Primorski
sp
m
Poštnina plačana v gotovini	i.
Abb. postale I gruppo L6I13 y[) IlT
nevmk
Leto XXVm. Št. 144 (8237)
TRST, nedelja, 18. junija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
v •
(Po sestanku južnotirolsko-,v*trijskega odbora pri Innsbrucku)
CELOVEC, 17. — Včerajšnja '• številka tukajšnjega slovenskega tednika «Naš tednik* objav-Ija sledeče zanimivo poročilo o sestanku odbora južnotirol-skih in avstrijskih predstavnikov o <tpaketu»:
.doreci kratkim se je sestal v ■jhpmesu, južno od Innsbrucka, r‘°or južnotirolskih in avstrijskih 7*dstavnikov. Le-ta bi moral za-?®ti že prej, pa so ga preložili ?J®di italijanskih volitev (v za-rpU maja). Za tirolsko deželno ‘ado je bil prisoten deželni gla-ar Eduard \Vallndfer, član Av-fpiske socialistične stranke in dr. gder za Svobodnjaško stranko, ^soten je bil tudi ministrski etnik dr. Rieger, ki je zastopal JsWjsko zvezno ministrstvo za ?“tvo. Južno Tirolsko pa so zadali: deželni glavar iz Bočna, • Silvio Magnago, senator Brug-|er. podpredsednik Južnotirolske j^dske stranke Riz, odbornika Spo-8er in Zelger.
sestanku je deželni glavar jduard Wallnofer dejal novinarjem, ? tako Tirolska kot Južna Tirolca pričakujeta, da se bodo lahko ™ sestavi nove italijanske vlade Počela pogajanja o spornih toč-^ 111 (ki se nanaša na razdeli*'' senatorskih okrožij, tako da ?! bila zagotovljena senatorska Jjasta za Južnotirolsko ljudsko t^nko) in na člen 111 (ki se na-:J*a na gospodarjanje z električno regijo). Wallnofer je nadaljeval, ? bi lahko potem avstrijska vla-‘J* 'n parlament pričela postopek a ratifikacijo sporazuma v zvezi 'Pristojnostjo mednarodnega razrašča v Haagu. Dejal je tudi, da v novi italijanski vladi po-v?o nekateri predstavniki, kot so tj re v prejšnji, obvezali za re-’**v južnotirolskega vprašanja.
J*1® načrtu gradnje ljudskih sta-e,n načurtu gradnje ljudskih sta-vvanjskih hiš. na področju Južne folske v zvezi s sklepom dežel-I tirolske skupščine od 23. maja, .L katerim se je tirolska dežela
°0Vr -
. ezala, da bo uporabila svoja .Pdstva za izgradnjo stanovanj na ^nem Tirolskem (v Italiji).
I ^ Rimu pa se je sestala itali-l^sko . avstrijska komisija stro-.Jnjakov, ki obravnavajo priznajo akademskih naslov. Dogovorili j? za izmenjavo not, kateri J" parafirala deželna glavarja ^*b delegacij.*
* * *
**P°minjamo, da se v gornji ro/iv? omenieni avstrijsko južnoti--ski odbor verjetno ni sestal in da ne more biti nobenega j d®?1«, da rešuje zelo važna upra-nemške narodne manjšine v Zato se samo ob sebi po-vprašanje: Zakaj se ne bi C»°vil tudi pri nas podoben od-t,. ■ ki bi reševal vprašanja Slo-,2Cev.v Italiji, odbor, ki bi bil oljen iz njihovih predstavni-«,«5» 'n predstavnikov SR Slove-I jif: Saj je cela vrsta takih vpra-\ ki še niso rešena! Če se I sJjOrn»imo samo dogodkov v lan-J1.®1 }n letošnjem letu, potem lahko Ija e,n° naslednja taka vprašati o katerih bi moral tak odbor javljati:
Hf' Ovajanje dogovora Tepavac — ^1° v Benetkah 14. februarja .0 ^jamstvu največje zaščite» i lcnim manjšinam.
Ovajanje dogovora Tito — Sa-| pf at v Rimu 27. marca lani, ki (jJ? iako vsebuje jamstvo glede te Odličje zaščite» poleg tliberalne •hke» do metničnih manjšim, pf'Ovajanje obljube deželnega e-Tonika Berzantija delegaciji tjrlstih predstavnikov v Italiji med govorom 4. junija lani. j i\-Jnajanje obljube predsednika n fje Colomba delegaciji enajstih ‘tirnu 2. decembra lani. pfjj dosedanji postopek v zvezi s L "1' zakonskimi predlogi za glo-tl^0 zaščito v Italiji, od katerih D, “fa ponovno predložena noveli Eniškemu parlamentu, eden pa i iej ^ mesecev leži tudi pred de-lcrQn.lrn svetom Furlanije - Julijske iqj!.ne, vsi pa slonijo tako na o-tJ?J*nih lanskih februarskih in o dogovorih v Benetkah in 'U (kakor tudi Podobnih rim-Df . in beograjskih dogovorih v S rls”jih letih), še bolj pa na čl.
! ijjj^blišfce ustave, ki jamči «za-Hi„.? jezikovnih manjšin s poseb-
ilJi normami*-
dqfoj opozarjamo vse prizadete, \*akeQa odbora v nobenem pri-i:j 'j ne more nadomestiti odbor, e|e *e 16 let deluje na podlagi londonskega memoranduma. 60st°jnost tega odbora je namreč iq, *n' strani omejena zgolj na tako rS1Vano tmemorandumsko» pod-Po drugi strani pa — kar je Hj. r,Q še bolj važno — v njem *°*topani predstavniki tloven-e *jezikovne manjšine f Maliji«.
IA MALFA NEKOLIKO SPREMENIL STALIŠČE NA VSEDRŽAVNEM SVETU PRI
REPUBLIKANCI DOPUŠČAJO MOŽNOST ZUNANJE PODPORE SREDINSKI VLADI
Vlada brez republikanskih ministrov bi bila izredno šibka in skrajno desničarska - Resni pomisleki socialdemokratov
RIM, 17. — Danes je bila pozornost usmerjena na zasedanje vsedržavnega sveta PRI, ki bi mo ralo odgovoriti na osnovno vprašanje: so republikanci pripravljeni sodelovati v vladi v štirih (KD, PSDI, PRI in PLI), ali vztrajajo na stališču, da takšne vlade ne bodo podprli, ker jo zavrača demokri stjanka levica?
Na predlog tajnika stranke La
Malfe so republikanci sklenili, da so sicer pripravljeni vlado podpreti od zunaj, nikakor pa ne nameravajo vstopiti v vladno koalicijo. V praksi bi to pomenilo, da bi bila maloštevilna republikanska stranka nekak vrhovni razsodnik in bi odločala o njenem obstoju, bi skratka šlo za vlado, ki bi bila povsem odvisna od dobre, ali slabe, volje La Malfe.
tiiiiiiiiiitiitmiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
Jutri bo Tito odšel na uradni obisk v Varšavo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Josip Broz Tito bo v ponedeljek na vabilo prvega tajnika CK Združene poljske delavske partije Edvarda Gie-reka in predsednika državnega sveta Poljske Henrika Jablonske-ga prišel na uradni in prijateljski obisk na Poljsko. Med svojim bivanjem na Poljskem do petka se bo predsednik Tito razgovar-jal z najvišjimi poljskimi voditelji o dvostranskih odnosih in izmenjal misli o aktualnih vprašanjih na svetu, posebno v Evropi, ter o mednarodnem delavskem gibanju. Med bivanjem v Varšavi bo Tito obiskal eno izmed varšavskih tovarn
Predsednika Jugoslavije bodo med obiskom spremljali predsednik sabora Hrvaške Jakov Bla-ževič, predsednik skupščine Slovenije Sergej Kraigher, predsednik CK Zveze komunistov Makedonije Angel Čemerski, član izvršnega odbora predsedstva ZKJ Stevan Doronski, predsednik izvršnega sveta Kosova Tlija Va-kič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac. zvezni tajnik za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič in druge osebnosti.
V intervjuju radio - televiziji v Varšavi je predsednik Tito izrazil zadovoljstvo, da mu je dana priložnost, da obišče Poljsko, da se seznani z ustvarjalnimi rezultati poljskega ljudstva, posebno delavskega razreda Tito je zaželel poljskemu ljudstvu mnogo u-spehov v ustvarjalnem delu. mnogo novih rezultatov na političnem, gospodarskem in drugih področjih. Predsednik Jugoslavije ie izrazil mišljenje, da so poljsko-jugoslovanski odnosi zelo dobri, prijateljski in da se razvijajo v sodelovanju na gospodarskih, političnih in kulturnih področjih.
B. B.
Na seji vodstva PRI je prišlo do novega položaja, ko je La Mal-fa prečital pismo predsednika Andreottija, v katerem poziva republikance, da spremene stališče, češ da je treba upoštevati gospodarske težave in terorizem in da je med svojimi posvetovanji ugotovil, da ne obstaja nobena drugačna možnost sestaviti vlado kot vlado v štirih.
Vse kaže, da je po sklepu vodstva PRI ponovno v ospredju prva linija, ki jo je odločno izrazil takoj po seji vsedržavnega sveta PRI član direkcije Orsello, ki pravi, da ni vseeno, če so republikanci v vladi, ali če jo samo od zunaj podpirajo. Orsello je nadaljeval, da se je govorilo, da bo centristična koalicija lahko ustvarila stabilno, učinkovito, demokratično in antifašistično vlado. Sedaj pa se nadaljuje menuet, ko se prevračajo odgovornosti in u-stvarja zapleten položaj. Na vsak način pa ni mogoče govoriti o stabilni vladi, ko v njej ne sodeluje PRI in ko gre za vlado, ki ji je že prej nasprotovala demokristjanska levica. Dobro vemo, kaj je za levi center pomenil izstop republikancev iz vlade. Kako se lahko v sedanjem položaju ustvari vlada, ki ima zelo majhno večino 17 poslancev in dveh senatorjev in v kateri je torej sodelovanje PRI odločilno. Orsello je zaključil, da bo direkcija PSDI zelo težko pristala na takšno politično rešitev.
član socialističnega vodstva Vitto-relli pa v jutrišnjem uvodniku genovskega dnevnika «H Lavoro* u-gotavlja, da bi bila vlada v treh najšibkejša v primerjavi z vsemi vladami, ki se lahko sestavijo. Zadostovalo bi, da bi se La Malfa zbudil slabe volje in vlada pade in to bi se kaj lahko tudi zgodilo.
Takšna vlada v treh bi bila še bolj desničarska, kot je bila vlada Tambronija 1960. leta in ta prav gotovo potrebovala sodelovanje fašistov v zbornici in v komisijah, saj v dveh niti ne bi imela lastne večine. Vlada brez PRI je vlada desnega centra in pomeni torej še večje zaprtje do socialistov, ki bi lahko v skrajnem primeru še pokazali določeno razumevanje za organsko vlado centra, nikakor pa ne za vlado desnega centra. Takšna vlada bi pomenila tudi zmago linije Ferri-Preti in poraz onih, ki so spremenili na brutalen način vodstvo PSDI tik pred volitvami. Vit-torelli zaključuje, da bo PSI nadaljevala z delom, da se nadaljuje razgovor med socialisti in demokristjani.
Kaj bo sedaj naredil Andreotti, oziroma kakšen bo nadaljnji razvoj zapletene vladne krize je težko predvideti. V Rimu kroži-
jo najrazličnejše govorice in med drugim, da je možno, da bo Andreotti že jutri zavrnil mandat, kot tudi da je možno, da bo skušal uresničiti vlado v treh (če bodo na to pristali socialdemokrati). ali da bo skušal najti kakšno drugo rešitev. Vedno vztrajneje pa se tudi govori, da bodo demokristjani iskali izhod iz vladnih težav z enobarvno vladno kombinacijo in pri tem o možnosti, da predsednik republike Leone enostavno zahteva, da se sedanja enobarvna Andreottijeva vlada predstavi parlamentu, kjer naj bi preverili, če ima večino.
Svečana otvoritev tržaškega velesejma
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
24. MEDNARODNI VELESEJEM JE ODPRT
Minister Caiati o mednarodni vlogi dežele Furlanije-Julijske krajine
Na otvoritveni slovesnosti so spregovorili tudi dr. Slocovich, ing. Spaccini in prof. Dulci - Številno gospodarsko odposlanstvo iz Jugoslavije ■ Danes srečanje med deželnimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki
Minister za izredne posege na Jugu in na nerazvitih področjih srednje in severne Italije prof. Italo Giulio Caiati je včeraj dopoldne odprl 24. mednarodni velesejem. Slovesnosti so se udeležili podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino C. Belci, predsednik deželnega sveta prof. M. Ribezzi, predsednik pokrajinske uprave dr. M. Zanetti, tržaški župan ing. M. Spaccini, deželni odbornik za industrijo in trgovino profesor Giuseppe Dulci, generalni vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino dr. Ab-brescia, številni predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov in stanovskih organizacij, med njimi predsednik Slovenskega gospodarskega združenja S. Bole, zastopniki gospodarskih ustanov, med temi predsednik Tržaške kreditne banke dr. A. Kukanja in številne druge osebnosti.
Odprtju velesejma so prisostvovali tudi številni predstavniki konzularnih zborov in gospodarskih krogov iz tujine. Posebno številno je bilo odposlanstvo gospodarstvenikov iz Jugoslavije, ki ga je vodil jugoslovanski ambasador v Rimu Miša Pavičevič in ki so ga spremljali generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž ter konzula D. Žvab in Z. Vidas. V jugoslovanskem odposlanstvu so bili člani Izvršnega sveta Slovenije Franc Razdevšek, član IS Hrvatske N. Pri-bičevič, predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije L. Krese, podpredsednik J. Valentinčič, pomočnik
.....Hlinil.............nuni.nininnnnnnnn.ninnnnnnininn....
Ob Titovem obisku v Poljski
V kratkem časovnem zaporedju se jugoslovanski predsednik že drugič podrla na uradni obisk v eno izmed dežel vzhodne Evrope. To pol je njegov obisk namenjen Poljski.
Večletne izkušnje iz prakse jugoslovanskih odnosov s socialističnimi državami zgovorno dokazujejo, da so odnosi Jugoslavije s Sovjetsko zvezo merilo in vzor tudi za stanje odnosov z vsemi drugimi deželami socialističnega tabora. Nihanje sodelovanja s Sovjetsko zvezo je vedno odsevalo tudi na odnosih z vsemi drugimi državami iabora.
Predsednik Tito ie pravkar končal uspešen obisk v Sovjetski zvezi. Njegovi pogovori s sovjetskimi voditelji so označili nov pospešek v vsestranskem razvoju odnosov med državama. Uglašeni pa so bili na dosledno spoštovanje enakopravnosti, suverenosti, nevmešavanja v notranje zadeve, kar na bi ostalo tudi temelj za prihodnji razvoj sodelovanja.
Ta pa daje sedanjemu obisku na Poljskem vnaprejšnja zagotovila o prav takšni uspešnosti poljsko - jugoslovanskega sodelovanja na prav takih temeljih.
Sedane jugoslovansko - poljske državniške pogovore označuje nekaj pomembnih značilnosti. Poleg pozitivne bilance obiska Tita v Moskvi. Predvsem je Poljska v času od zadnjega Titovega obiska doživela dv$ pomembni spremembi. Prva sega na zunanjepolitič-
ni položaj Poljske. Nedavno sprejeti sporazumi z Zahodno Nemčijo so prepričljivo utrdili mednarodni položaj Poljske. Vse do zdaj je namreč nad njo viselo odprto vprašanje zahodnih meja. ki jih Nemčija ni priznala za dokončne. V takem položaju se je pojavljala Sovjetska zveza kot edini porok Pol ske posesti zahodnih krajev. ki si jih je Poljska po vojni pridobila z zmago nad Nemčijo. Zdaj je bonski parlament že uzakonil doaovor o stalnosti in ne spremenljivosti obstoječih meja. To Pa je za Poljsko velikega pomena.
Druga značilnost sedanjega razvoja Poljske je vsekakor povezana z znanimi decembrskimi dogod-
ki predlanskim v pribaltiskih mestih. Od tedaj je Poljska začela tudi v notranji politiki ubirati dokaj novo pot in iskati novih oblik notranjega družbenega in gospodarskega razvoja.
Končno Polska in Jugoslavija sta druga za drugo pomembni spričo vse bolj rastočega gospodarskega sodelovanja. Kar dve slovenski podjetji, tlskra» iz Kranja in «Gorenje» iz Velenja imata močno zakoreninjeno sodelovanje s poljskimi podjetji v obliki industrijske kooperacije Medsebojni odnosi. položaj v Evropi, vse spre membe, ki teko v svetu, vse to nakazuje na bogato vsebino poljsko - jugoslovanskih pogovorov.
DRAGO KOŠMRLJ
glavnega tajnika Gačnik, podpredsednik Gospodarske zbornice SR Hr-vatske Bašič, glavni tajnik Marčetič, predsednik Gospodarske zbornice z Reke Jelovica, glavni tajnik Nonko-vič, predstavnik Zvezne gospodarske zbornice iz Beograda v Milanu Rupnik, direktor jugoslovanskega paviljona na sejmu Franc Burger, predstavnica zagrebške gospodarske zbornice g. Pfaffova in številni drugi gostje.
Predsednik velesejemske uprave dr. Slocovich je v uvodnem govoru omenil glavne značilnosti letošnje prireditve in njen čedalje širši mednarodni domet. Omenil je tudi razne pobude, na podlagi katerih naj bi se tržaško in deželno gospodarstvo v prihodnjih letih razvilo do zadovoljive ravni.
V	tej zvezi je govornik obsodil sklep Evropske gospodarske skupnosti, da odvzame naši deželi tiste olajšave, ki jih priznava nerazvitim področjem in da uvrsti Furlanijo - Julijsko krajino med industrijska središča, kar naša dežela še zdaleč ni. Na koncu se je dr. Slocovich dotaknil vprašanja prometnih zvez iz Trsta v zaledje ter se zavzel za njihovo okrepitev v skladu s posredniško vlogo naše luke in celotne dežele Furlanije - Julijske krajine.
Nato je spregovoril tržaški župan Spaccini, ki je pozdravil goste, tuje in domače gospodarstvenike in organizatorje razstave v imenu tržaškega prebivalstva. Govornik je poudaril pomen prisotnost; 18 dežel, članic Arabske zveze, ki nastopajo to pot prvič na tržaški prireditvi. Spaccini je nadalje prikazal tesno povezavo med mestom in velesejmom ter izrazil pričakovanje, da bo številna udeležba iz tujine okrepila možnosti za gospodarsko sodelovanje med evropskimi narodi in s tem pripomogla k še trdnejši vzpostavitvi mirnega sožitja.
Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je nato prinesel pozdrav deželne uprave.
V	krajšem, a zato toliko bolj temperamentnem govoru je predstavnik dežele priklical pozornost ministra Caiatija na potrebo. da se naši deželi zagotovijo primerne prometne zveze, brez katerih bi bilo zaman razpravljati o krepitvi trgovinskih tokov čez Furlanijo - Julijsko krajino. Dulci se .ie pomudil tudi ob posameznih vprašanjih tržaškega gospodarstva ter poudaril razo-

Republikanci so sklenili, da ne gredo v vlado centra in da so pripravljeni, da jo podpro od zunaj. S tem pa se predvideva organska centristična vlada iz sodelovanja štirih (KD, PSDI in PLI) pretvori v vlado treh, ko bodo v njej ministri desnice KD, PSDI in PLI. S tem pa vlada avtomatično izgublja centristični značaj ter dobiva značaj vlade desnega centra in bi bila končno povsem odvisna od dobre ali slabe volje La Malfe. V takem položaju pa so v resnih težavah socialdemokrati in je malo verjetno, da bodo pripravljeni vstopiti v vlado treh s takiniml značilnostmi. Položaj je Izredna zaple-
ten in je težko predvideti, kako se bo razvil. Obstajajo možnosti, da bo Andreotti vztrajal in skušal uresničiti takšno, pa čeprav izredno šibko vlado, kot tudi možnost da že danes vrne mandat.
Jugoslovanski predsednik Tito bo v ponedeljek odpotoval na večdnevni uradni obisk Poljske na vabile poljska država in partije. S poljskimi voditelji bo go-
voril o dvostranskih odnosih in predvsem o evropskem političnem položaju.
Včeraj so ob prisotnosti ministra Caiatija svečano otvorili tržaški mednarodni velesejem. Današnji dan velesejma je posvečen Jugoslaviji, ko bo prišlo do srečanja gospodarskih predstavnikov.
Ob udeležbi številnih predstavnikov kulturnega, javnega in političnega življenja z obeh strani meje so včeraj zvečer v prostorih Kromberškega gradu pri Novi Gorici odprli retrospektivno grafično razstavo tržaškega umetnika Lojzeta Spacala. Otvoritveni naqovor je imel poslanec dr. Jože Vilfan.
čaranje tukajšnjega prebivalstva spričo nedavne »preusmeritve* proizvodnje v ladjedelnici Sv. Marka. Dulci se je nadalje zavzel za čim prejšnjo uresničitev sklepov Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje in za dejansko uveljavitev «velikega Trsta*.
Zadnji je spregovoril minister Caiati. ki je v svojem govoru naglasil zlasti dve misli. Prizadevanja za gospodarski razvoj nerazvitih področij v državi, je dejal, naj bi se izogibala vsaki težnji po avtarhiji in protekcionizmu, in drugič, ves proizvodni sistem naj bi se vključil v čim tesnejše sodelovanje z razvitimi področji.
Izven državnih meja pa je treba pospeševati gospodarsko integracijo med industrijskimi in ne razvitimi deželami, in to na podlagi dejanskega sodelovanja in ne morda na podlagi nekakšnega dobrodelstva, V lanskem letu. je še pristavil minister, smo bili priča velikim premikom na mednarodnem denarnem trgu, razširitvi Evropske gospodarske skupnosti in poslovnemu zbližanju med Vzhodom in Zahodom. Vsi ti dogodki so vplivali in bodo še vplivali tudi na tržaški velesejem. Prav zato je važno, da se tržaška prireditev najbolj primemo vključi v mednarodna dogajanja, da se bo lahko še krepkeje uve-
ljavila kot stičišče mednarodnih gospodarskih silnic.
Mipister je na koncu v imetu vlade uradno odprl prireditev ter se v spremstvu predstavnikov o-blasti in gostov podal na ogled paviljonov. Med drugim se je dalj časa zadržal tudi v jugoslovanskem poviljonu v Palači narodov, kjer se je pozanimal za nekatera gospodarska vprašanja v zvezni republiki.
Včeraj je bil na sejmu dan Zahodne Nemčije; republika nastopa s kolektivno razstavo v prvem nadstropju Palače narodov, kjer je zbrana zlasti kvalitetna proizvodnja porcelanskih in kristalnih izdelkov. Zahodnonemški generalni konzul v Milanu dr. Dankmar Seibt je sinoči priredil v nekem grljanskem hotelu sprejem, ki se ga je med drugimi udeležil tudi zahodnonemški konzult v Trstu dr. R. Hausbrandt.
Danes je na vrsti dan Jugoslavije. V dopoldanskih urah bo na sejmu tiskovna konferenca, ki se je bo udeležil tudi ambasador Pavičevič, popoldne pa se bodo na trgovinski zbornici sestali predstavniki deželnega in jugoslovanskega gospodarstva, da se pomenijo o problemih skupnega interesa. Zvečer bo generalni konzul Boris Trampuž s predsednikom gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske priredil sprejem v ho telu Jolly.
iiiuiiiiii iiiiii iiimii im imiiimiiiin m mn iiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiriiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiimi
KATASTROFA V PREDORU BLIZU PARIZA
PRI TRČENJU VLAKOV NA DESETINE MRTVIH
Usad stropa predora je povzročil iztirjenje prvega vlaka, v katerega je drugi treščil s hitrostjo 100 km na uro ■ Doslej preštetih 46 trupel
SOISSONS, 17. - Usad v predoru Vierzy, nedaleč od Pariza, je povzročil pretresljivo železniško nesrečo, eno najhujših v zgodovini francoskih železnic. Uradni podatki govorijo sedaj o 46 mrtvih in 70 ranjenih, vendar se bo število žrtev prav gotovo povečalo.
Do nesreče je prišlo včeraj pozno zvečer: v 1.400 metrov dolgem predoru, kakih 80 kilometrov severno od Pariza, se je zrušil del stropa prav v trenutku, ko sta z nasprotnih smeri privozila v predor dva potniška vlaka s hitrostjo kakih sto kilometrov na uro. Prvi vlak je zavozil na material, ld je padel s stropa, ter se iztiril, samo nekaj sekund pozneje pa je privozil drugi vlak ter z vso silo treščil v vagone.
Na nesrečo je opozoril preživeli potnik, ki se .je laže ranjen splazil iz skrotovičenih razbitin ter poklical na pomoč Reševalne skupine so prihitele v najkrajšem času. tudi s helikopterji, vendar je bilo njihovo delo izredno težavno. Predor je bil prena-
sičen z dimom in s plinom, zaradi česar niso mogli uporabljati niti električne luči, niti varilcev, da bi potegnili ranjence in trupla iz vagonov. Polee tega so morali reševalci paziti, da ne bi povzročili premočnih tresljajev, da ne ba prišlo do novih usadov v predoru ki so ga že več časa popravljali.
Prizori, o katerin so poročali reševalci, so bili zares grozljivi. Nekatere trupla so morali celo z žagami prerezati, da bi lahko prišli v vagone tei rešili ranjence. Do nekaterih vagonov, iz katerih se še zmeraj sliši medlo stokaroe ranjence.’, pa še sedaj niso megli priti, ker ogromna masa skrotovičene kovine zapira dostop do njih.
Kot smo omenili, je bdi uradni obračun žrtev malo pred polnočjo 46 mrtvih in 70 ranjenih, od katerih so nekateri v zelo hudem stanju. Vendar pa so že sedaj ugotovili, da je v nekem vagonu, ki ga še niso mogli odpreti. najmanj 17 trupel. Po mnenju nekaterih bi končni obračun lahko presegal 100 mrtvih.
NOVE POBUDE V OKVIRU VELESEJMA
Spet so se odprla vrata tržaškega velesejma in spet so gospodarstveniki izkoristili priložnost, da pobliže obravnavajo vprašanja, povezana s to osrednjo prireditvijo v Furlaniji - Julijski krajini in z vlogo naše dežele v okviru mednarodnih gospodarskih dogajanj.
Slišali smo o uspehih, ki jih je tržaški sejem znal požeti zlasti na dveh področjih svoje specializacije, to je na področju lesa in na področju kave. Tako pri prvem, kakor pri drugem, gre za mednarodno osnovane zamisli, ki imajo edine možnost, da se v mejnem kotu, kakršna je naša dežela, razvijejo do zadovoljive ali celo pomembne višine. Razni poskusi uveljavljanja v okviru lokalnih pobud, so se doslej redno izjalovili. Pomislimo samo na poskus specializacije na področju banan, ki se je porodil pred leti in ki je bil kaj kmalu potisnjen v kot, kakor je bila dobesedno potisnjena v kot posebna naprava za raztovarjanje tega južnega sadeža v novi luki.
Nove pobude, ki jih vodstvo prevzema na širši mednarodni osnovi, najbolje ustrezajo vlogi tržaškega velesejma — na katerem nastopa leto za letom skoraj polovica razstavljavcev iz tujine — ter vlogi Trsta in vse dežele Furlanije-Julijske krajine. Med temi imajo zato po našem mnenju največje možnosti za uspeh pobude, kot sta zlasti mednarodno strokovno posvetovanje o sodobni ladjedelski tehniki, pri katerem bodo sodelovali predvsem izvedenca iz Italije in iz Jugoslavije, kar bi lahko pomenilo korak k poznejšemu postopnemu zbliževanju med tukajšnjo in jugoslovansko ladjedelsko industrijo, pri čemer naj bi se uveljavil tudi nekdanji dogovor o sodelovanju med tovarno Grandi Motori in jugoslovanskim ladjarskim združenjem «Jadranbrod».
Drugo obetajočo pobudo predstavlja skorajšnje mednarodno posvetovanje med predstavniki uprav naj večjih luk ob Sredozemlju. Glede te pobude pa se nam zdi čudno, da niso bili nanjo povabljeni predstavniki jugoslovanskih luk. Ce so naše informacije točne, se bodo nekateri zastopniki Kopra in Reke udeležili strokovne razprave le kot opazovalci in ne kot enakovredni sobesedniki luških upravljavcev iz Benetk, Alžira, Haife ali Pireja. Mislimo, da pri takih pobudah niso toliko važne razsežnosti posameznih luk, kolikor prej njihov dejanski pomen na določenem področju Sredozemlja.
Končno bi radi priklicali pozornost na možnost nadaljnjega gospodarskega povezovanja naše dežele z delom evropskega zaledja, ki ga morda še premalo upoštevamo, če ne celo zanemarjamo. Dobro je, če se čedalje bolj povezujemo z Avstrijo in Bavarsko na severu in z nizom dežel v razvoju na jugu (afriške dežele pridružene Evropski gospodarski skupnosti, Zveza arabskih dežel, itd.), prav tako pa bi se morali povezovati tudi z Vzhodom, to je z ogromnim gospodarskim potencialom, ki ga predstavljajo članice Sveta za vzajemno pomoč. Te možnosti, menimo, tržaški velesejem ni doslej primemo izkoristil in bilo bi nedopustno, da bi nas drugi tudi v prihodnje v tem pogledu prehitevali.
ELIO FORNAZARIČ
48 ur pred Kisslngerjevim prihodom
Le Duc Tho dospel v Peking
HONG KONG, 17. — Vzporedni, čeprav uradno nikakor ne povezani diplomatski akciji Sovjetske zveze in ZDA na Daljnjem vzhodu, sta se danes obogatili z novim elementom; ugledni član politbiroja severnovietnamske partije dela in posebni svetovalec delegacije na pogajanjih v Parizu Le Duc Tho je dospel v Peking.
Obisk nekega sevemovietnanv skega predstavnika na Kitajskem ni sicer nobena posebna vest glede na tesne odnose med obema državama, dobiva pa poseben značaj, če upoštevamo, da bo čez 48 ur dospel v Peking tudi Ni-xonov zunanjepolitični svetovalec Henry Kissinger.
Sovjetski predsednik Podgorni je medtem še vedno v Hanoju, o njegovih pogovorih s severnovlet-namskimi voditelji pa ni doslej nobenih vesti*
i
PnmoršiS^dfnevnik
TRŽAŠKI DNEVNIK
18. junija 1972
PRED PRVIMI VOLITVAMI V KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO
SESTAVLJENA LISTA KANDIDATOV KI SO JIH IZBRALI SAMI KMETJE
Na kandidatni listi Kmečke zveze so zastopani kmetje z vsega področja Seja glavnega odbora KZ ■ Nekorektno ravnanje bonomijanske organizacije
pnjujejo se priprave na prve volitve v pokrajinsko kmečko bolniško blagajno, ki bodo 29. junija. Kmečka zveza je v raznih vaseh po vsem podeželju organizirala sestanke. na katerih so kmetovalci razpravljali o pomenu teh volitev in o programu ter izbirali svoje kandidate. Sestanki so bili prej napovedani in javni ter so se jih udeležili člani in ne člani Kmečke zveze.
Glavni odbor Kmečke zveze je na svoji sinočnji seji sestavil listo kandidatov, ki so bili izbrani na vaških sestankih. Listo Kmečke zveze sestavljajo: Alfonz Guštin, kmet (Col), Alojz Debeliš, kmet (Sv. Magdalena), Dušan Kodrič kmet (Kolonkovec), Marii Bernetič. kmet (Gročana). Piero Crevatin. kmet (Milje), Vincenc Križmančič kmet (Bazovica), Josip Perčič, kmet (Sa-lež), Leopold Radetič. kmet (Medja vas), Josip Sancin, kmet (Dolina), Drapo Starc, kmet (Prosek). Remi-gij Tul. kmet (Korošci). Zastopani so torej kmetovalci z vsega področja, ne glede na politično pripadnost.
Glavni svet Kmečke zveze ie na svoji sinočnji se i vzel z zadovoljstvom na znanje, da je Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev odgovorila s pismom, ki je prispelo 16. t.m. na predlog Kmečke zveze z dne 31. maja. da se obe organizaciji sestaneta, da volitve za kmečko bolniško blagajno, ki predstavljajo veliko demokratično zrna go proti dolgoletni žaljivi diskriminacij. ne dajo razloga za razdor med kmeti in za strankarske špekulacije.
Glavni svet Kmečke zveze je zato skleni!, da se že v ponedeljek izroči pismen predlog za nujen sestanek že v sredo 21. t.m . na katerem naj skušajo kmetje iz vodstva obeh organizacij doseči sporazum o načinu volitev, ki nai o-mogoča neposredno in demokratično predstavništvo domačih kmetov v upravo te njihove tako važne u-stanove. Namen sestanka bi moral biti. kot je bilo sicer že ustno sporočeno predsedniku in podpredsedniku Federacije neposrednih obdelovalcev ob obisku voditel ev naše organizacije Guština. Debelisa. Kodriča in Crevatina, dogovor o možnosti sestave številčno omejenih kandidatnih list, da se omogoči demokratično predstavništvo kandidatni listi, ki ne bi dobila večine glasov. To iz samega demokratičnega principa, ker je bolilni zakon za bolniško blagajno krivičen in protidemokratičen, ker ne dovoli nobenega predstavnika manjšine Odborniki so sprejeli tak sklep kljub temu, da dejstvo, da je Federacija neposrednih obdelovalcev smatrala za primerno objaviti obe pismi in celo že sva o kandidatno listo ni verjetno najboljše znamenje odprtosti do sporazumevanja.
Odborniki Kmečke zveze so obenem izrazili začudenje nad nekaterimi deli pisma Federacije neposrednih obdelovalcev Nerazumljivo, čudno in zaletavo se zdi omenjanje «demagogije, pritiska in groženj, ki ima o izrazit fašistični zna-čaj*, ker se ne more razumeti čemu in komu je to namenjeno. Na vsak način se to ne more tikati Kmečke zveze, ker prav gotovo ni ma nobene slabe vesti, kot bi mogoče bil pri kom primer kar se tiče fašizma, tako za sedanjost kot za preteklost.
Nerazumljiv je tudi tisti del pis ma. ki se pritožuje in zahteva pre nehanje neke zatrjevane «kampanje osebnega pritiska, žalitev in obrekovanja Po tisku na račun vo-
valcevt>. Ta trditev je namreč za vsakogar, ki tisk bere, brez vsakršne osnove, ravno obratno, vsaj dokler nam ne citirajo kdaj. kje in koga bi bila Kmečka zveza napadla. žalila ali obrekovala.
Do tedaj bo veljalo, da je nasprotno res, da je bilo vedno na vseh sestankih, ki jih je Kmečka zveza priredila po vaseh in na katerih so si kmetje sami izbirali kandidate za te volitve•zrecno izrečeno spoštovan e do vseh kmetov. tudi do novih odbornikov organizacije iz Ul. Roma in želja, da bi pod njihovim vodstvom tržaška federacija neposrednih obdelovalcev zares postala njihov izraz in bi se zato omogočila čimbolj složna akci-ia vseh kmetov za reševanje številnih problemov, ki so jim skupni # * #
Pismo predsedstva Kmečke zveze predsedstvu tržaške federacije neposrednih obdelovalcev:
«Trst. 31. maja 1972 Spoštovani
Naša organizacija je mnenja, da velika zmaga, ki jo predstavlja sklicanje prvih volitev za upravo kmečke bolniške blagajne po dolgoletni žaljivi diskriminaciji kmetov na Tržaškem, nalaga našim obdelovalcem zemlje in njihovim organizacijam dolžnost, da ne pokvarijo te demokratične pridobitve niti s polemikami, škodljivimi dejanskim koristim naših kmetov, ker bd vse-jale razdor po naših vaseh, niti z dovoljevanjem strankarskih špekulacij.
V	prepričanju, da mislite enako, Vam sporočamo našo pripravljenost na uraden razgovor med našima organizacijama. da se onemogoči jo te nevarnosti in da prispevamo k čim bolj složnemu in enotnemu nastopu naših kmetov
Glede na zelo kratek čas. ki nas loči od dneva volitev, pričakujemo Vaš nujen odgovor in Vas pozdravljamo
z odličnim spoštovanjem predsednik Alfonz Guštin podpredsednik Dušan Kodrič podpredsednik Alojz Debeliš*
* « *
Odgovor na pismo Kmečke zveze:
♦Trst. 15.6.1972
Kot smo se obvezali z našim pismom z dne 9. junija t.l., Vas obveščamo, da je naš upravni odbor v ponedeljek zvečer na svoji seji preučil predloge, ki ste nam jih sporočili v Vašwr pisTrrn z dntrlll. maja t.l... jp	*e
5. junija t.l.
V	tej zvezi Vam lahko sporočamo polno pripravljenost naše organizacije za medsebojno srečanje, na katerem bi se skupno pogovorila o Vaših predlogih, saj gre za vprašanja, ki bi jih bilo treba rešiti v odkritem vzdušju in v demokratičnem ter lojalnem razgovoru, zlasti glede na de.jstvo. da smo tik pred volitvami v Kmečko bolniško blagajno
Zavedamo se in smo prepričani, da je potrebno omogočiti vsem volivcem bolniške blagajne, da izvolijo svoje predstavnike v duhu medsebojnega razumevanja. S tem se bomo izognili vsaki demagogiji, pritisku in grožnjam, ki imajo iz razit fašistični značaj.
Gre za metode in sredstva, na katero polagamo veliko važnost. Prepričani smo. da s tem izražamo mnenje tržaških kmetov ne glede na narodnost In v tesni zvezi z vsemi drugimi kmeti v naši deželi.
Na teh načelnih osnovah smatramo za potrebno to srečanje, z željo, da bi tudi na Vaši strani na šli razumevanje za odkrit pogovor.
Da dosežemo stvarne zaključke na teh razgovorih, smatramo za ne
obhodno potrebno, da prenehate s svojo žaljivo propagando in z obrekovanjem, ki ju vršite po tukajšnjem tisku na račun pokrajinskih in občinskih predstavnikov sindikata Zveze neposrednih obdelovalcev.
Prepričani smo, da bo to naše vabilo imelo zaželeni odziv še pred srečanjem, ki se bo lahko vršilo v prostorih, katere bomo naknadno določili.
Delegaciji bi morali po našem mnenju sestavljati ne več kot trije predstavniki vsakega sindikata.
Pričakujemo čimpreišnii odgovor ir Vas pozdravljamo.
S spoštovanjam ravnatelj Girmanni Trevisan
predsednik Mirko Radovič*
« * *
Včeraj smo prejeli od Pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev (Coldiretti). prepis pisma, ki ga je poslala volilnim upravičencem Zaradi pomanjkanja prostora se bomo k zadevi še povrnili in postavili pike na i. da ne bo slepomišenja in natolcevanj, za katerimi se skrivajo našim kmetom tuji. nasprotni interesi.
Protest Slov. skupnosti proti shodu v Fojdi
Dr. Drago Štoka je poslal videmskemu prefektu dr. Cellerinu Te-reresiu brzojavko, v kateri pravi, da Slovenska skupnost zahteva skupno s protifašističnim ljudstvom dežele prepoved shoda nacionalne desnice, ki naj bi bil v Fojdi. Shod ima popolnoma provokatorski značaj in bi utegnil povzročiti med prebivalstvom, ki je že toliko pretrpelo zaradi nacifašističnih tolp, upravičeno ogorčenje z možnimi hudimi posledicami.
Izjava tržaške ZKMI o milanskih dogodkih
Tržaška komunistična mladinska organizacija ostro obsoja policijsko provokacijo v Milanu, ki je izzvala ostre spopade v državni univerzi in privedla do aretacije več sto študentov in delavcev7. ZKMI meni, da je treba milansko izzivanje uokviriti v splošni pojav fašističnih provokacij v Italiji in tudi naši deželi, zato zahteva, naj se razkrijejo odgovornosti za vse, kar se zadnje čase dogaja, istočasno pa zagotavlja, da bo komunistična mladina odločno zavrnila vsako grožnjo, ki bi bila usmerjena proti demokratičnemu režimu v Italiji.
ZKMI izraža tudi polno solidarnost s stavkajočimi uslužbenci
letos zadnjič «Zvoki in iuči»
Avtonomna letoviščarska ustanova je že začela s pripravami za ponovno uprizoritev predstave «Zno-ki in luči* v miramarskem parku. Prvi predstavi, v nemščini ob 21.30 in v italijanščini ob 22.45, bosta, če ne bo prišlo do zadržkov, v sredo, 28. junija. Nadaljnji spored je naslednji: ob ponedeljkih angleška in italijanska izvedba, ob torkih počitek. ob sredah v nemščini in italijanščini, ob četrtkih v angleščini in italijanščini, ob petkih v nemščini in italijanščini, ob sobotah obakrat v italijanščini, ob nedeljah v nemščini in italijanščini. Začetek ob 21.30 ter ob 22.45.
Predstavo «Zvoki in luči* so prvič uprizorili leta 1959 in gre torej za 14. turistično sezono, ki bo tudi zadnja, saj predstava ie jasno kaže vse znake svoje starosti in je ustanova letos prevzela dokajšnje finančno breme, da bi bile predstave na dostojni ravni.
Obvestilo sindikata slovenske šole
V torek 20. seja odbora.
junija bo ob 18. uri
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiHiiiitiifiiimiiiiauiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimimiii
V TOREK SEJA OBČINSKEGA SVETA
Javnost pričakuje sklep o municipalizaciji SAP
V torek zvečer skupna manifestacija stavkajočih uslužbencev vseh avtobusnih družb (ACEGAT, SAP ACNA, La Carsica) in prizadetega prebivalstva
Podrl je
priletno Jugoslovanko
Včeraj, okrog 13. ure, je 71-letna jugoslovanska državljanka Katerina Rosaz por. Zigante, ki se začasno mudi v našem mestu, prečkala na prebodu za pešce Trg Stare mitnice, ko jo je podrl avto znamke A. G. novejše tržaške registracije. Proti Garibaldijevemu trgu ga je vozil 23-letni Francesco Corte iz Ul. Paisiello 1.
Zigantejeva se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor so jo pripeljali z rešilcem RK, morala zaradi zloma desnega zapestja zdraviti pridite! ev Zveze neposrednih obdelo------- *.....~i*’	ua	“*“• —* bližno mesec dni
..............................................................................."....................................................
di, trg. pomočnik Luciano Marche-
V	torek zvečer se sestane na ♦izredni seji* tržaški občinski svet, na kateri bo župan Spaccini prvi poročal o nekem važnem vprašanju. Ni znano, za katero vprašanje gre, čeprav vlada med javnostjo še precejšnje pričakovanje glede možnosti municipalizarije družbe SAP, katere delavci stavkajo že 23. dan.
Vsekakor bomo o natančnem dnevnem redu seje poročali v torkovi številki, tudi zato, ker se načelniki svetovalskih skupin sestanejo z županom v ponedeljek zvečer. Na seji bo Spaccini brez dvoma MfdJTOral načfelnike skupin o vsebini svoje izjave.
V	torek zvečer bo tudi splošna jtavKa vseh7Uslužbencev javnin in zasebnih avtobusnih podjetij — ACEGAT, SAP, Carsica, ACNA -v glavnem med 18. uro in 21.30, čeprav z manjšimi razlikami. Najdlje bodo stavkali sprevodniki podjetja «La Carsica», ki se prav tako, kakor delavci družbe SAP, zavzemajo za muoicipalizacijo vseh prevoznih družb. Ti bodo stavkali od samega začetka, od prve jutranje vožnje, do 20. ure. Vsi se pa bodo udeležili skupne demonstracije, ki se bo pričela z zborovanjem na Goldonijevem trgu ob 19., od koder se bo sprevod stavkajočih in delavcev drugih podjetij, podal po mestnih ulicah pred občinsko palačo, kjer bo zasedal občinski svet.
Sindikati v svojih sporočilih toplo vabijo prebivalstvo, naj izrazi svojo solidarnost z bojem delavcev SAP in drugih prevoznih podjetij, ki se bore za prehod avtobusov v javno upravo in torej v splošno korist.
Nadaljuje se zbiranje denarja za stavkajoče, ki bodo ostali ta mesec brez vsakršnega dohodka. Prispevke lahko vsakdo odda sindikalistom, v delavskih zbornicah ali, najlažje, na Goldonijevem trgu, kjer
je «šotor solidarnosti s stavkajočimi.
Razstava proti fašizmu v krožku «Che Guevara»
V torek, 20. junija bodo ob 20. uri odprli v prostorih krožka «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19 razstavo letakov z naslovom «Fašizem nikoli*. Razstavo bo predstavil prof. Albe Steiner, ki je znan slikar - grafik in predavatelj umetnosti na višjih šolah v Milanu.
Ob isti priložnosti bo sen. Vittorio Vidali proslavili 100. obletnico rojstva komunističnega voditelja Dimitrova in 50. obletnico smrti komunističnega svetovalca v tržaškem občinskem svetu Odorica Visintinija, ki so ga fašisti ubili ob izhodu iz občinske palače.
• Rajonska konzulta za vzhodni in zahodni del Krasa se bo sestala jutri, 19. junija ob 21. uri v sedežu na Proseku štev. 220. Sestanek bo javen.
9 župan je odredil začasno prepoved prometa za vsa vozila, ki presegajo skupno težo 7 ton, po Ul. Costalunga na odseku od Erte S. Anna (pri poslopju štev. 117) do državne ceste 202.
Seznam dobitnikov na trž. velesejmu
1. Sergio Ragau, Borgo S. Pietro 38 - Milje, 2. Patrizia Spangau, Ul. Forti 62, 3. Angela Porlati, Ul. Bat-tera 22, 4. Mario Sforzina, Ul. Sinico 70, 5. Mirella Zulian, Ul. Roma 57 - Maiano, 6. Mario Tofolet, Scala Santa 41, 7. Giorgio Vorich, Ul. Vemelis, 8. Antonio Cocco, Ul. Carsia 34/1, 9. Sandro Calligaris, Gradišče 10, Antonio Miloš, Vrdela 3/2, 11. Mirella Go-mezel. Ul. Vercelli 2.
Padel je
v kanal Ponteroša
Preteklo noč je 53-letni Francesco Vesnaver iz Ul. Maclig 4 stal ob kanalu Ponteroša, ko mu je spodrsnilo in padel v vodo. Mimoidoča pešca sta mu pomagala zlesti na suho, od koder jo je mahnil domov. Policistom, ki so mu hoteli pomagati, je namreč dejal, da je «zdrav in živ* in da ne potrebuje nobene pomoči. Moškega je prva zapazila v vodi ponočna sprehajalka Serafina. Agentom letečega oddelka kvesture je dejala, da je dalj časa opazovala moškega, kako je stal ob kanalu, nenadoma pa mu je spodrsnilo . . .
Danes, NEDELJA, 18. junija
BOGDAN
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 13.02 in zatone ob 00.52.
Jutri, PONEDELJEK, 19. junija JULIJANA
Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 21.6, najnižja 17,4, ob 19. uri 18,2 stopinje, zračni tlak 10.14,4 rahlo pada, veter 6 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, vlaga 68-odstotna, padavine 8,3 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. junija se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 82-letna Maria Labi-gnan vd. German, 61-letni Enrico Bene. 66-letna Vita Irtsuto vd. Dal6, 62-letni Amerigo Visintin, 84-letm Andrea Martinčič, 64 letni Giovantu Grassi, 62-letni Ferruccio Germani, 82-letna Amalia Bizin vd. Kjuder, 56-letna Angela Greblo, 79-letna Maria Brusini por. Ginanneschi, 66-letna Anna Serri, 4 ur stara Anna-maria Tulliani.
OKLICI: upokojenec Gustavo Bor-toli in kuharica Maria Bursich, trgovec Dario Capponi in uradnica Elvina Palin. trg. pomočnik Gian-ni Pirioni in trg. pomočnica Mara Savi, trg. pomočnik Luciano Ga-
Včeraj-danes
sich in uradnica Rosella Vatta.
SKBOFLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst. Ul, Mazzini 53. Tel. 733-361
p r i j a t e l) e naprošamo da
mio' f
i obišče g!
brieli in trg. pomočnica Rose Marie Roach, uradnik Silvano Pelizzan in uradnica Biancamaria Del Fab-bro, delavec Angelo Donato in delavka Anna'Maria Ceiicristo. uradnik Gianni Vegliak in učiteljica Marina Zornada, upokojenec Giordano Cozzi in gospodinja Romana Zanufc-ti, učitelj Jan Wierzcholski in uradnica Janina Michalska, voj. podčastnik Luigi Scala in učiteljica Giovanna Carriero, brigadir Giuseppe Natale in Anna Maria Castelli, podčastnik Roberto Vigini in gospodinja Sara Paola Valese. elektr. varilec Nicola Di Lemia in bolničarka Iolanda Barbieri, učitelj Clau-dio Marzari In uradnica Gabriella Bertora, konjski dirkač Nicola Espo-sito in uradnica Claudia Bartole, mehanik Dario Santin in gospodinja Marina Stok, univerz, študent Lu-edo Vattovani in bolniška asistentka Roberta De Lorenzi, zidar Antonio Baldin in gospodinja Rita Gamha-rato, knjigovodja Gianpaolo Caluzzi-Pilato in knjigovodinja Luciana Sacilotto, šofer Fulvio Ferletti in natakarica Nadia Marcan, trgovec Mario Bertocchj in tehn. kemik O-livea Jozirc, uradnik Cosimo Mu-nafd in uradnica Anna Budal, uradnik Giorgio Pizzioli in uradnica Isa Rocchetti, mehanik Aldo Roberti in delavka Marisa Nider, kemijski a-nalitik Salvatore Giacomind in gospodinja Antonia Rubino, zvezdo-slovec dr. Mauro Pucillo in učiteljica dr. Franca Salvi, pristaniščnik Marino Rabacci in tag. pomočnica Silvia Calagrande, elektrotehnik Gifci.c«trk> Flego in uradnica Nadia Del Mestre, uradnik Emesto Lud vik in uradnica Mariagrazia Ber
totto, zidar Albino Balanza in uradnica Angela Niccoli, uradnik Sabino Del Cielo in delavka Wilma Sila, delavec Luigi Lugldo in trg. pomočnica Viviana Barbattd, mesar Armando Iassini in gospodinja El-friede Burmester, trgovec Antonio Colella in trgovka Maddalena Laro-tella, trgovec Giorgio Ravalico in trg. pomočnica Gigliana Cioccolanti, šofer Carmine Amarante in učiteljica Marina Buttignon, bencinski delavec Sergio Perini in tag. pomočnica Maria Rosa Felluga, šofer Remo Volpj in uradnica Fiorella Burolo, tesar Dino Dussi in delavka Adriana Fontanot, uradnik Romano Turchi in upokojenka Marina Marussi, delavec Renato Savron in gospodinja Emilia Milic, zavarovalni funkcionar Roberto Iuliano in gospodinja Lida Grusovin, trgovec dr. Adalberto Donaggio in študentka Viviana Celletti, uradnik Bruno Grison in uradnica Loriana Pisani, trgovec Vittorio Zennaro in uradnica Argene Chirsich, upokojenec Cesare Carletti in gospodinja Edmea Rajevic, mehanik Pietro Fabbris in gospodinja Lidia Bemar-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. are)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti-Emili, Ul. Combi 19: Al Sa-maritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, C. S. Glacomo 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1: Ai Due Mori. Trg Unitš dTtalia 4, Al S. Lo-renzo. Ul. Soncini 179 (škedenj).
BARI	LOTERIJA 71	43		20	55
CAGLIARI	40	88	45	15
FIRENCE	55	83	86	30
GENOVA	51	38	60	53
MILAN	3	40	43	3
NEAPELJ	10	45	8	13
PALERMO	5	40	8	24
RIM	79	44	29	37
TURIN	71	67	8	85
BENETKE	14	31	36	85
2 X X X	ENALOTTO 1113		2	1 X
Kvote: 12	točk —	10.135.000 lir,		
BIRME 1972
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%« - Velika izbira ur SEIKO -Posebni Dopusti.
Urama in tiataraa
Trst Trieste.
LAURENTI
1-aiKO Sanlorto 4
57 2 II 7
88 M 63 3$ 88 79
X
11
točk - 220.300 lir. 10 točk - 18.700 lir.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM -Trst, Ul. Ginnastica 72, Čampo S Luigi 11, telefon 793-167
prireja od 31. julija do 31. avgusta
TEČAJ
ZA POPRAVNE IZPITE
za dijake nižjih in višjih srednjih šol, za naslednje predmete: slovenščina, italijanščina, latinščina, grščina, angleščina, nemščina, kemija, fizika. matematikatrgovsko računstvo, trgovinstvo, ekonomija. knjigovodstvo, blagoznan stvo, zgodovina, zemljepis, steno grafija. Vpisorvanje Ttr informacije vsak dan dopoldan in od 17. do 19. ure do vključno 30. Junija.
POTOVANJA Z 41IR0R0*
—	Od 29. 6. do 2. 7. i avtobusom in ladjo v ZADAR, ŠIBENIK, ANCONO, RIMINI in SAN MARINO. Cena 35.000 lir.
—	Od 29. 6. do 2. 7. z avtobusom v SELCE, na PLITVIČKA JEZERA in OTOK KRK. Cena 26.000 lir.
— Dne 31. julija ter 7. in 4. avgusta 8-dnevna potovanja v PALMO DE MALLORCA z letalom DC-9. Cena aranžma-na (prevoz z letalom, avtobusni transferji ter 8-dnevno bivanje s popolno oskrbo v hotela I. kategorije) — 69.500 lir.
Prijave in informacije pri POTOVALNEM URADU « AURORA »,
Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243.
Šolske vesti
Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo sprejemali vpisovanja v osnovne šole za leto 1972/73 v vseh didaktičnih ravnateljstvih do 30. junija.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardielia 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73.
ŠOLSKE PRIREDITVE IN RAZSTAVE
Domjo: razstava danes, 18. junija, prireditev danes ob 20.30.
Ricmanje: razstava danes, 18. junija, prireditev 24. junija po zaključni maši.
Dolina: razstava danes, 18. junija, zaključna akademija 24. junija po zaključni maši.
Boršt: razstava danes, 18. junija.
žavlje: razstava 25. junija, prireditev 23. junija ob 9.30.
Pesek: razstava 25. junija, akademija 25. junija po zaključni maši.
Mačkovlje: razstava 25. junija, prireditev 28. junija ob 10. uri.
Korošci: razstava 26. junija po maši.
Cerovlje: prireditev danes, 18. t. m. ob 18. uri, razstava danes, 18. t. m. od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Mavhinje: razstava danes 18. t. m. od 9. do 12. in od 16. do 19 .ure.
Na znanstvenem liceju «France Prešeren* je odprta razstava dijaških likovnih izdelkov. Razstavo si lahko ogledate dnevno od 9. do 12. ure do vključno 21. junija.
Učenci slovenske strokovne šole v Trstu priredijo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo svojih izdel kov. Razstava bo odprta do konca meseca od 9. do 12. ure.
Učenci srednje šole «Ivan Cankar* priredbo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo likovnih in drugih izdelkov. Razstava bo odprta do konca meseca, od 9. do 12. ure.
Učenci državne osnovne šole »Albert Sirk* v Sv. Križu vabijo starše in vse Križane na ogled razstave deških in dekliških ročnih del. ki bo v šolskih prostorih danes, 18. junija. Umik razstave od 9. do 12. ure in od 16. do 21. ure.
Srednja šola »Srečko Kosovel* na
Opčinah obvešča, da bo danes, 18. t.m. razstava ročnih in likovnih izdelkov.
Umik je naslednji: danes od 9. do 13. in od 16. do 21. ure.
Profesorski zbor državne srednje šole »Igo Gruden* v Nabrežini vljudno vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes 18. junija 1972 ob 18. uri v prosvetni dvorani «Igo Gruden* v Nabrežini.
Učenci in učiteljstvo navedenih šol vljudno vabijo starše in prijatelje o-trok na ogled razstave ročnih del in risb, ki bodo po tem urniku:
Osnovni šoli prj Sv. Jakobu in »Kette* — Ul. sv. Frančiška: 18., 19. in 20 junija od 9. do 12. ure.
Osnovna šola Donarfoni: danes, 18. junija od 9. do 12. ute ter od 16. do 19. ure.
Osnovna šola pri Sv. Ani: od 19. do 24. junija od 9, do 12. ure.
Osnovna šola Skedenj: 18. junija od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure ter 19.. 20. in 21. junija od 9. do 12. ure.
Osnovna šola na Repentabru bo imela zaključno šolsko prireditev danes, 18. junija ob 17. uri. Razstava ročnih del pa bo odprta od 9. do 13. in ob 16. do 20. ure. Vabljeni!
UCencl in učitelji osnovne šole na Opčinah vljudno vabijo starše in prijatelje, da si ogledajo razstavo ročnih del in risb, ki bo odprta danes, 18. t. m. od 9. do 12. ure in od 16. do 21. ter v ponedeljek v dopoldanskih urah.
Razstava v osnovni šoli v Bazovici bo odprta danes od 9.00 do 12.00 ter od 15.00 do 21.00. Vljudno vabljeni.
Prosveta
Dom Jakoba Ukmarja v Skednju priredi danes ob 18. uri v dvorani Doma nastop Mačkovljanov. Nastopijo mešani pevski zbor, otroški zbor ter mladi harmonikarji.
POMEMBNO MEDNARODNO PODJETJE
ki deluje na področju tekstila, išče ekskluzivnega
ZASTOPNIKA ZA JUGOSLAVIJO
Zahteva se posebna izkušenost in poznanje tržišč za prodajo sintetičnih prediv.
Poslati ponudbe pod geslom SINTETIČNA PREDIVA na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, 34137 Trst, Ul. Montecchi 6.
Zagotovljena je največja diskretnost.
m o b i I i
zorni.
RAZSTAVA
POHIŠTVA
Ul. Settefontane 58, 62, 64
OBVEŠČAMO CENJENE ODJEMALCE,
DA SO PREJŠNJE TELEFONSKE ŠTEVILKE ZAMENJANE Z NOVO
772731 z avtomatskim poklicem
34133 TRST
Ulica Kismondo it Tel. 761-884	761-819
OBVEŠČA svoje cenjene odjemalce, da je uvozilo v ekskluzivi pristni kraški teran v steklenicah in pristni kraški pršut.
SLOVENSKO
AMATERSKO GLEDALIŠČE TRST
V petek, 23. t. m. ob 21. uri v dvorani p. d. »Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, druga premiera gledališča
CIRIL KOSMAČ
BALADA O TROBENTI IN OBLAKU
Koncertna uprizoritev
Priredil: IVAN STRMOLE Glasbena oprema:
IVAN MIGNOZZI Režija in scena: ALEKSU PRE-GARC
Igrajo in sodelujejo: Igor Tuta, Anica Žerjal, Nadja Kosmač, Sergej Verč, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Jasna Pe-taros, Marija štrekelj, Milica Kravos in Silvester Metlika.
Ponovitev v soboto, 24. t. m. ob 21. uri v isti dvorani.
Nekaj misli o delu bo povedal avtor sam. Predstava traja približno eno uro!
Izleti
Slovenski klub
sporoča prijavljenim udeležencem izleta v PULJ, da oo odhod v nedeljo. 25. junija ob 7. uri. Kraj odhoda Foro Ulpia-no (sodnija). Prosimo točnost zaradi pravočasnega prihoda v Pulj. Prostih je še pet mest. Prijaviti se na telefon 211167 od 11. do 13. ure.
Prosvetno društvo »Ivan Grbec* priredi 29. junija 1972 izlet v Rakek, Ribnico m Kočevje. Vpisovanje v društvenih prostorih, škedenjska ulica 124 od 17 do 19 ure vsak dan
PD »Valentin Vodnik* priredi 25. t. m. enodnevni izlet v Sevnico. Vpisovanje od ponedeljka 19. t. m. do vključno srede od 20. do 20.30 v društvenih prostorih v Dolini. Vljudno vabljeni.
SPDT »Tabor* - Opčine priredi 29. t. m. enodnevni izlet v Kostanjevico na Krki. To je najstarejše dolenjsko in najmanjše mesto v Sloveniji. Ogledali si bomo mednarodni kiparski simpozij «Forma viva*. Gorjupovo umetniško galerijo v šoli in Goršetovo razstavo slik v galeriji «Lamut». Posebna privlačnost bo prav gotovo ogled kartuzijanskega samostana v Pleterjih, edinstven ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi. Vpisovanje od jutri v Prosvetnem domu od 20.30 do 21.30,
Slovensko planinsko društvo - Trst, organizira.v nedeljo. 2.. julija. 1972 izlet na Vršič z vzponom na Mojstrovko oz. Prisojnik. Potovanje z avtobusom po Soški dolini in povratek čez Kranjsko goro oz. Trbiž. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9.
Slovensko planinsko društvo ima za
letošnjo sezono v programu naslednje izlete:
—	16. julija 1972 izlet na Koljans (For-ni Avoltri);
—	30. julija 1972 izlet na Mangart:
—	Od 13. do 20. avgusta 1972 bo planinski teden v žabnicah, s prenočiščem v planinskem domu «MANGRT»;
—	27. septembra bo «Dan planincev*. (Kraj bo pravočasno javljen).
Gledališča
Ljubiteljem operne glasbe se za prihodnjo soboto obeta izreden večer. Na gradu Sv. Justa bodo namreč nastopili nagrajeni pevci televizijskega natečaja »Verdijski glasovi*: Katia RiS7 ciarelli, Mirna Počile, Beniamino Priof, Giuliano Bernardi in Maurizio Mas-sieri.
Spored koncerta, ki ga bo vodil dirigent Nino Verchi, obsega vrsto nesmrtnih arij iz opernega repertoarja. Odprla ga bo simfonija iz Rossinijeve »Tatinske srake*, sklenila pa simfonija iz Verdijeve opere «Moč usode«. Zbor gledališča, ki ga vodi Gaetano Riccitelli, bo spremljal pevce v nekaterih arijah. Predprodaja in rezervacija vstopnic od torka 20. t -nadalje v osrednji blagajni v Pasaž-Protti 2. tel. 36372. Cena oštevilčen«! sedežev je 1500-1000 in 800 lir, vstopnice pa stanejo 400 lir.'
Kino
Nazionale 16.00 «11 ritorno del gj*' diatore piu forte del mondo*. 8r» Harris. Barvni film.	'
Fenice 16.00 «Oggi a me... domanl a te*. Bud Spencer. Barvni f«®-Eden 16.00 «Tempi moderni*. .Cbptp Chaplin. Cmobeli film.
Grattacielo 15.00 »I quattro deli A'’ Maria*. Barvni film. Terence R«1, Bud Spencer in Eli Walach. Excelsior 16.00-22.10 «Taking Barvni film. Prepovedano ral*®11 pod 18. letom.	,.
Ritz 15.00 «Gli orrori del castello® Norimberga*. Barvni film. PreRO dano mladini pod 14. letom. ji Aurora 16.00-22.00 «Mimi metaUri' gico*. Giancarlo Giannini,. M. “ lato. Barvni film.	.	,,
Impero 15.00 «La piu bella storia Dickens*. Barvni film.
Capitol 16.30 »Shaft il detective*. Cristallo 15.00 «Bemardo, cane 1* e bugiardo*. Walt Disneyjev f1 Sledi risanka «Bongo* v barvah-Moderno 15.00 «11 provinciale*. c,ia Morandi, Maria Grazia Bucceu«-Barvni film.	. j
Vittorio Veneto 15.00 «11 elan Barker*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 »I 4 per Cordoba*. . ge Spepard, Giovanna Ralli- “a
Abbazia 14.00 «A 007 dalla Russia »n amore*. Sean Connery in P- Arm daris. Barvni film.	.
Astra 15.30 «Rio Lobo*. John wa>‘ Barvni film.
KINO «|RIS» PROtfj
predvaja danes ob 16. uri bari® film
»LA CITTA’	-
DEGLI ACQUANAUTU
Igrata: Suart Wittman in Rob®rt Wagner	—
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 16. uri bari*1 film
»PUNTO ZERO*
Razstave
V	Kraški hiši v Repnu razsta^ Zora Koren Škerkova. Njena ra*5 va bo trajala do konca meseca-
V	Tržaški knjigarni razstavlja konca meseca svoja najnovejša 0 Franko Volk.
V občinski galeriji razstavlja
svoj*
Mali oglasi
Trgovina s stroji za obdelavo lesa nudi takojšno prvo zaposlitev dekletu za uradniško delo. Javiti se osebno na naslov trgovine Ul. Conti 9, Trst.
»CIIKOEN* -Mehanična delavnica Samarittani m Mieeo In prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyei 4/a.
V vasi Zgonik pri Trstu — Italija prodam lepe parcele. Ponudbe na: ADIT - LJUBLJANA - p. p. 171.
KUPIM RABLJENO VINSKO POSODO (BEDEN 5 hi) Kalc Padriče, tel. 22-61-72.
dela Mario Zol. Razstava bo odp do 20. t. m.	. M
V	galeriji Russo v pasaži Rossoiu^ razstavljala do vključno torka. ^ t.m., tržaška slikarka Silvia F°n -’ra. je za svojo sedanjo razstavo Prlp 0 vila poldrugi ducat olj s tipično oj motiviko. Poleg teh svojih del jo u niča dala na ogled še 16 malih 8 . reiov, ki so tudi vredni pozorno®
V	galeriji Loža v Kopru bo v
do, 21. t. m. otvoritev razstave Mihe Maleša.	$
V	Gradežu, Drev. Europa uaijf.afli razstavlja »Grupa 3a» (Furlan. o j slav Meterc, Fulvio Monai. G'0' a, Pacor, Claudio Pettener, Orlando ian, Toma sin)
Opčin
Zveza demukc uličnih /ena * at izreka iskreno sožalje družini Kr ob hudi izgubi drage Pavletke ^
Svojemu članu Kabiu Violi >,rl*zog|0. izgubi očeta Krožek absolventov^ ^ venske trgovske akademije iskren žalje.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu P°" čitku našo drago
ANO GRGIČ
(RUŽETOVO)
Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru »Lipa*, gicam in prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerik® način pomagali, počastili in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči družini, sestra in drugo sorodstvo
Bazovica, 18. junija 1972
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikšnih izraziti sočutja ob izgubi naše drage
PAVLE KRAMAR
se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način sočustvo-vali z nami.
Posebna zahvala č. g. župniku za priložnostni govor.
Opčine, 18. junija 1972
Družina
Krai**r
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spremili k zadnjemu poti**9 mojega dragega sina
BRANKA TENCEJA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskemu ib°r'> Vesna, kriški godbi in vsem, ki so izrazili sožalje.	a
Žalujoča
Sv. Križ. 18. junija 1972
PRAZNIK IN JUBILEJ GROPAJSKO ■ PABHISKE SOLE
V duhu pesnika-borca bo vzgajala nove mlade
Kajuha
rodove
Slovesno poimenovanje šole po partizanskem pesniku Karlu Destovniku ■ Kajuhu bo prihodnjo nedeljo - Nekaj iz zgodovine šole v 60 letih njenega obstoja
Poslopje gropajsko-padriške šole
Gropada in nekaj streljajev niže Padriče. Trdosrčna kraška zemlja je zarisala komaj sluten izraz upe-?anosti v poglede teh vasic. Nemo ^ proseče se zazrejo koščeni zidovi hiš v popotnika, kot bi mu hoteli zaupati, da so šla tod mimo dolga stoletja, pa jim ni bilo mar teh krajev. Šele z zadnjimi deset-etji je prišlo nekaj novega, nekaj, *®r počasi a vedno hitreje sprednja njihovo podobo. Bolj kot sa-d> podobo domov, spreminja nekaj v zavesti ljudi, ki v njih prebivalo.
. Revščina je bila vselej najzna-eilnejša oznaka teh vasic, revšči-"a in pa neuklonljiva, skoraj trma-volja ljudi, da bi tej revščini kljubovali. Pa še nekaj. Neka ne-Pojmljiva zavest o vaški pripadno-je izoblikovala v ljudeh ljubosumen ponos, ki se je često spre-Vrgel v rivaliteto.
Eno glavnih vlog v procesu zbli-tovanja je odigrala šola, ki je skupna za Gropado in Padriče. V čast tej šoli, ki jo bodo prihodnjo i^deljo prekrstili, bodo Gropajci in Radričarji združili svoje moči ter s skupnim kulturnim nastopom proslavili ta praznik. Mogoče je naključje, da soupada prekrstitev rav-s šestdesetletnico obstoja šole, zdaleč pa ni naključje, da bo “Na namesto imena Zanetti, ki spominja na najbolj temno obdobje Paše zgodovine, nosila odslej ime Partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha. To ime nasprotji0 spominja na najsvetlejšo dobo, ko so se mladi fantje in možje s °adrič in iz Gropade, z ramo ob kami, borili za svobodo in darova-V kakor pesnik Kajuh, svoje živ-Irivje za boljše dni generacij, ki
po osvoboditvi šle in bodo še
S°
jte skozi tisto visoko, belo zgrad-0°. ki že šestdeset let stoji ob cest1 med Padričami in Gropado.
Šestdeset let se je prebilo skozi t° poslopje, ki se zdi otroku tako o^nansko veliko in prostorno, a Ik&tEme v očeh odraslega vedno 'Oaujše. Koliko prijetnih in žalostih zgodb bi vedeli povedati ti zi-o°vi! Marsikaj je šlo v pozabo, Marsikaj pa je še vedno živo v spo-"sinu ]judi.
Sicer pa naj neposredna pričeva-Jlja orišejo tiste čase. Starejši l^je se radi vračajo v spominih J' Svoja mlada leta, ko so še sa-gulili šolske klopi. Predvsem P® radi primerjajo razmere, v katerih živijo otroci danes, z razmeti, v katerih so živeli sami, kot j* si hoteli s tem dokazovati, da J? bila njihova težka mladost negoden pogoj za ugodnejše razmeji V katerih živi današnja rraladi-
, Rreden so zgradili gropajsko šo-j?’ so padriški in gropajski šolarji obiskovali šolo v Bazovici. Pouk ? hil zjutraj in popoldne, vmes pa j>Ve uri za kosilo. Iz Gropade ali , Sdriž v Bazovico pot ni bila kratil' avtobusov pa tudi ni bilo, da l1 se šolarji lahko vozili domov na osilo. Treba je bilo pač vzeti ko-od doma
L'Hlebec trdega, črnega kruha — ^ jo bilo vse, kar nam je mali pe-
ni v tem, kje naj bi šola stala. Tudi pozneje, ko so oblasti izrekle zadnjo besedo v zvezi s to zadevo, se niso sprijaznili z dovršenimi dejstvi in nadaljevali so se prepiri o tem, ali stoji šolsko poslopje na padriškem ali gropajskem ozemlju. Prepiri, ki jih je seveda pogostokrat zanetil odvečen kozarček v gostilni, se zlepa niso polegli, čeprav so morali Padričarji priznati, da je šolsko poslopje bliže Gropadi in nosi gropajsko hišno številko. V enem takih blagih prepirov je poraženi Padričar zabrusil Gropaj-cem: «Pa naj bo vaša ta šola, če jo že hočete, navsezadnje vam kaže zadnjico, ker je prednja stran obrnjena k nam.*
Dan otvoritve je bil 2. januarja leta 1913. Praznično razpoloženje, ki je ostalo v ljudeh po dolgih božičnih in novoletnih praznikih, se je tistega dne še popestrilo. Zjutraj je bila v gropajski cerkvica maša, ki so se je udeležili poleg šolarjev tudi mnogi odrasli. Po obredni svečanosti se je zbrana množica v procesiji odpravila v šolo, kjer je bila priložnostna slovesnost. Prva učitelja sta bila Milena Kraševec in Franc Bratuš, ki se ga nekdanji šolarji prav posebno spominjajo. Žal pa je Bratuža ob izbruhu svetovne vojne neizprosno iztrgala iz šole fronta. Za njim se je v gropajski šoli zvrstilo mnogo drugih učiteljev, kot so bili Karel Pahor, Milan Pertot, Antonija Čokova, vendar pa točnejših podatkov iz tistih časov ni in je treba zato zaupati le dobremu spominu nekdanjih šolarjev.
Tri generacije učencev in učiteljev so se srečavale s tremi sistemi učnih programov od tistega zimskega dne, ko je šolski zvonec prvič pozval k pouku, do danes. Vse te tri generacije so mi stopile pred oči na Lovretovj domačiji
v Gropadi, kjer sem obiskal gospodarja Avguština Kalca. Avguštin se je šolal pod Avstrijo v slovenskem jeziku, njegova hči Milena ni imela te sreče, da bi obiskovala šolo v svojem materinem jeziku; njen siin Saško pa je spet lahko obiskoval slovensko šolo, ker je rojen po osvoboditvi.
Tri generacije, tri načini šolanja, trije načini dojemanja življenja in sveta. Ko je bilo Avguštinu dvanajst let, mu je oče dejal: «Taki kot si ti že sami kosijo travo. Pokosil bom eno vrsto za začetek, ti pa boš potem nadaljeval*.
«Ubogal sem in od takrat še vedno kosim», je z rahlo otožnostjo v glasu zaključil Avguštin.
«No, naučili so vas pisati in brati in to po slovensko*, pripominjajo danes mlajši in druge generacije, «mi pa še med sabo nismo smeli spregovoriti slovenske besede*.
To je bilo obdobje, ko so z zloglasno Gentilejevo reformo ukinili slovesko šolo. Na gropajsko šolo so prihajali italijanski učitelji, ki so leta 1924 prevzeli prvi razred ter se nato postopoma polastili vseh razredov, tako da je 1927 ostal učitelju Gruntarju iz Bazovice samo še zadnji razred. Ti učitelji so poleg poučevanja v italijanščini uvajali tudi nove učne programe, ki naj bi poveličali slavo «mogočnega imperija*. Slovenska beseda je bila prepovedana, slovenske knjige pa so odslej služile na šoli samo za to, da je učitelj z njimi netil peč med mrzlimi zimskimi urami fašističnega pouka.
Tretja generacija, tista, kateri pripada Saško in toliko drugih, je zrastla v povsem drugačnih razmerah. Medtem pa se je moralo nekaj zgoditi, kolo razvoja se je moralo premakniti naprej. Toda to nj prišlo po naključju. Srd in odločnost, ki ju je napajalo dolgo letno zatiranje, sta vzkipela v vsej svoji mogočni pripravljenosti.
Razpad fašistične Italije v septembru 1943 je pomenil začetek so-vega življenja za slovensko šolo. Vaški odbor OF je na pobudo pesnika Cirila Zlobca ter domačinov Stojana Prešla, Evgena Kalca in Danila Gruntarja spet obudil slovenski pouk v gropajski šoli. Pou-ičevala sta brat in sestra Slekovec iz Tolmina, ki sta se preživljala Itako, da sta bila zdaj pri eni zdaj pri drugi družim na hrani. Sredi polne šolske dejavnosti so se v šolo vgnezdili Nemci in jo spremenili v orožarno. Toda neuklonljivi duh, ki jle preveval ljudi v teh težkih časih, je premostil to zapreko in pouk se je do konca vojne nadaljeval v zasebnih prostorih. Slekovec jp poučeval gropajske otroke v Če-retovi kleti, njegova sestra pa je nčevala na Padričah pri Škabče-|ih, na št. 32.
Zasilni pouk je od časa do časa premotila sirena, ki je z dobro poznanim in globoko osovraženim tuljenjem naznanila letalski napad in šolsko uro je bilo treba nadaljevati v bližnji jami, kjer je na šolski razred bežno spominjala le obrabljena tabla, naslonjena na stoletne
kapnike. Nič čudnega torej, če pouk ni bil takšen kot bi moral biti in so morali šolarji po osvoboditvi ponavljati razred. Nekaj pa je le ostalo v njihovi zavesti iz tistih časov, nekaj, kar bj nobena sodobna šola z najboljšimi metodami in učitelji ne mogla dati — prepričanje, da se človekove volje ne da ukloniti z nasiljem!
Letos se zaključuje 27. šolsko leto po osvoboditvi. Cela vrsta ljudi je šla od takrat skozi te šolske klopi. Precej se je menjalo od prvega leta po osvoboditvi, ko je poučevala še domačinka z Gropade Marija Milkovič, še več se je spremenilo od tistega daljnega zimskega jutra leta 1913, nekaj pa se vendar nadaljuje v tradiciji te šole — to je spoštovanje in ponos do bogate kulturne preteklosti našega malega naroda, ki mu je prav šola dala toliko svežih moči, da se je obdržal na tej zemlji. Poimenovanje šole po narodnem junaku in pesniku Kajuhu je najvidnejši dokaz te kontinuitete.
DUŠAN KALC
VČERAJ V VIDMU
Zasedanje deželn« konzulte za izseljenstvo
Včeraj se je sestala v Vidmu pod predsedstvom deželnega odbornika za delo in socialno skrbstvo Stopperja deželna konzula za izseljenstvo. V začetku zasedanja sta podala uvodni poročili odbornik za kmetijstvo Co-melli in za zadružništvo Varisco. Sledila je razprava, v katero so posegli tudi predstavniki slovenskih izseljencev. Govor je bil o vojaških služnostih, o gospodarskem in družbenem napredku nadiških dolin, o šolstvu in o drugih perečih vprašanjih, ki tarejo našo deželo in ki povzročajo nadaljevanje izseljenstva.
THdtna uAecUitifou
Iz obzira do tujcev
Spoštovano uredništvo
Ob preusmeritvi prometa po Ul. Co-roneo, so odpravili smerne table na križišču Fabio Severo - Trg Dalmacija. Tujci, namenjeni v Jugoslavijo, zbegano sprašujejo katera pot jih pripelje na obmejne prehode.
Zakaj niso na križišču Ul. Milano -Coroneo - Carducci, postavili ustreznih napisov? In zakaj ne bi namesto «Po-stumia*, «Fiume», napisali Jugoslavija* (kot je v Gorici) ali namesto «Capodistria» in «Pola» kratke besede Istria, vsaj dokler ne bodo sprejeli edine pravilne rešitve t. j. dodatka »Koper*, «Pula», »Rijeka* in «Po-stojna*?
Trst: za tujce neprijazno mesto!
S spoštovanjem	S. O.
Mogočni paviljon tvrdke Paoletti privlačnost tržaškega velesejma
Industrijsko podjetje Manifat-ture Tessili A. Paoletti je letos navzoče na Tržaškem velesejmu s pravljičnim paviljonom s površino nad 1.000 kvadratnih metrov ter s fantastično razstavo nad 600 artikli izbranega perila za dom ter z artikli visoke mode, ki so povsod navdušili in med katerimi jih je veliko, kd si jih je zamislil in je zanje napravil načrte sloviti Pablo Moreno.
Tvrdka Paoletti se ponaša z nad stoletno tradicijo uspešnega delovanja na področju perila za dom in je v proizvodni tehniki dosegla tako visoko raven, da se lahko kosa s katerim koli tovrstnim podjetjem v Evropi. Še več, sme se ponašati, da je vodilno tovrstno industrijsko podjetje v Evropi.
V Italiji ima to odlično toskansko podjetje kar 53 podružnic ter štirinajst stalnih razstav v glavnih središčih polotoka ter razpolaga s tako kapilarno prodajno organizacijo, da si boljše ne moremo niti zamisliti.
Nad 5.000 nameščencev v njem proizvodni in prodajni mreži širi
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiii;a.,iiiiiiiii|iimii||l|||l|||||||mi,mii|||||||||||||imii|||l|||„l|||l„||||||||||||||l||
UTRJEVANJE BRATSKIH VEZI V SLOVENSKEM ZAMEJSTVU
Zbor «Fr. Prešeren iz Boljunca gostoval v Bilcovsu na Koroškem
Pevci iz Boljunca na Gosposvetskem polju
Preteklo soboto je pevski zbor prosvetnega društva France Prešeren iz Boljunca gostoval v Bilčov-su na Koroškem. Prireditev, ki je bila pod pokroviteljstvom tamkajšnjega prosvetnega društva Bilka in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, je dosegla svoj namen: ustvarjene so bratske vezi med slovenskima prosvetnima društvoma iz Boljunca in Bilčovsa.
Srečanje s koroškimi rojaki je bilo prisrčno. Že na državni meji
,snila v zguljeno torbo. Največkrat hlebca kor * ““i, na pol pot
id Bazovico, tako smo kosilo kar
J* bilo hlebca konec že pri Gornji na pol poti med Padričami
Do
t^ajtrkovali, opoldne pa smo si ^eganjali lakoto s kratkočasenjem 1^ razgrajanjem ob bazovskem ka-toj? vesta povedati zakonca Fran-a in Ivan Grgič ter mnogi dru so so takrat šolali in so še
Razmere so se v hipu spretne ko so dogradili šolo, ki je povila bogato pridobitev za obe <jasj- To je pomenilo, da vasici ven-nista tako nepomembni, če-vav sta majhni in revni in čeprav HjL ^ morali starejši vaščani pol-'štirideset let boriti z oblastmi, v so odobrile prošnjo za gradnjo. kon!\C leta 1912 Podjetje Picimich slon'° dogradilo novo šolsko postat ' ki je v takratnem denarju Avstrijo 53 tisoč kron. S tem : Ssčenja nova doba za gropajske Padriške šolarje.
so si bili Gropajci in Padri-enotni v zahtevah po novi si prav gotovo niso bili enot-
*»«#
H,
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiuiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiimiiuiii
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BAZOVICI
Ob prazniku letnika 1912 darujejo jubilanti 13.500 lir.
Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina Ane Grgič darujejo družina Grgič (Zeletovi) 1.000 lir, Rozina Kalc (Padriče št. 79)
2.000	lir, družina Grgič in Zock
5.000	lir, družina Marc (tš. 55) 3.000 lir, njena sestra Milka Fonda 5.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Antona Marca daruje Svetko Čufar z družino 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Ane Grgič daruje Marija Žagar (Štancer jeva) 2.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU
Anica in Drago Štoka 20.000 lir, sedmak (fotograf) 3.000 lir, Ivan Kapun (Opčine) 20.000 lir, Ivan Fer-folja 20.000 lir, Alojz Štoka 10.000 lir, Vinko Furlan 1-000 lir, Kazimir Majowsky 15.000 lir, Danica Kante
5.000	lir. Družina (Šegeriščevi)
15.000	lir, Josipina Danev 5.000 lir, Viktor in Pina Valenari 5.000 lir, Mara in Oskar Ferluga 10.000 lir, Angel Sulčič 11.000 lir. Slavko Kalc in žena 10.000 lir, Milanček Čuk
10.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM V NOB V KRIŽU
Gizela Sirk-Košuta (št. 143) 3.000 lir, Žarko Bogateč (št. 615) 1.000 lir, Franc Košuta (št, 253) 1.000 lir, Duilio Scocies (št. 80) 2.000 lir, Vit-torio Marcucci 1.000 lir, Berto Košuta (št. 112) 1.500 lir, Viktorija Comino (št. 70) 10.000 lir, Angioli-na Strugia (št. 84) 2.000 lir, Vojko Šemec (št. 14) 5.000 lir, Lado in Sabina Družina (Trst) 5.000 lir, Karla Sedmak (Trst) 2.000 lir, Gabi Antoni (Gabrovec št. 1) 5.000 lir, Albin Sedmak (Opčine št. 19) 5.000 lir, Cesare Pacchioni (št. 394) 2.000 lir, Lenko Frakovič (Nabrežina)
14.000	lir, Viktorija Bužeti 1.000 lir.
V	izpolnitev želje sina Branka Tenceja daruje mama 2.500 lir.
V	počastitev spomina Branka Tenceja daruje teta Viktorija Bizin 2.500 lir.
V	počastitev spomina Branka Tenceja daruje Zveza partizanov Križ
5.000	lir.
Ob 3. obletnici smrti Božiča Tenceja darujeta žena Alba in hči Aleksandra 5.000 lir.
Družina Kovač (št. 145) je darovala 10.000 lir in ne Kova kot je bilo prejšnjo nedeljo pomotoma objavljeno.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Adelchi Franco 1.000 lir, Sergio Tončič 1.000 lir, Miro Pregare 1.000 lir, Carlo 1.000 lir, Giuseppe Files
1.000	lir, Alojz Bjekar 1.000 lir, Mihael Grižon 3.000 lir, Franc Gri-žonič 500 lir, N.N. 1.000 lir, Anton Kocjančič 10.000 lir, D. Lavrenčič
20.000	lir.
ZA KAJUHOV KIP
V	GROPADI
Bivši učenci šole iz Gropade in s Padrič darujejo: Zofija Križmančič
1.000	lir, Zofija Grgič 1.000 lir, Silvestra Ražem 1.000 lir .Silvana Grgič 1.000 lir, Karel Kalc 1.000 lir, Štefanija Kalc 1.000 lir, Gizela Fonda 1.000 lir, Ivan Brce 1.000 lir, Ivan Počkar 1.000 lir, Josipina Križmančič 1.000 lir, Emilija Križmančič 1.000 lir, Marija Mazgec 1.000 lir, Marija Križmančič 1.000 lir, Marija Grgič 1.000 lir, Karel Grgič 1.000 Ur, Ruggero Pečar 1.000 lir, Ivan Grgič 1.000 lir, Anton Kalc 1.000 lir, Rozina Bernetič 1.000 lir.
« « «
Ob tragični nesreči PauUne Kramar daruje Laura Sedmak, (Gabrovec št. 1), 1.500 lir za spomenik padlim v Gabrovcu.
Namesto cvetja na prerani grob Pavle Kramar daruje družina Ivan Andolšek 2.000 lir za prosvetno društvo Tabor.
* * *
V	spomin pok. Pavle Kramar
daruje Emil BadaUč 2.000 Ur za ŠD «Polet».
Namesto cvetja na grob prof. Andreja Budala daruje družina Vlado Švara 2.000 lir za Glasbeno matico in 1.000 lir PD «Ivan Cankar*.
V	počastitev spomina prof. Andreja Budala darujeta Ida Kufersin in Marija Mi jot 2.000 lir za Slovenski klub.
Namesto cvetja na grob Ane Grgič daruje sestra Milka Fonda 5.000 Ur za ŠD «Zarja» in 5.000 Ur za Slomškov dom v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Ane Grgič daruje družina Marc (Bazovica št. 55) 2.000 Ur za ŠD »Zarja*.
V	počastitev spomina Ane Grgič darujeta družini Grgič in Zock 5.000 lir za Dijaško matico.
Za spomenik Otona Župančiča v svetoivanski osnovni šoli poklanja 25.000 lir Tržaška kreditna banka. Združenje staršev se vsem dorbot-nikom iskreno zahvaljuje.
Namesto cvetja na grob prerano umrle Pavletke darujeta Slava in Milan Čebulec 5.000 Ur za novi sedež KPI na Opčinah.
Namesto cvetja na prerani grob drage prijateljice Pavle Kramar daruje Rožica Terčon z družino 5.000 Ur za Kasto. V isti namen daruje Deana Desco z družino 3.000 lir ter Dragica Šajn z družino 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob prerano umrle Pavle Kramar daruje Prodajna zadruga z Opčin 10.000 lir za prosvetno društvo «Tabor*.
Rinko z Opčin je prispeval 1.000 lir za pevski zbor Primorec. V isti namen je prispeval Lucijan Malalan 2.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Ane Grgič in Pavle Kramar daruje Magda Barbiero 5.000 lir za PD »Tabor* z Opčin.
V	spomin pok. Ane Grgič daruje družina Jagodic 3.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
Na večerji ob petletnici mature so zbraU bivši sošolci pok. Jurija Tomšiča 20.000 lir za KASTA.
V	spomin na pokojno Pavlo Kramar daruje Anica Daneu 2.000 lir za prosvetno društvo »Tabor* Opčin.
je pevski zbor in številne izletnike iz Boljunca pozdravil ta nik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Andrej Kokot.
Nastop pevskega zbora iz Boljunca je koroške rojake močno navdušil. Hvaležnemu občinstvu so ugajale tako slovenske narodne in u-metne pesmi, zlasti tiste, ki jih na harmoniko spremlja zborovodja Drago Žerjal, kot dalmatinske pesmi, ki so bile vključene v spored in so bile za mnoge poslušalce prava novost Zbor je moral več pesmi ponoviti. To je vsekakor lepo priznanje za pevce in pevke in zborovodjo iz Boljunca, ki so se dobro pripravili na ta nastop.
V imenu Boljunčanov je vaščane iz Bilčovsa pozdravil društveni predsednik Vojko Slavec. V kratkem nagovoru je objasnil zlasti nekatere značilnosti in tradicije Boljunca. Izrazil je tudi željo, naj bi pevski zbor iz Bilčovsa sodeloval na eni izmed prireditev v Boljuncu. V spomin na prvo srečanje je prosvetno društvo Prešeren podarilo pro-
svetnemu društvu Bilka sliko (motiv iz Boljunca), ki jo je izdelal domačin Stanko Žerjal.
Za uspešen nastop Boljunčanov in za lepo darilo se je zahvalil Rupert Reichman, predsednik prosvet-nega društva iz Bilčovsa. Po končani kulturni prireditvi je prosvetno društvo Bilka priredilo družabno srečati e. na katerem so domači pevci zapeli nekaj koroških ljudskih pesmi. Tudi družabno srečanje je potekalo v prisrčnem ozračju in je trajalo pozno v noč.
V nedeljo so Boljunčani obiskali razne kraje na Koroškem. Med drugim- so si ogledali zgodovinski vojvodski stol na Gosposvetskem polju, znani r.Minimundust’ v Celovcu, starodavno cerkev ob Vrbskem jezeru in se končno povzpeli tudi na piramido nad omenjenim jezerom odkoder je prekrasen razgled po slikoviti koroški. Tudi izlet je potekal v najlepšem redu. za kar se je zahvaliti požrtvovalnim organizatorjem.
m. k.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiti
Prireditev na katinarski šoli


Otroci, ki so nastopili na prireditvi ob poimenovanju katinarske šole po Franu Milčinskem
ZAHVALA
Odkritje spominske plošče pisatelju Franu Milčinskemu in popoldanska kulturna prireditev na katinarski šoU. sta preteklo nedeljo uspeli nad vse pričakovanje. Obe prireditvi sta bili praznik ne le za učence osnovne šole, temveč vseh prebivalcev šolskega okoUša. Priprave na to praznovanje je zajelo zelo veliko število domačinov, ki so z zanimanjem in požrtvovalnostjo veliko pripomogli k našemu skupnemu uspehu. Ob tolikšnem sodelovanju bi nas naštevanje vsakega
posameznika dovedlo do napake, da bi morda koga izpustili. Da se temu izognemo, si dovoljujemo izreči s tem svojo iskreno zahvalo vsem, prav vsem. ki so nam na katerikoli način pomagali. Vaša množična in vsestranska pomoč je v nas utrdila spoznanje, da prebivalci našega šolskega okoliša ljubijo svojo šolo in da zvesto spremljajo njen razvoj, kar nam je še v posebno zadoščenje.
Še enkrat hvala, prav lepa hvala!
