Poštnina plačana v gotovini. LETO V.	LJUBLJANA,	10.	DECEMBRA	1927.
ŠTEV. 49
VREDNliTVO-IN*VPRAVA V VČITEL1SKI TI5KARN1/ ROKOPISI *$E • NE-VRA-
x:aio/anonimNido-
^ PlSl JE NE PRIOBČV-Jk lElO/PojTNlNAPLA-^ TANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
NAROČNINA ZA JVGOSLA-VDO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO JE DODATI POjTNlNO/OGLASI PO CENiKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIN 150, POŠT. (EK. RAČ I3.I88
Novi vidiki. „Raduj e se življenje
P ~
ca.
•« <t«a -in JL 'Kj ilJ
p-
sami
Težka atmosfera, ki je morila zadnje tedne Evropo, postaja z vsakim dnem mučnejša in se širi vedno bolj, tako da stresajo danes krčeviti sunki borbe za obstoj skoroda ves svet. Preludij je zaigrala Italija s svojim vojaškim dogovorom z Albanijo — nastopili sta Francija in Jugoslavija, za njima 'jie vzbudila pozornost Rusija, Anglija in zadnji moment je stopila na pozornico Amerika.
Italija je rožljala ves čas z mečem odkar je čutila za svojim hrbtom angleški steber. Oprta na angleškte funte je izzivala neprestano, zavedajoč se, da SO' evropski narodi mnogo preveč krvaveli v svetovni vojni, da bi si upali danes vzeti nase le senco očitka — novega svetovnega požigalca. Naenkrat pa so nastopile prati italijanskemu klovnu sile, ki jih Italija ni pričakovala v taboru svojih nasprotnikov. Anglija se je nedvoumno postavila na stran Francije v njenem stremljenju, najti garancijo za mir.
Angleški imperij bi še dolgo molče poslušal meketanje rimskega kozla, ko bi ne imel velikega interesa na tem, da je diplomacija Downing-streeta popolnoma razbnerrtenjena na tem teritoriju. Posledice preki-n jen ja zvez z Rusijo so se nepričakovano naglo pokazale. Edini rival Anglije, ki je sposoben voditi konkurenco z njo — Amerika — je izrabila priliko in v gospodarskem oziru dosegla velikanski uspeh. Danes so mogočni petrolejski vrelci ogromne Rusije v rokah ameriškega kapitala in Standart-Oil Co. je na mah zavzela močno policijo na indijskem trgu — najobčutljivejši in obenem najboljši gospodarski točki angleškega kapitala. Ta gospodarski udarec tudi mogočni angleški imperij danes ni v stanu prenesti z lahkoto. Angleški kapital skuša parirati z ustanovitvijo enotnega trga dveh najmočnejših grup Dulch-Shell in Burmach Co., ki sta imeli do sedaj v Indiji deljen tržni teritorij.
Spričo tega je razumljivo, da Anglija senzacionelne ponudbe Rusije za obmiVitev gospodarskih' stikov ni gladko odbila, kot bi jih najbržc se pred kratkim. Anglija občuti danes bolj kot kedaj pomanjkanje trga za svojo industrijo in angleški kapital bo skušal z vsemi sredstvi priti do vpliva v Rusiji, ker le na ta način bo mogoče ameriškemu petrolejskemu podjetju uspešno staviti ovire v njegovi ekspanzivnosti. Vendar pa prvi sestanek Litvinova in Chamberlaina ni rodil uspeha. Moskva ne pripušča nobene debate o delovanju komintern, a Anglija čuti z vsakim dnem bolj, kako ji le-ti nasipajo smodnik pod noge tako v Indiji'. Afganistanu, Perziji in drugod. Vprašanje pa je, kako bi se razvila ta, politična akcija, ko bi se rodila par dni kasneje.
RAZUMNA
MICA
Ne
Razumna Mica uživa svoje življenje, muči se z žehtanjem ali krtačenjem, njo dela Radion. Radion sam? ja!
