš na to, da nas sedaj dvesto mater, očetov in bratov objokuje tam daleč, v puščavi, kjer se rodi rdeča jutranja zarja! — Kralj se je zamislil. — Na to res nisem mislil . . . Aman se je fino smehljal. — Čudim se, da se ne veseliš Suzana! — je dejal Kserkses. — Tu je vendar bolje, kakor v puščavi . . . — Meni je to mesto puščava . . . Kraljev obraz se je zjasnil, ko da šele sedaj razume neko stvar. — Kajne, ti imaš zaročenca? Barsina je zardela. — In kako je ime tvojemu izvoljencu? — Morusar . . . — je zvenelo tiho. Morusar? In kje je Morusar? Zadaj v vrsti je en mladenič obledel. Tu je . . . Kje. S pogledom je iskala Morusarja. Morusar! Iz vrste je stopil orjaški, plečat, vitek mladenič. — Ti si? — Jaz. Na ponosnem obrazu je bil sled rane. — Kaj si si naredil na obrazu? — Z levom sem se boril. Kserkses se je smejal. Hm. In je prijazno gledal junaka. No, Morusar, kaj bo sedaj? — Tvoja volja. Ali zelo ljubiš Barsino? — Zelo. — Ali si ji dal zaročni prstan? — Da. Dekle je nehote dvignilo roko in pokazalo prstan. — In ti? — se je obrnil k dekletu. — Jaz ne . . . (Dale.) 8 NOVINE 18. maja 1930. KMEČKA HRANILNICA i POSOJILNICA v GORNJOJ LENDAVI r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje po 8 Za vloge je dobroga stanja že več, kak 20,000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko gaso, ki podpira v stiski naše lüdstvo. 4 GERENČER JOŽEF trgovina z železninov i meš. blagom BELTINCI. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem se priselo z mojov trgovinov iz Dobrovnika v Beltince, nadale priporočam vsake vrste železo za kovače i za zidare, šker (orodje) za obrtnike i za poledelstvo, šlosarsko za zide i za pohištvo, šparherde, kühinsko posodo farbe, firneis i lak. Zaloga specerije, vapno i cement. Postrežba solidna. Sprejmem ednoga vajenca. V poštev pridejo delešnji. 1 HALO! HALO! Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini CÖR ANA trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2. 16 RITUPER ALOJZ mehanikar i trgovec z biciklini v MURSKOJ SOBOTI ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. 10 (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 41 — Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC