K|l HochWM.k.'k.HofbibliothCk, Wscn. . 25. V Gorici, 23. junija 1882. „Soča" izhaja vsak petek in velja s pošto prejeraana ali v Gori«'i na dom poSiljana: Vse let«.....»'• -»-4U Pol leta.......-'-20 Četvrt leta . . . . ,. I.io Pri oznanilib in prav taka :»rl ..poslanicah" se plačuje za mivatluu trisiop-oo vrsto: 8 kr. te se tiska 1 krat 7 ., i, „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Za večo črke po prostoru. Po-amesnc stuvilke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakavnici v go-sposki nl.'ci, lilizo „treh kron". na starem trg-11; in inmski ulici; v Ajdov-geini pri irgovcu g. Dolencu Dopisi naj &e ulagovoljno poSiljajo ureduiStvu „Sot|p" v Gorici v Hilarijanske tiskarni, nai-ocnfna pa opravniStvu ,;tJoce« Via Rabatta (%ibati§Ce) St. 20. Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljuo franknjcjo. — Dolalccm in drugim ncpremofcnim bo naroCnins zniia, akose oglasc pri uredniiitvii, P. n. narocnikom. S koncera t. m. poteCe naro^iiiiia prvega pol leta. Gospode narocnike, ki niso Se poslali narofininc tega pol leta, prositno da blagovolG to hitro storiti, Druge narocnike pa, ki so za prvo poiletje [naroe-nino z*e plafiali, prosimo, da jo ponove za drugo po-lovico. OpravniStvo mora sedaj tiskovne stroSke do Cistega poplacati, in torej opominja, da bi vsak spoi-nil svojo dol^nost. OPRAVNISTVO „SOCE". Dezelni zbor gori§ki Iz 3, seje 21. juu. Zacetek seje ob 5. uri. Potrdi se zapisnik po* prejsnje seje. Predsednik naznani, da pride nocoj nj. cos. visokost nadvojvoda Albreht in predlaga naj bi se mu dc2elui zbor poklonil po deputaeiji 4 udov. Vsi poslanci vstauejo v znamcnje pritrditve. Mnogo petieij izroei zbor doticuim odsckom v razpravo. Predsednik bere protem predlog, ki ga jo podal dr. Tonkli, in se takoglasi: POSTAVA. veljavna za pokne&no grofijo GoriSko in GradiSeansko, po kateri se spremenita §. §. 4 i 13, vol tine posta* ve za de2elui zbor. — Po predlogu de^elnega zbora poknezmie moje grofije Goriske in GradiSeanske ukazujum tako: Clen I. — §. §. 4. in 13. volilue postave za dezelni zbor pokne^ene grofije GoriSke in GradiSeanske od 26 fe-bruarja 1861 oziroma dez. postave od 26. jauuarja 1867 §t. 6 (dez\ zak. za primorske) devata se, kar se tide njunega dosedanjega zloga, ob veljavo, in se imata odslej glasiti tako le: §. 4. Vsako mesto, vsak trg in zavoljo obrtnosti imenitni kraj imenovani v volilnih vkrajih v prejSnjeni §. 3. pod Srko a navedenih je tudi ob enem volisCe, v volilnih okrajih, ki obsegajo dva ali veC mest, tr-govo in krajev zavoljo obrtnosti imenitnih, je glav-no voliSde doti&iega volilnega okraja tisti kraj, kteri je v preinjem §. 3, pad crko a pri odloCbi vsakega vobiinega okraja prvi imenovan. — §. 13. V§. 3.Srka a na§tetih inestih, trgovi§<5ih in krajih zavolj obrtnosti imenitnih volijo poslance na rav-nost (po neposiednji volitvi) vsi tisti obCinariji, kterih ne izklepa od volilue pravice dez\ postava od 13. januarija 1869 it. 5 (dez\ zakonika za Primorsko) in kterim je po posebnem obfiinskem stanoviiu (statuta) alt po ob-Cinski postavi od 7. aprila 1864 dana oblast, voliti obfiinske zastopnike omenjenih, kakor poseben volilni okraj razglaSenih mest, trgoviSS in obrtuih krajev, ce so oni iz prve ali druge volilue skupsfrne, ali pa Le v tretji skupSCini plaCujejo vsaj pet goldiuarjev iz-ravnega (neposrednjega) davka: — Clen. II. Ta postava stopi v djanje s prvo prihodnjo vo-lifvijo za ue2elui zbor Clen. ffl Ministtu notranjega je naroCena izvrgba te postave. —> Ta predlog pride v obravnavo v prihodnji seji. Sprejela se je postava 0 razdelitvi obCinskih zem- IjiSC Gorjanske in Nadro2ce. Dovolilo se je tudi 300 gld. kmetijski dru2bi za skupno (kolektivno) razstavo kmetijskih pridelkov. G. Fr. Mrevle, biv§i uCitelj v sv. Krizl, dobi 100 gl. pokojninske podpure. — Sprejela se je delitev obcin-skih zemljiSC za nekoliko kosov obclne rifenber§ke. Prebrala in sprejela se je potem dolga vrsta Bklepnih rafiunov za leto 1881 in prora<5unov za 1.1883. G. posl. Faganel prebere na to nasiednjo inter-pelacijo; V seji dne 4. decembra 1872 sm© nekteri popisa-h, koliko Skode dela hudournik OzeljanSaekpri Sempastt na ddavni tako imenovani Dunajski cesti, ^r suio nraSali; Ali }e yisoke vlade vp^ ge y ntr slcdnjem lctu most in eesto na doticnem mestii pri* j memo v*diguiti ? — Toda v dolgi dobi 10 let ni se visoki vladi vredno zdelo na naSo pohlevno inteipela-cijo kaj odgovoriti, pa tudi ue kaj zapofieti, da bi se I omenjeni veliki neprilifinosti v okom priSlo. Nezgode, popisane v takratni iuterpelaciji, so 1 se pozaeje velikokmt ponavljale, posebno due 10. tele, i meseca jo Ozeljan&Cek po njivah in seno&stih, ki ga obdajejo, tako velikansko fikodo uarodil, da bodo njih lastuiki, ako se So kedaj kaj euaeega zgodi, zares prisiljeui, prositi, da se jim |zbri§ejo davki — kajti potok jim odnasa vso zemljo a namesto nje uasipa grus^a in kamenja. Zraveu tega pa je pomisliti, da omenjeni hudournik pri vsakem velikem de^ji cesto preplavi, z gru-§6em zasuje ali drugacc poSkoduje. Pri tako imeno* vanem novem zidu prodira voda na ccsto in difu po ujej, da je vcfikrat komunikaeija po sat ur in tudi celi dan pretrgana. Nasleduji dan pa je vse z biatom in kamcujem zasuto, da ne more ubogi voztiik nu na* prej uc nazaj. •— To so godi leto za letom o vsakem vefiem de^evji na d r i a v u i cesti, katera vek Go-rico po Vipavski dolini s Krwijsko dezelo ter je v daljavi treh inilj s tremi niitiiicmiii prepreznnn. Tern velikim neprile^nostim in pogostim nczgo* dam bi sc pa lahko v okom prislo sB ttm, da se na dottfnem mestu cesta z mostom vred primerno vz-digne. Zato ni treba ogronxiih stroSkov; mitniCni dohodki bi v kratki dobi zalof