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
fPT>'"
«T> '■ L..-’
Angleški kapital se še ni opomogel od prvega udarca, ko mu je zadala Amerika drugega še mnogo močnejšega, z, nakupom koncesij vodovja Panaaškega jezera — izvira modrega Nila v Abesiniji, za katerega se je pogajala Anglija že več kot pol leta. Novica o tej kupčiji je razburila Anglijo tako. kot malo kateri dogodek v zadnjih letih. Vsa angleška politika v Afriki je stremela ves čas le za nadoblastjo Nila. Z ogromnim jezom, ki ga nameravajo graditi Amerikanci, bo usmerjena voda modrega Nila v Abesinijo in zlata žila angleškega Sudana, kjer je investirala Anglija že ogromen kapital, postane brezpomembna. Kako bo rešila Anglija ta problem, ni mogoče uganiti, ker položaj je zamotan tem bolj, ker je podpirala Ameriko v tej kupčiji še neka druga velesila.
Ojačen gospodarski nastop Amerike v Afriki in Rusiji kaže jasno tendenco proti Angliji in le t£ bo gotovo napela vse sile, da si ustvari položaj, ki ji bo omogočal uspešen nastop proti podjetnemu konkurentu. Da bo pri tem skušala vplivati na Francijo in si skušala zasigurati njeno podporo, je gotovo. Pri tem pa bodo italijanski interesi brez dvoma bitno prizadeti.
Nahajamo se na pragu vtelikili dogodkov in bližnja bodočnost nam prinese lahk<, ugodne momente, ko bomo v stanu vsaj deloma zavezati jezik svoji dragi sosedi.
kih prilikah — ustavila je obrat v svojih revirjih. Vse breme, ki bi naj zadelo družbo, je pritisnilo na pleča rudarja, ki čaka sedaj obupan do skrajnosti, kedaj se sporazumejo gospodje pri zelenih mizah.
Težko je trenotno presoditi na koga pade večji del krivde pri tem novem sporu, a eno moremo že danes pribiti. Državna uprava bi morala pomisliti pri vsaki akciji- ki jo vodi v svoj dobrobit, da ne napravi z eventuelnim dobičkom na eni strani na drugi stokratno zgubo. Proti tej nevarnosti bi morala biti popolnoma zavarovana. In v tem slučaju? S par milijoni dobička, ki jih upa doseči z novo pogodbo, še zdaleka -ni krita izguba, ki jo zadene s tem. da vrže v največjo bedo tisoče delavcev, da množi vedno bolj armado onih. ki izrekajo državno ime le še v dolgi vrsti kletev, ki komaj ča-
kajo trenotka osvete za vse gorje, ki so jim ga prizadeli državni krmarji. Njihova krivda je, če je danes trboveljski rudar brez posla. Država ima sredstev na razpolago dovolj, da prisili T. P. D. do ugodne in poštene trgovske pogodbe, ne da bi bil pri pogajanjjh najbolj udarjen delavec. Če bi nastopili gospodje v slučaju upravičenosti z ono brezobzirnostjo napram družbi, kot nastopa posredno napram njenemu delavcu, bi že davno uredila država svojo trgovsko razmerje do T. P. D.
Iz tega boja pa bo odnesla država skoro gotovo še drug udarec. Pod pritHskom ustvarjenega stanja bo zopet klonila, kot doslej vedno in njena avtoriteta bo zopet trpela...
Pa kaj zato! Treba je biti dosleden pri izvedbi načrta sprejetega na seji, ki je zrasel in bo gnojil B<,g zna čigavo njivo.
Poštenje in čast v politiki.
v
Ze zopet
Niso še izbrisani sledovi zadnjega orjaškega boja med T. P. D. in državno upravo, v katerem je pretrpel naš rudar strašne dneve bede in strahu pred bodočnostjo, ko je naenkrat konflikt zopet tu.’ Našemu delavcu se zopet obeta, da bo sredi zime brez vsakih sredstev sestradan in nag na cesti. Brezposelnost grozi uničiti: nešteto delavskih družin, pred katastrofo pa so malodane tudi vsi trgovci in obrtniki v premogovnih revirjih trboveljske pre-mogokopne družbe. V času zadnje brezposelnosti je ijemal trboveljski rudar na upanje vse življenske potrebščine, ker mu bora plača v času dela pri največjem štedenju ne zadošča niti za življenje, kaj šele za prihranek.
Igračkanje s trboveljskim rudarjem, kot ga doživljamo periodično skoro vsako leto, presega vse meje in človeku, ki nima sadističnega nagona v sebi se mora to početje naravnost studiti. Igrati partijo šaha s sestradanimi, jetičnimi rudarskimi družinami je akt, srčno do skrajnosti degenerirane družbe gospodov, ki s tem svojim dejanjem sistematično ubijajo vero v poštenost, pravico in — državo!
Spor, ki je nastal naenkrat med prometnim ministrstvom in T. P. D., se je razvil v toliko, da je prometno ministrstvo ukinilo vsako nabavo premoga pri T. P. D. Ker ima družba vse zaloge premoga polne, je odgovorite z orožjem, ki se ga je doslej vedno z uspehom posluževala v ta-
Afera dr. Puca razburja naše klerikalce. Vohal iso na vse mogoče načine, skušali so- se informirati privatno pri ljudeh, katerim so znane razmere v Slovenski banki, poslali so svojega zaupnika tudi v banko samo, toda zvedeli niso ničesar. In tako so šušljali med seboj, namigovali na vse mogoče načine, konkretne obdolžitve si pa niso upali iznesti. To je storil šele dr. Korošec, ki je pod zaščito svoje poslanske imunitete tik pred občinskimi volitvami vrgel smrdljivo bombo, ni si pa upal tirati dr. Puca pred sodišče, čeprav ga je imenoval javno lažnika in čeprav dr. Puc ne uživa imunitete. In sedaj je prišel še slavni Jugosloven-ski klub in zlil gnojnico izza varnega plotu imunitete.
Nam ni za osebo dr. Puca kot tako, branil se bo sam. Vemo, da je napad nanj neosnovan in da bo vsak čas lahko dokazal resničnost svojih trditev, priobčenih v »Narodu« in »Jutru«. Razven tega je gotovo dr. Puc toliko možat, da si bo poiskal zadoščenje kljub imuniteti svojih klevetnikov, ki so s to podlo gesto dokazali, da ne spadajo v dostojno družbo. Vsi smo ljudje in moramo čuvati svoje človeško dostojanstvo povsod in napram vsakomur, zlasti tudi napram političnemu nasprotniku. Kdorkoli je kaj zagrešil, naj nosi kazen, treba ga je pa ovaditi na -pristojnem mestu. Če obstoja sploh kak greh dr. Puca. naj s<e preišče njegova »afera« potom ankete v okviru ljubljanskega občinskega sveta, naj
se vloži proti njemu ovadba na državno pravdništvo ali pa na odvetniško zbornico, ki je zelo tankočutna in čuva ugled odvetniškega stanu z vso brezobzirnostjo, toda treba mu je dati kot vsakemu drugemu obdolžencu priliko, 'da ovrže iznesene očitke pred merodajnimi čini-telji, torej najprej izven široke javnosti. To zahteva vsakdanji takt in nizkoten je oni, ki pljuje na svojega nasprotnika izza varnega zidu.
Krivdo na tem nosijo vse naše partije. Primite danes poslanca, ki je s svojim podpisom imuniziral še tako podel in krivičen napad na političnega nasprotnika. Sodišče zahteva v zmislu prtedpisov. da mu skupščina izroči dotičnega poslanca, a skupščina odklanja principijelno take zahteve. Obstoja namreč dogovor med vsemi partijami, da parlament poslancev v tankih slučajih ne izroča. Posledice tega pakta so oči-vidne. Čim je treba kakega politično eksponiranega somišljenika zaščititi pred grozečo tiskovno tožbo, prevzame poslanec njegove partije odgovornost, izjavi, da je on pisal dotični članek in nato je zadeva pokopana.
To bi se ne godilo, če bi morali tudi poslanci odgovarjati za svoja dejanja. Imuniteta je potrebna, n'e smela bi pa oproščati poslanca vsake odgovornosti, tako da se lahko smeje obstoječim zakonom. In ravno na polju osebne časti je imuniteta rodila uprav nevzdržne razmere, ki jih je treba izkoreniniti, če hočemo,
da se bo vršil tudi politični boj na dostojen način. Imuniteta mora prenehati v slučajih, kjer se izrablja le kot plašč za izživljanje osebnih strasti in nizkotnosti. Dokler se naši javni zastopniki, zlasti narodni poslanci ne bodo zavedali, da so nosilci kulture in inteligence svojih volil-cev- da so njih predstavniki pred široko javnostjo, dokler ti predstavniki ne bodo sami med seboj pazili, da izginejo iz njih vrst vse nekvalificirane osebe, tako dolgo bo imelo celotno predstavništvo na sebi žig manjvrednosti oziroma nevrednosti. In nadalje: dokler bo postal lahko minister kraljevine SHS vsak poslanec, ki ga delegira vladajoča partija ne glede na njegovo sposobnost in inteligenco, tako dolgo bodo tudi ministri pri nas boli predmet pomilovanja kot pa spoštovanja. Izbirajmo si torej poslance, ki so v vsakem ozru možje pravega kova in onemogočene bodo podlosti, ki se vrše danes, zlasti pa bo nemogoče, da bi se tem možem lahko očitale lažnivosti in druge neznačajnosti, ne da bi ti možje izvajali konsekvence, da tirajo klevetnika pred sodišče, ali pa odlože zaupano jim častno mesto.	Dr.	1. C.
Kronika.
Dolnja Lendava. Izsekavanje gc>-zdov v Prekmurci'po industrijski družbi »Našički« razburja vedno bolj domačine. Pri tem postopa podjetje, kot država v državi. Dasi ni bilo še nikakega komisionelmega ogleda, ko,t se vrši pri drugih sličnih podjetjih. vozijo že lokomotive po šum-ski železnici nemoteno. Podjetje je zaposlilo večje število Bosancev ter jim pogodbeno nudilb zaslužek do meseca maja. Po 14-dnevnem delu so bili odpuščeni in so morali čakati na dovoljenje za brezplačno vožnjo, da so se mogli vrniti domov. Izstradani Bosanci iščejo sedaj svojo pra-vičo pri poslanskem klubu.
Priporočamo inšpekciji rada, da se zanima za te razmere, političnim strankam pa, ki so ob volitvah polne obljub, priporočamo, naj pošljejo svoje delegate v našle kraje tudi <ib takem času, ko ne potrebujejo naših kroglic!
»Italija gleda Jugoslaviji mirno v oči...« Povodom zadnjih protijugo-slovenskih demonstracij širom Italije so italijanski listi povdarjali, da je Jugoslavija poslabšana izdaja Avstrije in ji radi tega gleda Italija mirno v oči. Znano nam je, kako je
je najmodernejše (rejena ter izrršaje m tisktrnišk* del* od najpripr*-itejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiskn. — Brošure v malib in tndi največjiii nakladata. Časopise, revije, mlad. liste.
Okusna opna ilnstili. katalogov, ceniksi Ii reklam, listov. Lastna tvorna šolski! zrakov.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje šok Risanke, dnevniki in beležnic«.
Italija gledala Avstriji vedno mirno v oči, posebno pa tedaj pri Capor-retu. ko hrabri italijanski rnolojci
hmk
IkkolJ
PLETENINE S TO ZNAMKO SO NAJBOLJŠE!
niso imeli niti časa ozirati se, kaj šele gledati v oči. Mož z Monte Ci-tori rožlja z sabljo in govoriči o izbornih bajonetih, ko ie vendar vsakemu znano, kako junaško so italijanski vojaki padali na kolena pred jurišnimi trupami avstrijske vojske. Če bo Italija gledala nam s tako mirnostjo v oči in imela tako. izbofne bajonete, potem se nam obeta kaj lahko delo.
Zopet bombe* Zločinski nagon bolgarskih komitov ne miruje. V Strumnici je bil izvršen zopet atentat na naše oficirje zbrane v kavarni »Srpski kralj« in je bil pri tem težko ranjen por. Jeftič, ubita pa 1 ženska in otrok, ki ga je držala v naročju. Prebivalstvo je strašno razburjeno. Če n>e napravijo oblasti končno ukrepe, ki bodo enkrat za vselej preprečili nadaljnje atentate, seže narod po samoobrambi in doživeti znamo novo Šentjernejsko noč, kajti narod je uverjen, da se skrivajo atentatorji pri posameznih emigrantih, ki so se vrnili pred kratkim iz Bolgarske.
Beogradski orjunaški list »Jugoslavija«. ki je s prenosom centrale Orjune, postal njen glavni organ, je 1. decembra izšel v širšem obsegu. Uverjeni smo, da bodo naši člani pridno segli po tem razširjevalcu ju-goslovenske ideje in da ne bo nacionalista, ki bi ne bil naročen na ta list.
Ruska proslava ujedinjoniia Ju-gosrtovenov. 1. decembra so v veliki dvoran? beograjske univerze Rusi Jugoslavije proslavili devetletnico (Jsvobojenja in ujedinjlenja nihovih bratov Jugoslovenov. Govoril je
odvetnik v Ljubljani,
naznanja, da je otvoril svojo pisarno in jo pridružil odvetniški pisarni g. dr. Ivo Benkoviča, odvetnika v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 2, I. nadstropje (palača Ljub. kreditne banke).
predsednik »Zemgora«. ki je svoj govor zaključil z besedami: »VeJiko delo ujedinjenja je bilo dosežemo s krvjo mnogih slavnih žrtev. Ruski narod, ki jo dal milijon žrtev na svojem ozemlju, je dal tudi sinovo, ki so poginili v Srbiji na polju časti in za idejo slovanstva!« Dalje so govorili še predsednik ruskih umetnikov Jugoslavije Agapov in za Ruse v Slovenij'i g. Kapčev. Po posebni brzojavki se je v imenu. Nj. Vel. Kralja zahvalil za razumevanje naših teženj bratom Rusom i adjutant Nj. Vel. pukovnik Krstič.
Proslava petdesetletnice padca Proktrplja. Po inicijativi Narodne odbrane se vrše v Prokuplju velike predpriprave za proslavo petdesetletnice osvobojenja Prokuplja, ki je padlo v srbske roke baš na 6. decembra po julijanskem koledarju. Na konferenci, ki jo je v to svrho sklicana Narodna odbrana in kateri so prisostvovali delegati vseh nacionalnih društev je bil izbran poseben odbor, ki ima izdelati program za te svečanosti Da si olajša delo in zmanjša ffinančtfe strošMe > prireja Narodna odbrana v mnogih krajih prireditve v korist te proslave.
Jugoslovensko-francoska pogodba. »A, signore. naš duce ne želi drugega kot podpisovati prijateljske pogodbe!« — »Proti komu?«
ga prekuhaj z »RADIONOM« v času, ko pripravljaš kosilo. — Končno izperi v čisti vodi, pa je v eni uri pranje gotovo, a perilo belo kot sneg.
Tužrti glasi.
Še o aretiranih dijakih v Padovi.
V Padovi so kakor znano aretirali sest slovenskih in hrvatskih dijakov iz Primorja, ker so večer prej peli v nekoliko veselem razpoloženju (saj so praznovali doktorat dveh svojih tovarišev) slovenske pesmi. Le na posredovanje odvetnika so jih po dolgih homatijah izpustili 'iz zapora. Toda izgnani so bili policijsko iz Padove z ukazom, da se ne smejo nikdar več tam pokazatt.
Kako postopajo fašisti z našim narodom. V soboto 19. novembra ob 22. uri je v bližini križišča pri fRauberk<|maridi patruljirala pat rola fašistovske milice. Mimo p a trote je v spremstvu svojih dveh bratov prišel poptolnoma gluhonemi delavec Lojze Frelih, Slovenec iz Lozice v vipavski dolini. Ker se Frelih na klic patrole ni ustavil, sta dva miličnika iz neposrednie bližine oddala na gluhonemega šest strelov. Eden ga je zadel na roki, ostalih pet pa v prsa. Miličniki so odvedli ranjenega Freliha do vojašnice na Rauberko-mandi. kjer je vsled notranje izkrvavitve izdihnil. Zdravniške pomoči ni bilo. Freliha sta na mrtvaškem odru v Postojni ves čas čuvala dva karabinjerja. Tudi pogreb sta spremljala karabinjerja, ker so se oblasti bale upravičenih demonstracij prebivalstva radi tega nečuvenega umora.
Slovanski dijaki v italijanski armadi. Dočim je bilo postopanje s slovanskimi vojaki in tudi dijaki, ki so imeli pravico do vstopa v častniško šolo, do pred kratkim dokaj dostojno, je v zadnjih mesecih pričela najhujša gonja proti njim, in sicer kakor vse kaže, na pritisk fašistov-skih voditeljev. Tako je predvsem
Velika žehta ni več strašilo, pred katerim je vsaka gospodinja enkrat ali dvakrat mesečno trpda. — Danes je vsaka gospodinja v stanju, da tako delo opravi kot za zabavo. — Vsak teden postavi umazano perilo, da se čez noč namoči, a potem
Priporoča se
VINSKA KLET
F. MENCINGER Sv Petra cesta 43,
%
K
A
M
G .
i ^
Za moške obleke — velika izbira ugodne cene
R. H S K LA U C
„PB! SKOFU“ Ljubljana, Ungarjeva ul.
SALAME
prvovrstno novo iobo, uležane,
dobite povsod!
Prva hrvatska tvornica salam, suhega mesa in masti
m si
d. d. Petrinja.