Hi potroSeni danar. Kolikorje znano, jec. kr. stavbetii urad uravna-vo costo pri Setnpasu uite prod mtiogitui leti projekti-ral. A projekt je ostal v aktih, cesta pa je ostala ta-ka, kakor§na je bila, same da so jo po vsaki skodi komistjoualtio prcgledavali in potem vsakrat za silo pokrpali. Kar je do zdaj vsakoletno popravljanje s komisijami vred stalo, s tern bi se bilo potrebno po-vikSanje u2e davno lahko dognaio. Letos bi se pa ubogemu ljudstvu z delom neiz-merno ustreglo. Kakor je znano, je toca dne 31. maja silno §kodo naredila v Sempaski zupaniji, pokoneavSi ves zitai, vinski in sadni pridelek — razuu tursice vse, kar zamore ubozega kmeta ^iviti in ohraniti. Rev-Sciua je velika, stiska huda -— in lakota pred durmi. Predelavanjc cestc pri Scinpasu, katero je uze tako neobhodno potrebno, bi ob eauin kaj zaslu^ka priskr-belo ubogemu ljudstvu, da se bo moglo za silo pre-2iviti, Gled6 na veliko vaSnost dotiCue dtiavne ceste — in na vse to, kar smo zgorej razlo^iii, oprostuje-mo se podpisani poslanci staviti do visoke vlade — po zborovem predsedniStvu uaslednje vpraSanje: Ali misli vis. cskr. vlada za to priskrbeti, da se drzavna cesta pri Sempasu v najkrajSe mogoCi dobi tako predela, da se ne bo vec bati poSkodovanja po hudourniku Ozeljan§ceku ni cesti ni zemljiScem oko-li nje? Slede podpisi poslancev. Grofu Strassoldu dovoli zbor 15 dni dopusta.j Dopisi. Y Gorici, 22. jun. Gorica je ta mesec zares imeuitna; dalefi po svetu raznaSajo, kaj se zdaj pri nas godi. Zgodilo pa se je prav za prav ze zdavna mnogo; ali ovedeli so se se le zdaj, kak6 se je to in ono vrSilo. Pa tudi zdaj gledajo vse samo z ene strani. Dasi se je tudi v narodnein in politi^nem ozi-ru le premnogo zagreSilo, tega noCe vedeti niti od dale5 najmanj ona stranka, ki zdaj tako ostro obso-juje slabo gospodarstvo z mestnim premo^enjem. Do-bro je paC, da so to stran, ce tudi veliko prekasno, javno razkrili. Ali tega ne umemo, kak6 ho6e zdaj vse prevrniti tista stranka, katera je vedno vodila in volila, ki je vedno zvonec nosila. Zdaj dokazujejo da je neki 90000 gld. primanjkljaja, da je enako zgi-nil dobrodelni zaklad v znesku 97 tisqd gld., dasi je neki bil pred leti §e nedotaknen itd. Cudijo se, daje Sel novo izvoljeni ^upan dr. Maurovich v Trst, da bi dotyl m Gorico kakih 80.Q00 gld, na oospdo, vsQt9» katero mesto ravno zdaj i^ivo potrebuje za pobotava-nje dolgov in velikih obrcbtij, katero- mora dajati za prejsiija velika posojila. Ali oskrbniki in voditelji, ki so gospodarstvo vodili, bill so voljeni v vetini in z velikimi uapori od one stranke, ki zdaj izvoljenco ob* sojuje. Da bi se ta Jiboralna* stranka •jkeuala in so trkala z Bt»'?a culpa", to ji nikakor nofie v glavo. Zdaj Scuvajo in vznemirjajo nt^e ljudstvo, velika inasa naj bi jim pomagala morda s tem, da bi ljudstva ne sprevidelo, odkod izvirajo in so se nabrale to-liko Skodljive napake! V ljudstvu res vre, ali ljudstvo bt morali podufiiti, koga naj zdaj po pravici obsojujy, ne pa zapeljevati mnozieo za skrite sebifiue namene. V ponedeljek, 19. t. m. se je zbralo na stotine mno-^ice, zlasti izmed delavcev, in bo proti 8. uri zvefier privrcli iz vsch kotov na Travnik. Tu so se postavili najprej pred kavatio „all'Europn*, in m zafieli ob-sojevati v govorih in vsklikih zlasti mestnega tajnika g. Favettija. Ravno ondi so rnzbili njega gipano po-dobo, ki je iz prt#njili let po mestu razslrjena v mnogih eksemplarilh Via, abasso Favutti! so kriLali tu in pred njegovim stanovanjem, katero je ua Trav* iiiku, in kamor so jo naravnost mno^ica pomuknila in potem mirno mzpi^ila. S tem so hoteli pokazati, da ne ma raj 0 vec* za sedanjega tajnika. 0 tcj demonstraciji je mesto vedelo Le prtj en ali dva dni. Mislilo se je, da jo bo zato pokiicana gosposka obiast zabranila; ali delavci so brez takih zaprek izvrSili, za kar so bili luumjnje-ni. Takih demonstracij meuda Gorica ni M doLivela mnogo; takih potij ljudstvo do novo dobe pri nos ni poznalo. Morda so princsli to Sego v naS kraj tisti, katerim utegue zdaj nevarna ali neprijetna postajati. Ljudstvo pa tudi to pot ni samo inicijativno posto-palo; zagotavljajo, da so drugi za hrbtom, in da so ljudstvo deloma oplacali. Mi uikakor ne zagovarjamo dosedanjega mestnega vodstva; Slovenci imajo najmanj vzrokov zato. Tudi je g. Favetti mestnim Slo-vencem po nacelih toliko zuan, da ne morejo vski-peti v ljubczni do njega, da sodbo najmileje zasuk-nemo. Ali vendar ne moremo odobravati poti, po kateri se hoce zdaj mestnemu tajnika uagajati. Tako postopanje ni postavno, in g. Favetti jc mestni urad-nik, izvoljen od drugih in ue same od sebe postav-ljen. On je izvrsevalec ukazav in del, kakor mu jib. drugi narocajo in narekajo. Tudi ko bi on na$clnike vodil, in bi torej bilo njegovo delo, kar se v imenu drugih izvrSi, tudi v tem slucaji ni tajnik odgovoren na zunaj. Ce ima mesto in ljudstvo kaj proti dose-danjemu gospodarstvu, naj sili v to, da se stvari zares pojasnijo in obelodanijo. Naj zadene s svojimi pu-Sicami druge, ki so prevzeli odgovornost v mestu. Ljudstvo naj i§Le pravice po postavni poti in naj se ne da voditi od takih, 0 katerih ne ve, ali bi bili boljSi ljudski zastopniki. Tudi je 2alostno, da se sploh sku§a ljudstvo pod-kupovati. Zato tudi mi „Ecoveft opazke v tem pogle-du do piCice podpiSemo. „Ecou pravi: .... mangian-do vien' 1* appetito, e se oggi si faano (namreC tali cose) a Cajo, domani potranno farsi egnalmente a Sempronio, e cosi via... Kdor danes podkupi ljudstvo za par desetakov, utegnejo mu podkupiti isto ljudstvo jutri drugi za isti, ce ne §e za manj§i znesek. In innozJca ostane vedno samo oro2je sebifinikom, ne da bi spoznaio samo, kje je pravica, ne da bi doSivelo pravi dobtfek za bodocnost na svojo stran. Tisti ljudje, ki zdaj mno^ico Scuvajo proti kstnim, vsaj dosedanjim prijateljem, so §euvali in utegnejo pri prvi priliki Scuvati tudi proti Slovencem. Mi sicerne vemo, kake vrste pobalini so ze Slovencem dez no6 table firm s zidov metali in zidove Crnili, gotovo pa ne sodimo krivo, da taki poulienjaki n;so daleC od oaih, ki zdaj dajejo za vino, dabiljudi svoje stranke s kakorSne-ga koli vzroka izpodmikali s pomocjo kratkovidne mno^ice, ProC, principijalno profi torej z vsa-kim zacetkom takih demonstracij in shodov iz mesta, ki je drugaCe v atarih koreninah dosedaj mirno bilo 1 ___________ Kanal, 18. t. m. Zadnji dopisi s Kanalskega nekako jpo ovinkih nagadajo? nawestp da hi narav«Q§| razloge naStevali. To me je napotilo, da sera se da-nes oglasil, ter postavil s! v zadaco, spregovoriti ne-koliko besed o prihodnjih obdinskih volitvah kanals-kib, ki bodo v 27. dan t. m. in to kot stranski spa-zovalec, Volitve v obeinski zastop so gotovo za vsacega zelo velike vaznostt, kajti izvoljencem nc donatio lamo casti, ampak tudi telke dolznosti in veliko od-govornost. Da- pa ni za tako velevazen posel sposoben kdor sj bodi, je jasno; a ravno zaradi tega je sveta dolL-nost vsakega obCinarja, zbrati se kvolitvi in oddati svoj glaja onemu, ki se mu za to Sastno sMbo spo-aoben zof, w»j sibode ule njegov osebni prljatelj alT | sovrazoik. Zastopuikom, zbranim po taki poti od vse-ga naroda, podaja ta posed toliko veto cast, in gotovo so bodo potem trudili, spolaiti s?ojo doMnost v TSttkem obziru. Dosledoo je toraj, da se v krajih, kjer se zavedni obfiinarji mnogobrojno udelefujejo volitov, blagostanje ranozi Pa poglejrao sedaj, kako se vrSe obcioske volitve v krajih, kjer prebiva malo ali nic zavedno ljud-utvul Newivednemu narodu ni prigakovati, da bi ga mmm noseci, vsled razhenih volilnib prevar v zas-topitvu sedeci mogotci o namenn volitev poducili, kajti to bi jim utegnilo ikodovati, in takiro je vseg-dar ^ubSe, ako pridejo v zbor le prikimovalci, ki ka-kor pokorni sloge glasnjejo, kakor fiutijo, da vetcr od pivakov pika. S tem hocen* pokazati ua neko nepri-licnost, ki se je godila pri zadnjih obciuskih vo-litvah v Kanalu. Nekteri veJjavnejSi mozje svetovali so takrat posamicaira volilcem, koga naj volijo, in to v trenutku, ko so deloma 2e izustili imena tistih kandidatov, ktere so si bili namenili, voliti jib. Pri volitvi mora sicer biti agttacija, toda taka ni umest-ua, kajti vsled tacega postopanja si volilci, in to po: sebno oni tretjega razreda, ki so vcelnoma revezi, do-bivojoci '.asluzka in kruha od prvakov, ne upajo priti v kolizijo s6 svojhui dobrotniki ali npniki. Raji se toraj ne udelezi volitev, in posledica tega je, da o- j atane lehko trctji razred brez zastopnikov. \ Upajnw, da s«e pri prihodnjih Yolitvah ne bodo ; godili taki neredi, ampak da si bode narod sam izvo-lil take zastopnike, kakor si jib zeli. Namen moj ni, [ nikakega napadati, ampak edino le ta, da se taki in ! euaki nedostatki' (poraanjkljivosti) zaprecijo. Zato '. khcein h koucu vsem volilcem kanalskc ;?upanije: U« I deleiite se v polnera Stevilu prihodnjih vclitev, da s tem pokalete, da biva tukaj ci!, zaveden narod! Stranski opazovalec. IZ SOSke dolfae, (Izv. dop.) Mnogo se je uze pisarilo po raznih casopisih o plesu, a oprostite, ako i tudi jaz par besedic spregovorim o njem; a ne zelim i take borbe, kakorSna je bila v nEdinostia Ian. leta. : — Noeem dokazovati, da bi se brez plesa izhajati ne = moglo, kajti plesali so veduo v vseh krajih, ter pie- ; §ejo tudi dandanes in tako bodo plesali tudi, ko me- j ne na svetu ne bo; noLem dokazovati, koliko Skoduje [ pies na mosnji in koliko na zdrayji,—inarvec le par i besedic glede plesa ua prostem in njega izrednih na- Gotovo je, da vsak raji pleSe na prostem, kot v dvoranah, kar je naravno, a le to je slabo, da se okoli plesalcev nakopiCi mnogo ljudstva, med tem mnogo nezne mladine. Ko se bozja kapljica ugreje v glavah razburje-nih plesalcev, takrat vidi okoli stojeca mladina mno-goktero dejanje, posebno pa sliSi tenko uho mno-gokaj, karjej gotova nekoristi, kajti globoko se vcepi v mlada srea, kar ni spodobno za mladino. In vse to godi se §e po nocit Jaz bi me nil, da bi stars! mo-rali na to paziti, da bi svoje dece ne pusfili po celi popoldan in §e po noCi okolo plesisca zijala prodajati. — Zraven tega pa §e nekaj, kar je §e bolj graje vredno in neodpustljivo, namreL, da starSi pnste svoji komaj 10 ali §e manj let stari hCerki iti k plesiSca, kjer stari fautje ubc>go otrofie vlacijo po pIesi§Ci, da se Bog vsmili! Koliko lepega se otroci o taeih prili-kah naufie! S tem se podpira nravno-verska odgoja, kaj ne?! StarSi kolnejo pozneje, ko jim odrasii otroci de-lajo nasprotnosti, ko jib ne slusajo, ko se vlacijo cele noCi okolo It SliSal sem uze veCkrat govoriti in metati vso krivdo tako popacenih otrdk na ncitelje, kajti odkar so po vaseh Sole vpeljane — pravijo — je mladina bolj pokvarjena. Naloga Sole je dn§evne zmoznosti otrokove vzbujati in gojiti in na pravo pot napelje-vati, da se bode otrok ko odraste znal sam voditi. Ako pa se otroci vodijo na plesiSea, ko ie Solo obisku-jejo, ne more veliko vplivati, ker stargi in sploh slabe okoMeme sole ne podpirajo, ampak ji nasprotujejo — zato zajdejo taki otroci na slabo pot in v Soli vzbujenih in gojenih zmoznostij ne rabijo za dobro, nmpak za slabo. Otrok, ki ni Sole obiskoval, ima le slabo vzbajene duSevne zmoznosti, radi tega so bili otroci v prejsojik fiasih, dokler ni bilo po vas&i vpe-Ijanib Sol, manj pokvarjeni, kot so dandanes, ker zbrihtao clovek muedi lehko miogo dobrega, a lehko v isti meri tudi slabega. Kdo pa je tega kriv, da je muogo otrok? posebno ko pstanejo mUUeftiCl in tie- kleta, na slabi poti? To so 1. star§i saiai najholj in 2. slabe okoliSCine, ali v obcem svet. — StarSi so vzrok slt.be odgoje otrfifc zato, ker se nofiejo vjemati s Solo, ker soli nasprotujejo v besedi iu dejanji. Otroci to sliSijo, si globoko v sree zatisne-jo, in tako pesa vpiiv ali dobra moc Sole na odgojo ottok. Kar Sola in cerkev — katera ima tudi pri od-goji otrok opraviti — ostro prepove^ta, to starSi svo-jini otrokom brez najmanjSegu obcatka do vole in puste. — Jeden tak primer je pri denainjem mojem pred-metu — pri plesu. Proti plesa se dshovS^ina toliko ubij*t da, ko bi Ijodstvo iraete kameua sni, bi se moralo vendar nekaj piijeti, a vendar je vse, „bob ob steuo".—Ko Sola prepuve, ila otroci se ne smejo vlafiiti okolo plesisca, kaj naredijo starSi? Ne sarao, da ne gledajo na Solsk«» prt'povedi in nauke, da pu-stijo otrokem celo popoln Ine in zveLer okolo plesiSca, marvel oni dovold olrokoui tudi p 1 e s a ; i. — Da to nfc samo na sebi ni lepo, da deset — ali Se manj letna deklica plcSe, mi pat vsak pameten Slovek mora pritrditi; ako bi tudi Sola tegA ne prepovwlila, bi pametni starSi moraii to spoznati. Zraven tega pa je otrok javno nasptotoval Soiskim iu cerkvenim uaukom iu ukazom! StarSi, tako uttte ottoke pokorScMio! Se ve dat kaj pomaga potem ves uk in vsa odgoja — vzbujati in ufiiti otroke, da bodo bolj zbrih-taui za slabo, ker od dobrega jib odvraeate sami. Ne recem, da so vsi starSi takolni, vendar 2ali-bog mnogo jib je; drugi so tiki, katerim je v.^e jed-no, ki se za svoje otroke res premalo brjgajo, tako da ostane otrok sam svoj gespod v izpolnjevanji Sol-skih dolSnostij. Da jih tak od starSev v neraar puS-Ceni otrok ne izpclnjuje, je naravno, ker ga slabi to-variSi k temu pregovorijo. — Tako postanejo otroci neposluSnt Soli, po^asi pa tudi starSem in vsem. Ne-posluStiost pa ima tudi svoje sestre; u neubogljivosti izvirajo po&tsi vse slabe laitnosti in otroci, ki zrastli do mladeni€sv in deklet uze uocejo siiSati uobeuih ukazov nad seboj. Oni bi uze radi ukazovali — kar se zalibog—pogostera godi —svojim starSeml StarSi koncem to2ijo, da so otroci pokvarjeni, slabo odgoje-ni, — iu na koga z/raeajo vso krivdo? Na ubozega uCitelja, rekoC: moj otrok je hodil toliko let v Solo, pa je tako hudoben — ali smo bili mi taki, ko Sole Se vidcli nismol Poberi, uCitelj, lep dar za tvoj velikansk trud, slnani ga, ojaCi se t njim XI A, starSi, premisl|f.e malo natanCneje, ne sodite tako hitro pa krivem ubozega uCitelja, ki zitvuje du-So in telo, ako hoce zadostiti dol^aostim svojega sta-nu. — Izpohijevati pa jih je prisiljeu, ako bi tudi ne hotel, tedaj on naredi — bote ali nehote — kar je v ujegovej mocu StarSi, pomislite malo pa vdarite se na prsa, ko vas otroci ne slaSajo in druge neprilike uganjajo rekod: mi, mi, mi — sami smo krivi I Ne podiiajte, kar Sola zida, mat'veC pomagajte zidati Se vi, in delo, „z zdru^enimi moCmi* bode Iepo rastlo, in vaSi otroci bodo kot raladeniCi, mozje, dekleta in zeue obdani z vsemi lepimi lastnostiuit in 5ednostimi. ___________ P. M.f uCitelj. V Trstll, 21. junija. Volitve za mestni, oziroma za delelni zbor TrzaSki so kouCane. _Straoka „napredoja-kovtt ali Bnere§eijih" panitalijanov je v zbor porinila ravno polovico vseh odbornikov, da ko bi s telegramom „SI. N." hotel Se Burgstallerja priSteti uereSenim Proges-sovcem, imeli bi ti celo ve&no glasov za se. Mogocna na§a namestnija je takrat silno iudno postopala, nadejaje se, drt bo s tem pri volitvah zmagala. A kdor Trst in njega prebivalce in razmere dobro pozua, moral je precej misliti, da vlada s takim postopanjem ne bode nifi opravila. Zato je sramotno propadla v IV. volilnem razredu. Kaj malo je manjkalo, da s svojiroi kandidati ni tudi popolnem propadla v III. volilnem razredu, v kterem je med volilci 661 c. k. undnikov. In kljubu velikanskemu pritisku na c. k. ufadnike so Irredentarji z veliko vecmo izvolili tudi v tem razredu dva svoja zastopnika (Benco in Biassoletto). Na mestoija je takrat celd politiLno druStvo „Edinostu najela, da je delalo za njo. NaSi ljudje so res pravi raameluki 1 Povsodi lehko opazujejo, kako priraorska vlada prezira in pritiska primorske Slovane, kako jim nasprotuje namestnik Depretis, znani sovraznik slo-vanskemu zlvlju na Primorskem, a sedaj se ti krat-kovidni mameluki vendar dajo od njega rablti za nje-gove namene. S tem pac ne bote reSili slovanske na-rodnosti, ie z vaSim nespametnim pometanjem in u-klanjanjem privabite par zlatih kri^evl Vladi trzaSki sedanji je treba pokazati roge ter jo uCiti, da naj povsodi iu zmeraj skrbi za Slovane, da naj jih podpira — in da le po tej poti je niogo&e krotiti celej drisavi nevarne irredentarje. Gole prazne besede: Slo-vani so faktor v Trstu! — sedaj se je to pa6 o5ito pokazalo. Oai mo2je, ki pri nas uganjajo visoko poii-tiko, morajo leta in leta pripravljati oni faktor, da bode res merodajen. Primorski? vlado morajo prisiliti, da bo odkritosreno podpirala razvitek Onega faktorja (Slov&nov). — Da je vlada sramotno propadla v II, volilaeui razredu, bi naO bila nle naprej lehka pre- raCunila. V I razredu so prvi bogati poseatniki res prodrli z vsemi 12 kandidati. Cudno, piefiudno pa se je godilo v okolici, ki, zazdeljena v 6 okrajev, voli 6 poslaucev. PolitiCna „EdinostB si je dala v mestu toliko opraviti — in v okolici je propadla z 2 kaudidatonm 1 Prej je nje gla-silo iai.glasilo, da jej gre hudo za kandidate. Clovek bi bit raislil, da bodo dr. Zgubo potegnili s prvaSke police ter ga kot najvecega odlicnika postavili za kan-didata! Res kratek spomin imajo nekteri puhloglavi kriCaci in seb.ini nevedne2i 1 - Trst, 20. jun. (Volitve v trzaSki okolici.) Pri nobenih volitvah v okolici niso Se lahoni in naSi na-sprotniki tacega naskoka naredili, kakor letoSnje leto. Zavezniki so jim bili izdajice, magistratovi beriCi in kapovili v nekterih krajih, izvzemSi I. okraji v Skednji, kjer so Skedenjci oprali ^astno svoj made^ in se kot najzavedneji in mozati izkazali. Nasprotai kaudidat Goracucht s svojo elitegardo napel je vse sile, pora-bil vse pomocke, potrosil denarja, da se je bilo fiu-diti. Vso je pilo iu jedlo, od 8. pa do 10. t. in, bilo je v I. okraji na vpruk pojedina, imenoval b» jo la* hoasko ohcet. Tu se je druzilo Evviva Slovenci iu in.... per Goracuchi. Volilci so se ogluSali, da jc bilo joj, g. Goracuchi je kar v knji^ici doti6nih itnen iskal, ee se re6 vjema, ter delil ranjske, in vino je teklo mera za mero. Da so laze pili, poslal je v Skedenj ntfi manj ko 35 Ko. varapov. Na dan volitve je bilo vse napeto, lahouski ageuti so letali vse vprek. Skedenjci pa so znali manuvrirati izvrstuo. Bolj ko se je bli^al konec volitve, huje je bilo. Flttgeladjutnttt Mar-kovit hudoval se je: Ti h..M jedo in pijejo za Gora-cuchijeve denarje, pa svojega volijo, ves denar je tje vr^en in toliko vina se je popilo iu cigar pokadilo! Ko so se glasovi Steli, in je predsednik nazuanil izid, zaorilo je Zivio Pagan! pevci pa se takoj pr,jd Solo »v. Jakuba v Trstu, kjer m je volitev vrSila, zapcli: Hej Slovani. Na stotine ljudstva je bilo plica te velike zmage iu ovacije. Skedenjci so si zasluzili la-vorjev venec. V II. okraji SIo je bolj mirno. V III. pokazale so se neke napake in nasprotna agitaoija, pa ta se je takoj paralizirala. V IV. okraji Barkovlje, Rojan in Greta bil je najhuji boj: laSki bogataS Ce-sare je prodrl z 12 g'asovi. Velik tt'romein je vla-dal od straui nwgistratovega brifia Fifiera in Su ne-koga, katera sta oba kot najemnika vse vporabiia, da nasprotnik zraaga. Ravno v tem okraji je bilo izdajic na kupe, katere si bodemo dobro zapoamili. Krfimarja A. Pertola pri rumeni hiSi priporo6aino posebtio Slo-vencein, pokazal se je pravi nasprotnik. Iz Barkovlje si zapomuimo nekega Spolovarja L., 2iiiderSica in druge kot naSe uasprotnike. Tudi kremar Pertot Fr. pri Skarpi je vredeu podpore, pa le lahonske, njegovo vino bomo malo pili, bo u2e g. Cesare odslej tje za-hajal. V V. okraji, kjer je Eiinost postavila ^. Ur-baucifia za kaudidata, agitiral je otrocje 6istilakomen Burgstaller ves teden sam zase. Dal je m Oyfiinah neko vsota za uboge pred volitvijo, iu g. 2upnik Ce-bular je spred altatja v poluriiem govoru priporo6al kandidaturo Burgstallerja, da je dobroUjiv gospod, da je mnogo storil za okraj itd. Potem pa je svaril svoje verue ovfiice pred iSkarijoti, podpihovalci, zapeljivci in teutavci ter je s to pridigo drazil ljudstvo proti agi-tatorjem„Elinostitt, kar se je tudi pokazalo; kajti sredi ces^ obsula jih p. druhal, na celu jim poljski fiuvaj, ter prctila s pretepum, toda postava vsacemu svojo prostost brasii in tako so odjenjali, ko je za-stopuik ftEdi.iosti4 hotel 2andarm3 pozvati. G. lupnik se ne more izgovarjati, da je druge mislil, ko druStvo nEdittosttt, ko druzth nasprotnikov ni bilo. DruStvo „Edinost" je korporacija. Cudimo se, da imamo v okolici duhovua naScga naroda, pa se nasproti postavi narodnemu drustvu, ki je le za brambo narodnih pra-vic vstanovljeuo in se da po Burgstallerju pregovoriti. 0 tem se slisijo razni glasovi. Burgstallerja niso v Trstu samo zaradi tega vohli, da se ne izgubi en glas v mestnem zboru; bil je tudi opominjan, da naj aikar ne kaudidira; toda on 3e hofie veduo Sopiriti in kazati v gorki zelji, da bi dosegel kmalu kak krizec ali Se celo baronovski stan. Burgstaller je driavni poslaaec, pa kmalu bo pretekla doba treh let, in potem bomo znali Sloveuci, kaj je Burgstaller. V VI. okraji je tudi intngiral posveCenec za lahona, pa je na zadnje odjenjal vsled opomiua. Le dva duhovna imamo v tri. okolici, da se kazeta res v pravem po-meuu sina naroda, in oba sta v gorenji okolici t (0-pomnjo o telegramih smo izpustili, ker je najbolje stvar dokazati kjer si bodi. Ur.) Drugi pot kaj veS, posebno o iutrigah.*) Pu§karovic. *> Ta dopis se posfavljjt na 'stalisSa dogodkov, potem ko ae jo zacelo delovati. Naj nasi bralcl izvod6, do kake sto-piaje in kako so zreli volilci v trz. okolici. Prvi dopis, tudi iz Twta, pa presoja in naznanja, kako bi bili imeli postopati tri. Slovenci nasproti tr^. vladi. Oboje je podu6no, in 2a to I sprejmemo radi Se droga poro^ila: vaekakor sprestoTorimo io J kako o tab vjinitt roBtrah tr2««klht ' Vt, j V spotrim Gorici" od II. primorskega voja§kega veteranskega druStva o priliki priboda Njegove c. kr. visokosti nadvojvoda ALBItEHTA v Gorico dne 21. roznika 1802. » Ovencaj danes se, Gorica slavna, Ko Tebo Gost visoki poeasii, Ti'Avstrije si bceika starodavna, Nje torej vedno vredna biti si: Naprej od danes zutri zlobo, ssmaja Kazvoj, ki Te spodjeda, Te mori, Pogine zadnji naj, ki Te izdaja, Pogine zadnji naj, ki Te Srni I Visok ko danes k Tebi Gost pribaja, Obljubi biti vedno zvesta vez, Mocan okrog in krog vsaj te obdaja Skalovja nikdar nerazrusljiv jez. Ovencaj se, kot venca se nevesta, Naproti nesi zvesto Mu src6, roko; Obljubi Mu, da materi boS zvesta — In jez Te na§ na veke branil bo! En veteran. Politidni pregled. Novi minister Kallay marljivo premilsljuje nacrte, kako bi se Bosna in Hercegovina spra-vili na boljSe stanje v zadovoljnost raznega pre-bivalstva. Kmalu hoee satn potovati po teh po-krajinah, in se na vefitedenskem potovanji sam preprifiati o vsakovrstnih razmerah. jV Kallay-a imajo tudi Slovani najvcee zaupauje. Na Kal-lay-evo prej§nje mesto v zunanjem ministerstvu je imenovan Oger Szogyeny, katerega „Pesti Naplo" ozna&uje in hvali kot zel6 spretnega drzavljana in drzavnika, ki razmere pozna in. u-tegne v delegacijah dobro zastopati ministra na-gelnika. Kmetje so zborovali 18. t. m. v Brnu, Oni so bili najvee iz nemSkih obeni, in vendar so levico obsojali, cos, da od te ni nic prifiakovati. HoSejo pa ustanoviti posebno kmecko zvezo. Levi-carji zdaj poroeajo o dr&. zboru in obsojajo Taaffeja, se ve da, dasi jim je Bismark dobro podkuril. Nem&ki uradniki po Pemskcm pa tudi napivajo pri pojedinah v zniislu levi6arjev. V kupcyski in obrtnijski zbornici v Pelznu so pri dopol. volitvah zmagali samo tie§ki kandidati; uemski opozicijonalci imajo samo se 1 glas vecine. Mir se povraea v vstaSke deMe; novace-nje se je vrsilo brez upora. V Srbiji je vlada spravila nekako cudno toliko poslancev sknpaj, da bo mogla SkupStina zborovuti. Tiskovna svoboda dela vladi pregla-vico; zato jo hoce postavno omejiti. Cndno, da ni vlada prej poznala nezrelosti. Lobanov je iinenovan zaruskega poroSnika na Dunaji. Namesto Novikova pride Helidov kot izredni poslanec na kanferenco v Carigrad zarad Egipta. Letos vzamejo v vojake v Rusiji 212.000 mol V nemskem dri. zboru} ki se je do 30. nov. odiozil, je imel Bismark §e drug velik govor kot odgovor brezobzirnemu poslanen Riehterju. Nemski kancelar je ob tej priliki btdal liberalce vseh vecih evropskih parlamentov, in se je po-tegnil za monarhije s tem, da je trdil, kako li-beralci in naprednjaki nevede in morda tudi ne* hote napravljajo pot tako rekoS absolutnim re-pubiikam, ravno zatd ker svoje zahteve neiz-merno pretiravajo. Ko se je ozrl v naravni se-stavi svojih eksemplifikaeij na Avstrijo, je takoj zadel naravnost na Herbsta in njegovo stranko. Rekel je, da Herbstovei so BHerbstzeitlosentf, to je takij ki so »brez casa", insicer zato, ker nikdar ne opravijo sli ne vstvarijo ni6 o pra-vem casu. K temu govoru dodala je se „Nord-deutsche Alig.Ztg.B, Bismarkova zastopnica, tako pojasnilo, -kakorsno uikakor ne more biti „zdruzeni leviei* nasih liberalcev pc volji. Zato se pa zdaj zvijajo, da je joj. Geli teden preo-braeajo Bismarkovo obsodbo, pa ne morejo ni6 ngodnega izvajati. V Egiptu ni se zazelenega reda. Strah je Evropejce tako pretresel vsled zadnjiS omenje-nih pomorov, da se jih je vkrealo (sio na ladije) floiedaj je okoli 32,000 ter so odsli ? ISvropo, in se vedno hitijo velike ladije po druge bez-nike, ki pu§6ajo v Egiptu vse premozenje, samo da bi si zivljenje resili. Po takeni je skoro po-lovico vseh Evropejcev Egipet nagloma zapu-stilo, samo zato ker niso evropski diplomati sto-rili svoje dolznosti. Tista prekleta zavist, ki vlada med evropskimi velevlastimi, je tudi zdaj kriva, dst se Turfiija naposled z vso Evropo nor-6uje ; tista zavist je kriva, da diplomati ne pri-dejo do nobenega skupnega sklepa tudi tarn, kjer se godi na mihjone skode evropskim naseljen-cem, in da ti cel6 ^ivljenje izgubljjjo zarad ta-kih nesreCnih konstelacij. Pravpravi „TrMnett, da ^Alliance israelite" zna drugaee brez diplo-matskih strojev in stroiSkov svoje izvoljenee, jude, varovati. Kako* je tajudovska zvezatedne in tedne tugovala po vseh evropskih judovskih listih zarad pregenjanja judov v Rusiji, in isti kriki so uemili, da je kratkovidna Evropa, v druzbi z ubogimi mesti, nabrala milijone goldi-narjev podpore judom, ki s kapitalom nad Evropo gospodujejoS Evropejci, sorodna kavkazka rasa, se pa §e no podpira, da bi vsaj 'astno premozenje reSili! Zdaj so napovedaii s'^upno konferenco, pa Turtija nofie na nji zastopana biti, ona kljubuje,' ee§, da tako posvetovanje je brez potrebe ( Ona bofie gospodovati nad Egiptom, in kakor smo rekli, vodi Evropo u nos, ono Evropo, ki je „bolnega moza" poslednji fias popolnem prezi-rala S V Egiptu se je sestavil nov kabinet, ka-teremu predseduik minister zunanjih zadev je Eagheb. Arabi, lisieja bu6a, kakor ma je videti ze na obrazu, ostane pa nadalje vo,, ' minister. Torej zopet malo upanja, da bi se spletko kmalu razmotale. Domade stvari. Nadvojvoda Albert pri^ul jo te did z Du- naja nadzorovat vojake na Primorsko. Bil je v Pulji in Trstu navduseno sprejet, zlasti od votemuccv. V sredo veecr priSel je v isti namen tudi v Gorico. Dol zbor je poslal posebno deputacijo k njomu, da ga po-zdiavi. Na§i veteranei pa so porabili to prvo priliko, da z bakljado svoje veselje izrazijo. da je veliki in slavni nafielnik na§e vojske uprejel ilastno predsedni-stvo vet. drustvu. Ob 8 V2 uri v sredo ve<5er Sli so z godbami in bakljado (lampijoni) v dolgi, dolgi vrsti od solske ulice proti gledisfiu, kjer so se ustavili prcd veliko „po§tno" gostilno. Godba je zasyirala cesarsko pesen, vmes pa se je sto in stoteri klic z „Evvivatt I BZivio"l odmeval od zidovja. V tem je stopil sam nadvojvoda Albert iz hotela, in je ob§el vso dolgo vrsto veterancev, kakor so bili uastavljeni. Tu pa tain je veterance nagovoril in predsednika vet. druStva g. Catinellija je na stanovanje k sebt poklical, da se mu je zahvalil za veliko in lepo ovaeijo. Z navdusenimi in ponovljenimi vsklici je potem odSla bakljada po glavnih ulicah mestnih. Veteranei in yudstvo so i-ineli lep vecer. Nadvojvoda Albert je bil povabil vfieraj na obed premii. naSega knezo-nadskofa. Povabljen je bil tudi g, vit. pi. Catinelli, predsednik vet. drustva. Tridnevnica, zadnjifi omenjena, je bila pri oo. kapucinih v Gorici nenavadoo sveSana; k pridigam in sveCanosti se je ljudstvo kar trio. Slovenski so^ ziv-ljenje novega svetnika oznanjali Cfi. gg. dr. GabriveiS, dekan Kobai in dr. Mahuic\ veliko ma§o pa je imel vse 3 dni pro§t g. dr. Vaiassi. NovomaSniki. — PrevzviSeni knez-n a d § k o f blagovolili so rediti tri Setrtoletnike, ti so: ae. gg. Ianez Murovec, Peter Bozid, GoriSke nadsko-fije, pa Nikolaj SparoLie\ KrSke Sofije, in sicer 16. jun. za subdiakone, 18. za diakone; jutre 24. pa jih posvetijo za nia§nike (vsvojikapeli). —¦ Novo ma-§ o b o d o p e 1 i vsi ze prih. nf»deljo 25. jun. in sicer : C. g. I&nez Muravec v Melcih; 6. g. Peter Bozlc" pri svojem bratu v Batah: & g. Nikolaj Sparo&c" v 8emeni§ki kapeli ob 71i2 zjutra. Tombola bo v Gorici, kakor prejSnja leta 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla. Ciokvina zna§a 100, tombola pa 200 gld. Listki (kartele) dobivajo se po 20 kr. v tobakamah. Izpred porotna sodnije. 3., 5., 6. in 7. t. m. bila je soduijska obravnava proti Franeu Pignata-ri-ju od Ant. v Cernicah, ki je 36 let star, o&njen, posestnik, neve§6 branja in pisanja, 2e kaznovan. To-2il ga je zarad sleparije France Hmelak kot vamh mladoletnih Ivane in Iovana Pignatari, Ce§, da ni bil pn c, kr. okr. sodniji nazaanil vse zapuScwe po oce. 1 tw Aatooft Pignatari, in si^er, da je bil z&mol&l V obligacijah vrednosti okoli 8000 ali 9000 gl., in da je mati Iosepina Pignatari imela oblast nad to vsoto, in da je tudi i njo razpolasala. Tudi da je zatozenec zamolcal okoli 469 gld. 2. kr. dolgov, katere je bilo izterjati kot zapuficlno po oSetu. Prvo praSanje so porotniki z 9, drugo pa z 11 glasovi zanikali, in takd je bil zatozenec Pignatari nekrivega spoznan. Zagovavjal ga je izvrstno dr. Pavel Frapposti. Ne^a Kotnik, vria krCmarica pri na&em J o-zclnu v Gorici, je mnrla po malodnevni bolezni §e le 88 let stara. Bila je znana po vsem mestu in daleS v okolici kot velika podpornica rev in sirot, ki zalu-j<*jo po nji. K pogrebu pri§lo pa je tudi odliLoe go-spode slov. in ital. narodnosti, in ljudstvaiz mestain iz okolice, da je bil sprevod dolg; kakor se zbira sa« mo pri zasluznih ljudeh. Ranjca ostane v blagem spominu vsem, ki so jo poznali. Voznik Jos. Moz s Cingrafa v Gorici jegsko-fiil z voza, ko je hotel pod zeleznicnim mostom pri Gorici z barko preplejati so na ono strati. Ali s sko-kom pade, in kooja jo zavozjta v Sofco. Oba konja in del voza so kmalu dobill v oblizji preSlo soboto, jutio po nesreCi; truplo unesreienca so na§U pa So le no-kaj dni poznuje. G. Winkler, dez\ predsednik kranjskl, priSel je bil ccz Gorico k pogrebu v rojstnf kraj na Tr-novo, kjer mu je mati v visoki starosti umrla 17, t. m. Odpotoval je tod zopet v ponodeljek. Nova masabode v Podmelcu v nedeljo dne 25. junija. Pel jo bode novoposvefienec g. Ivan Murovec, •stanjelska ditalnica priredi 25, t. m, h ho-delovanjem RifenberSkih in Komenskih pevcev vcselico '/. naslednjim sporodom; Loterija, Govor. Petje, Igra: Gluh mora biti. Vstopnina: Udje 15, ueudjo ao kr. Ker je ^isti dohodek odmeujen za „Nitr. doiu" v i8~il§; St Domingo gl. 104—106; Rio fin gl. lOO—1QI in sred~ itji gl. 84—92 j Santos spodoji iu fin gL |6-w Sladkor raf. domafi gl. 52—53; Metis gl.*4»~4$30; totten gl. 46.46—50.—. Sadie, RoiiCi gl. 10—12; mandelji gl. 102— 104; grozdje suho (opaia) gl. 34—36; sultanina nova gl. 54—60. Mast, sir in olje, Maslo gl. 80—94; mast ogerska gl. 80—82; slanina domafa in ogerska gl. 78—80; sir pijafientinski, star gl. 138—176; peko-rin gl. 140—148; sir bovski star gl. 115—120 in letosnji gl. 72—74; olje olivuo (oljCno) najfinejc gl. 70—72, fino gl. 64—66, srednje gl, 56—58 ; Corfu gl. 52—53; Raguza gl. 44; istrsko gl.------46 ; pc- trolej v sodcih gl. 15.25—15.50, v zabojih gl. 18.50 —19. Vse navedene cene po 100 kg. (kil., kvintal). rl i t o, iu o k a i n r i z. PSenfca hekt. (100 li-trov) gl. 9.75-10.25 sirk gl. 7-7.50; rz gl. 7.50—8; jefcnco pehan (kala) gl. 10—10.25; oves gl. 3.80—4.20; fiiol gl. 9—11, Kdor hoce preraduniti na staro mero, naj racuni 3i litrov star pol., pri ovsu 5 lit. vcC. Biz (rajz) ie najfineji 100 kil. gl. 23—25, drugih vrst pa po gl. 19.22, 18—19 in 15.50—16. Moka St. I 100 kil. gl. 20-30, II gl. 1D.70, HI gl. 18.70, IV gl. 16.90, V gl. 14.60, VI. gl. 10.50. Otrobi z vrefio 100 kil. drobni gl. 5, debeli. gl. 5.20. Spirit in vino. Zgaoje domaee hekt. gl. 46.48, Spirit raf. gl. 36.-----37; vino fraogl. 24—26; belo gl. 20—22. Javna zahvala. v Vsem prijateljem, znancem in rojakom, ki so naSo ijubo rajnko mater Katarino dne 19. t. m. k TO&nemu pofiitku spremili, ter nam svoje pofiutje iz-razili, izrekarao s tem vsem skupno javno zahvalo. Trnovo, doe 22. junija. Rodbina WINKLER. Vsej p. n. gGsposki, kakor tudi kmetora, kivso spremili k veLnemu po&tku na§o nepozabljivo NEZO, posebno pa tudi PrvaSki godbi in pevcem, ki so ob sprevodn sodelovaii, izrekamo najtoplejso zahvalo. V Gorici, 20. junija 1882. Josip Katnik, soprog. Josip Katnik, sincek. M a r i j a Katnik, h&erka. Bozgast ¦PO ZOB!fg Oni, ki bolehajo zarad krca ali ziv-ceT, in vsi ki se zanimajo za take _ bolezni in i§Lejo gotovega zdra- Tila, naj si zaupno priskrb6_ broSuro dr. BoaS-a. Brezplacno in franco jo razposilja DR. BOAS Pa.is, Avenue Kleber, 10 Cfaampa-Elysees. Bela Parlagi, prej firms Brachfeld et "Wellisch Munehen, zdSj Paris Avenue Wagram, 29 ne razpoSiljajo Te5 moje bro§ure, ker sem jim jo odtegnil. Vabilo. Is6emo za svoj list v ysakem vecem mestu Evrope spretne agente, kateri se hofiejo pedati z nabiro naroSnikov in inseratov. Pogoji zelo ngodni. — Ponudbe naj se posiljajo: An die Administration der „Ba!kan Presse", — Belgrad. VeKka zaloga crnila tvornic Miiller i Cunther-Wagner-ja Cenik: 10 stekienic 1/ig Lrtra 8U- — 55-50 . l/,6 , . 2.50 10 . % B „ 1-50 , 1/8 » - 4-80 1 Liter s stekleiiico vred — 60 Kancelijski papir S gld. iizma. Ferdinand Wojcxilat Temelj t pomoo vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja npslanja so večjim delom na čiščenje in »naženje so» krovice in krTi in na pospeševanje dobrega prebav-\jenja. Najboljše za to sredstvo je irlzamlieiiskilalzi. ^ivljenski bal/am dr. Rosov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti ozivi vse prebavailje, nareja zdmvo in eisto kri. in truplo dobi svojo prejSnjo moc in zdmvje zopet. Odpravtja vse teSko prebavanje, oso-bito giijns il© jedi, kislo riganje, napetost, blje-vanje, kr6 v zelodci, zasliiijenost, zlato Mlo, pre* obtezenje zelodca z jcdili itd.t je gotoro in dokazano domafie sredstvo, ki se je v kratkem zaradi »vojega iz-vrstnega uplivanja obfie rnzSirilo. 1 velika sklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr, Na stofcine pisem v priznanje je na razgled pri-pravljenih. Razposilja se na frankirane dopise na vse kraje proti postnemu povzetju svote, Valecenjoni gospodl # S toplo zahvalo Vam noznanjam, da mi je po-polnem pomagal Va5 dr. Itoza 5ivJjeiiski balzam proti 8 mesecev trajajoci boleCini, to je proti stranskemu vjedanju na praili, zarad cesar sem imel hudo napenja-nje in zelodcni kru. Odkar rabim ta Iek, sem popolnem zdrav in He dobro pocutim, kar se mi pre,: fcljubu vsej zdravnigki pomoci ni moglo posreCiti. Sprejmite torej mojo srcno zahvalo, in priporodam to zdravilo vsem, ki trpe* vsled enake bolezni. Trneny Oajezd ' Josip XyrI, sodar. IflT SVARJENJE! -^f Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. narotfnike, naj'pov-iodi izrecno dr. Rozov Mv-ljenski balzain iz lekarne B. ITragner-ja v Pragi za-htevajo, kajti opazil sem, da so narocniki na vec krajih dobili neuspesno zmes, ako so sahtevali sarao zlvljenski balzam, in ne izrecno dr.Rosovega zivljenskega balzama. hm k hm w\\ml\ hhia dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Frag-ner-ja, lekarna wk crnenm orlu" v Pragi, Ecke der Spomergasse Kr. 205—3 V GORICI: G. €ristofoletti. lekarnicar: 6. B. Pontoni, lekarnifiar. V OGLEJI. Damaso d* Elia. V TESTU: P, Prendini, lekarnicar; 6. Foraboschi, lekarnicar J. Serravallo. V ZAGREBU; Sigm. Mitl-baeb. lekarnicar. Vse lekarne in veeje trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Prazko domaee mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam prsa vnamejo, ali atrdijo, pri bu-lah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokib, pri crvc v prstu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmal" 5enji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatiSne ofcekli-ne in putiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, roah, v ledji, 6e si kdo nogo spahne, zoper kurje ocesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper ligaje, zoper otekiino po pika mrcesov, zoper tekoSe rane, odprte noge, zoper rak in vneto kozo, ni bolj§ega zdravila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namajje na platneni robec in se pritisne na bolno stran. 6ez 4— 6 —8—12 ur so naredi nov flaSter. — Zaprte bole in o-tekline se hitro ozdravijo ; kjer pa ven tece, potegne mazilo v kratkem vso oguojico na-se, in rano o-zdravi. — To mauilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker se po njem rana prej lie zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnjena. — Tudi za-brani rasfc divjega m^sa in obvaruje pred snetom (crnim prisadom); tudi bolecine to hladilno mazilo potiSi. — Odprte in tekoce rane se morajo prej z mlacno vodo miti, potem Se Je se mazilo nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Skuseno in po ninozih poskusih kofc najzaneslji-vejie sredsivo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi tudi popolno u2e zgubljen sluh. 1 sklenica I gl. a. v. i\a znanje! S 1. jnlijem t. 1. bodo razne cerkvene in druge tiskovine iz Hilarijanske tiskarne na njen rafiun na prodaj tudi v kiijiganii Pallich (po-prej Dase) na Travuiku. Hilarijanska tiskarna. Poziv! Po ukazu c. kr. glavarstva v Gorici hodi sedaj preiskovalni komisar za vagc, mere itd, okoli po vsem okraji. Da bo slov. ljudstvo ve-delo, kam in kako se ima obracati, priporofiam se jaz kot delavec in mojster zato, da izdelu-jem in popravljam vsake sorte mere in vage na Placuti St. 3 v Gorici. Jakob Oblak. Razpis licit, sluzbe. V tem okraji je razpisana ena slu^ba u6i-telja-voditelja enorazredniee za definitivno — oziroma nrovizoriCno nastavljenje z dohodki III. plafiilne vrste po postavi 4. marca 1879. Pro-silci morajo svoje dokumentovane pro§nje vloziti po postavui poti do 15. avgusta t. 1. pri pod-pisanem okrajnem Sol. svetu. C. K. OKU. SOLSKI SVKT V TOMINU 20. junija 1882. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priproSto in naravno zdavilo je prava dobrodejna pomoc in ni ireba mnogih besedi, da se doka2e njihova cudo-vita mot. 6o se le rabijo nekoliko dni, okjgajo in pre2enejo prav kmalu najfTr|ovratni§o zelodcne bolesti. Prav izvrsfcno v-strezajo zoper Iiamorojde, proti boleznim na Jetrlh in na vra-nici, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri 2enskih meseenih nadleznostili, zoper beli tok, bozjast, zoper sreopok ter fiistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseli glavuih lekarnicah na svetu; za narodbe in posil'atve pa edino v lekarnici Cristofoletti V Gorici, v Trstu v lekarni O. Zanetti in G. B. Ro\iiB. in v lekarni Alia Madonna v Kormicu. Ena steklenica stane 30 novcev. ttazolas. Podpisani gospodarski svet naznanja, da so stari navadni semnji za zivino in kramarijo pri sv. Egidiji „TilhuB v Suti dne 11. julija 1. septembra in 7. oktobra p o n o v lj e n i in se Dodo za naprej ravno iste dneve drzali. Ko bi se pa primerilo, da na tak trzni dan pade nedelja ali praznik, bode semenj koj dru-gi dan. 2ivina bode na tri leta prosta Stantnine. GOSPODARSKI SVET V SUTI dne 5. junija 1882. Nacelmk: JANEZ PIPAN. Izdajatelj la odgovorui urednik: F. P0DG0M1K. — Tiska; BEilarijanska tiskarua" y Gorici,