Glavno zastopstva za Slovenijo: Franc Palme,
Ljubljana - Maribor - Celje.
M.G.S
10
TETRINJ
Pozor!
♦♦♦♦
prefektura začela odbijati alimite slovanskim dijakom potrdilo o ne-oporekljivem političnem življenju, ki se zahteva za vstop v častniško šolo in so se na tozadevne reklamacije sklicevali na slovansko mišljenje do-tičnikov. Ob koncu šolskega leta pa je izšel odlok, s 'katerim se preklicuje vsem dijakom, ki študirajo v inozeimstvu pravica, do poznejšega nastopa aktivne vojaške službe. Sko-ro vsi slovenski dijaki iz Italije so se kakor tudi nemški iz Južnega Ti-rola odzvali temu vabilu. Doma pa jih jie čakalo grozno razočaranje. Predvsem so jih kar takoj obdržali v vojašnici, ko so se priglasili, tako da niso imeli niti časa, da bi se poslovili pri domačih in da bi si pripravili potrebno za nastop vojaške službe. Drugo presenečenje je bilo, ko so jim rekli, da ne morejo sploh več vložiti prošnje za vstop v častniško šolo', češ, da je čas za to že pretekel. Ko so se pa oglasili pri svoji četi, je tam že čakalo nanje naznanilo, da so politično nezanesljivi.
Ta opazka pa velja tudi za vse dijake, katerim se je kljub vsem omenjenim oviram posrečilo priti v častniško šolo in jo morda tudi dovršiti. Ko pa je prišel čas, da bi postali podporočniki, so jih vrgli na skrajno netaktJen način iz šole. Tako
preganjajo enega takega podčastnika. ki ima poleg tega še to smolo, da mora služiti v Julijski Krajini, na najbolj brutalen način kot najhujšega izdajalca, to pa samo radi tega, ker je njegov predstojnik po fašistih izvedel, da ima Slovenko za zaročenko. V Puli pa so te dni kar na debielo vrgli vse »sumljive« elemente iz oficirske šole (bilo je kakih 16 elementov). Procedura se je vršila javno v prisotnosti vseh ostalih častniških aspirantov, z opombo, da gre za prekucijske etemente, ki ne delajo časti oficirskehnu zboru. Zasebno pa so se častniki izjavili, da oni smatrajo te izključene fante za najboljši materijah ki so ga sploh imeli.
Gonja pa se ni ustavila samo pri mladeničih, ki sedaj aktivno služijo. Omenili smo že prej enkrat slučaj, ko so uvedli proti nekemu slovanskemu rezervnemu oficirju disciplinarno preiskavo, ker se ni udeležil vseh komedij domačega fašja. Očitali so mu pri teim docela neutemeljeno, da je član ljubljanske Orjune, da je dopisnik »Edinosti« in da je član sedaj razpuščenega akademskega društva »Balkan«.
m
tovarniški
tovarne
PLOČEVINASTE
EMBALAŽE
,URHNUS* d. z o. z.
LJUBLJANA * TEL. 2622
2AVE
V VELIKI IZBERI
pri A. & E. Skaberne,
LJUBLJANA, Mestni trg št, 10.
Najboljše in najcenejše si nabavite vsa moška, fantovska in dečja oblačila v n O V O OtvOrjenS detajlni
trgovini konfekcijske industrije
JOSIP IVANČIČ
Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 7.
Največja zaloga češkega in angleškega sukna. Prvovrstni modni atelje za gospode. Šelenburgova 1, dvorišče levo.
Kmetska posojilnica na Vrhniki naznanja, da je preminul njen podpredsednik, gospod
Gabrijel Jelovšek
posestnik na Vrhniki.
Zvestemu delavnemu tovarišu, ki je bil 42 let elan ravnateljstva, trajen, časten spomin.
Ravnateljstvo.
m	P?	mm			
hm					
„DISKOBOLOS“
Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1
Spedjalna trgovina športnih potrebščin.
Zimskošportne potrebščine. Smuči, sanke, stremena, krpljice in palice vseh vrst. Velika božična izbira sank za otroke. — Sprejemajo se smuči v res strokovnjaško popravilo. Montaža stremen.
OTVORITEV
j* bila
dne 4« decembra 1927.
'fl
m
GRADiBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica št. 24
Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Proseni
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odjrovarja France Štrukelj.
Ureja in odgovarja Jože Špan.