Učiteljstvo osnov, šole Fran Milčinski na Katinari
po vsej Italiji skrajno elegantno in izbrano modo, ki jo ustvarja tvrdka Paoletti. Dosedanji prodajni rezultati ter številne nagrade in priznanja so otipljiv dokaz, da tvrdka Paoletti z modernim okusom in aktualnostjo ohranja živo staro tradicijo. Njeni mogočni o-brati v Toscani, ki razpolagajo z najsodobnejšimi stroji in napravami ter z najnaprednejšo tehnologijo, zaposlujejo nad 1.200 nameščencev in uresničujejo zamisli, ki jih dan za dnem ustvarjajo stilisti podjetja v Študijskem
centru Paoletti za čipke in vzorce. Paviljon na Tržaškem velesejmu, ki ga je okusno uredil rimski Studio 1, je primeren okvir za nadvse izbrane artikle podjetja Paoletti, za njegove prefinjene modele pret a porter, med katerimi bodo naše gospe mogle po svoji želji izbrati prav vse, kar si more človek sploh zaželeti za lastno eleganco ali za eleganten dom.
Je to paviljon, je to razstava, ki že sama zasluži, da obiščemo velesejem.
OTROCI, ZA VAS!
Pisani svet WALT DISNEYA
WALT DISNEY, veliki ljubitelj in ljubljenec otrok, vas ponovno vabi na «literarni potep*. Potep, skozi štiri knjige obsegajoč čudoviti svet domišljije, v katerem se boste srečevali z junaki svojih najbolj priljubljenih risanih filmov in pravljic. Obogatili pa boste tudi svoje poznavanje Združenih držav Amerike ob branju prevzemajočih zgodb iz burne ameriške zgodovine. Tudi najmlajši boste z veseljem popasli oči nad edinstvenimi barvnimi posnetki iz narave, ki vam bodo omogočili vsaj bežni vpogled v skrivnostno življenje prebivalcev puščav, pragozdov, savan, morskih globin . ..
Zbirka štirih knjig: V DEŽELI DOMIŠLJIJE ZGODBE IZ AMERIKE POVESTI IZ VSEGA SVETI* ČUDOVITI ŽIVALSKI SVET
obsega več kot 1000 strani in 1200 barvnih ilustracij. Vse štiri knjige so zložene v okusno opremljeni ščitni zbirni škatli.
Komplet kupite v
TRST — Ul. sv. Frančiška 20 — Telefon 61-792
MARIO BEVILACQUA
T R S T Via Conti, 9/1 Tel. 79 3071
V NOVI TRGOVINI samo 200 m od prejšnje
•	Vse vrste kombiniranih strojev
•	Pri nakupu v Italiji prodaja na obroke do 20 mesecev
ZA ČASA VELESEJMA POSEBN, POPUSTI
OBIŠČITE NAS V PAVILJONU «E»
UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA
FRANCBERGINC
TRST, Ul. Gatieri 5 - Tel. 796-941
TRST UL Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMiO
TOVORNI PREVOZI
» vse kraje tudi % Inozemstvo
ŽREBANJE
ZERIAL
Z10 TISOČ LIRAMI ZADENEŠ AVTO >500
i
i
i

|" fr _A.. ^
i
Primor?ki^[nev"mfc
GORIŠKI DNEVNIK
18. junija 1W2
NEDELJA, 18. JUNIJA
TRST A
8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 9.00 Maša; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj zakaj;
13.30	Glasba po željah; 15.45 Radijska kriminalka; 16.50 Filmska glasba; 17.15 Popoldanski koncert;
18.00	Plošče; 19.00 Šport in glasba; 20.00 šport; 20.45 Pratika;
22.00	Šport; 22.25 Zabavna glasba.
TRST
8.30	Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 0-krogla miza o ...
KOPER
7.30.	8.00, 12.30. 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba;
9.30	20.000 lir za vaš program; 10.10 Glasbena matineja; 12.05 Glasba po željah; 13.30 Ansambli z Romagne; 14.30 Glasbena oddaja; 16.45 Glasba po željah; 17.00 V dolini Trente; 17.30 Primorska poje; 18.00 Prenos RL; 20.00 Šport;
20.30	Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba;
24.00	Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00.	13.00, 20.00. 23.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10 45 It. balade; 11.35 Roditeljski krožek;
13.15	Spored s P. Baudom; 14.00 Rakec; 14.30 Plošče; 16.00 Variete z G. Bramierijem; 16.50 Popoldan z Mino; 18.15 Plošče; 20.25 Radijska priredba; 21.20 Jazz; 21.50 It. kvartet; 22.20 Odhod in prihod.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30. 10.30, 11.30. 13.30,
18.30.	24.00 Poročila; 7.40 Pojeta H. Pagani in A. D’Angelo; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike v nedeljo; 12.30 Plošče; 13.00 Kvizi narobe: 13.35 «Alto gradi-mento*; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Glasbena oddaja; 17.30 in 18.40 Šport in glasba; 19.00 Popevke; 20.10 Odhod in prihod; 20.50 Operni svet; 21.30 Louis Pastemu; 22.40 Operetni odlomki; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za orgle; 11.50 Ljudska glasba; 12.20 Tartinijeve sonate;
13.00	Medigra; 13.30 Rossinijeva opera; 15.30 Radijska priredba;
18.00	Japonska literatura; 18 30 Jazz; 19.15 Vsakovečemi koncert;
20.15	Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu; 2130 Radijska priredba
SLOVENIJA
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00,13.00,
14.00,	15.00, 16.00, 18.00,19.00, 20.30,
23.00.	24.00 Poročila; 9.05 Radijska igra za otroke; 9.50 Orkestralne skladbe za mladino; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 Še pomnite, tovariši ..; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitaio in pozdravljajo;
14.15	Zabavna glasba; 14.30 Nedeljska reportaža; 15.05 Igrajo veliki zabavni orkestri; 15.30 Humoreska tega tedna: 16.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
17.00	N. Michalewski: »Trije mušketirji*; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 »V nedeljo zvečer*; 23 20 Melodije za lahko noč; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jaza za vse.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 V nedeljo o-poldne; 12.30 Naša država; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja;
15.00	Neposreden prenos športnih dogodkov; 17.00 TV za otroke: Tv film - Zaklad v gradu brez imena; 17.30 Risanke; 18 00 Včeraj in danes; 19.00 Dnevnik; 19.10 Film: Charlot, pekarski vajenec;
20.00	Prenos nogometne tekme;
20.45	Dnevnik; 21.55 TV priredba: I Nicotera; 23.10 Športna nedelja; 23.50 Dnevnik.
II. KANAL
20.30	Prenos regate med starimi pomorskimi republikami; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nedeljski variete;
22.15	Boomerang.
PONEDELJEK, 19. JUNIJA
TRST A
7.15. 8.15, 11.30,13.15,14 15,17.15, 20 15. 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Slavni solisti; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.15 Tretja stran;
15.10	Folklorni dokumenti; 16.10 Simf. koncert.
KOPER
7.30,	8.00, 10.00, 12.30, 14.00. 15.30,
16.00,	18.00. 20.15, 23.30 Poročila;
7.40	Jutranja glasba; 8.30 20.000 lir za vaš program; 10.10 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Ansambli iz Romagne; 14.05 Šport; 14.30 Glasbena oddaja; 15.40 Zabavna glasba; 16 00 Prenos RL; 16.30 Zbori; 17.00 Pn morski dnevnik; 17.20 Popevke;
17.40	Sopranistka M. Vuga-Horvat;
18.10	Vaši pevci; 18.45 Otroški kotiček; 19.00 Slov. glasba; 19.30 Plošče; 20.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 22.35 čelist Rostropovič;
23.00	Prenos RL.
NACIONAt.NI .PROGRAM
7.00.	8.00, 13.00, 15,00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 «Hit parade*; 14 00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.10 Kulturna oddaja; 20.20 Komorni koncert; 21.50 Na knjižni polici; 20.20 Odhod in prihod.
II. PROGRAM
7.30.	8.30. 9.30. 10.30. 11 30. 12 30. 13.30, 15.30, 18.30, 19.30. 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta A. Identici in P. Focaccia; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori;
12.40	»Al to gradimento»; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče;
16.00	Draga RAI; 18.40 Vprašaj;
19.00	Poje C. Villa; 20.10 Odhod in prihod; 20.50 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.20 Plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Carissimov oratorij; 17.20 Lahka glasba; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.00 Plošče; 21.30 Radijska priredba
SLOVENIJA
8.00.	9.00. 10.00,11.00,12 00,13.00,
14.00	15.00, 16.00. 18.00, 19.00, 20.30,
23.00.	24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Poletni ringa-raja; 10.40 Z orkestrom Faith; 11.20-12.00 Pri vas doma; 13.10 Glasba J. S. BSjcha in G. F. Han-dla; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Igrajo angleške pihalne godbe;
14.15	Zabavna glasba; 15.10 Ljudske pesmi sveta Poljska; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.40 Melodije mojstrov lahke glasbe; 17.00 »Vrtiljak*;
17.40	Z orkestrom Gould; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne;
19.15	Popevke in plesni ritmi; 19.15 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč. otroci!; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Zaplešite z nami.
ITAL TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik;
17.00	TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za o-troke: Svet v slikah; 1810 TV film; «1 magnifici sei e mezzo*;
18.30	Mladinski šport; 18.45 Na knjižnji polici; 19.15 Kulturna oddaja: Življenje na Poljskem; 19 45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Celovečerni film: »D segno della legge*; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Danes zvečer govorimo o...; 22.15 Neposredni prenos košarkarske tekme Evropa - ZDA.
V ZVEZI Z VESTMI 0 PRESELJEVANJU
Slovenska ljudska šola in vrtec morata ostati v Ul. Randaccio
Vrtec in šola sta se tu razvila, tu naj tudi ostaneta ■ Šolske postojanke v južnem delu mesta so neobhodno potrebne za slovensko manjšino
V slovenskih šolskih krogih so se v teh dneh razširile vesti, ki nas, kot zveste prijatelje slovenske šole v Gorici, zelo vznemirjajo. Znano je kronično pomanjkanje ustreznih in modernih prostorov za slovenske šole vseh stopenj v Gorici. Rešitev je še daleč. Zaradi tega si pristojna oblast, v tem primeru go-riška občina, prizadeva, da bi našla vsaj začasno rešitev.
Slovenska trgovska šola se nahar ja v starih, neprimernih in nehigienskih prostorih. Občinska uprava je našla v Podturnu primernejši šolski prostor, kamor se bo omenjena šola preselila jeseni, ob začetku novega šolskega leta. Lokacija bo sicer oddaljena iz mestnega središča, vendar se bodo lahko slovenski dijaki učili v bolj dostojnih učilnicah kot so bile dosedanje.
Do tu vse v redu in prav. V prihodnjem šolskem letu pa bo primanjkovalo učilnic tudi v dveh stavbah slovenskih šol v Ulici Randaccio. kjer so slovenski otroški vrtec, slovenska osnovna šola in slovenska nižja gimnazija. Število učencev in dijakov na slovenskih šolah vseh stopenj k sreči iz leta v leto narašča, zaradi tega prihaja do pomanjkanja šolskih prostorov. Otroški vrtec v Ulici Randaccio je pred časom dobil še eno učilnico, ki mu služi za obednico, slovenska osnovna šola je dobila tretji razred, ker se je medtem število učencev povečalo (slovenska javnost s tem v zvezi pričakuje, da bo šolska oblast morda že letos, če ne pa v prihodnjem šolskem letu, morala dati na razpolago še četrto učno moč in s tem v zvezi tudi četrto učilnico), lani so na nižji gimnaziji dobili že peto paralelko v prvem razredu, brez dvoma jo bodo imf-li letos tako v drugem kot v prvem razredu. Profesorji nimajo na razpolago profesorske zbornice in se stiskajo v pritlični sobi, ki služi tudi v druge namene.
Učilnice in drugi prostori za šolske potrebe torej primanjkujejo. Zaradi tega je treba dobiti nekaj novih prostorov, ki jih v Ulici Randaccio ni.
Prihajamo do vznemirljivih vesti. Baje se nekateri »odgovorni faktorji upravnopolitičnega in šolskega življenja* zavzemajo, da bi se v Podturn, v isto stavbo kjer bo dobila zatočišče —slovenska trgovska šola, preselili tudi slovenski otroški vrtec ali slovenska osnovna šola iz Ulice Randaccio.
To bi bil enostavno zločin. Vsi vemo koliko truda so nekateri starši vložili pred leti, da bi se odprl slovenski otroški vrtec v Ulici Ran-
daccio, kako se je ta vrtec potem lepo razvil, kako se je, kot posledica te akcije, lepo razvila slovenska osnovna šola v Ulici Randaccio, kjer je še pred nekaj leti bila le enorazrednica, smo pa na tem da bomo že prihodnje leto zahtevali štirirazrednico.
Slovenski starši, ki bivajo v juž nem delu mesta, so se potrudili, da so svoje otroke poslali in še pošiljajo v to šolo, otroci so se na to stavbo navezali in so ponosni, da hodijo v to šolo, kjer je tudi slovenska nižja gimnazija. Pa ti pride nekdo in hoče kar na lepem, ne da bi koga vprašal, premestiti to šolo, ki je v mestnem središču, na periferijo. To bi bil hud udarec za slovenski vrtec in za slovensko osnovno šolo v južnem delu mesta in posledice bi se čez nekaj
let poznale tudi v slovenskih srednjih šolah.
Vrtec in osnovna šola morata ostati v Ulici Randaccio. O tem so si edini slovenski starši ter učiteljstvo vrtca in omenjene šole.
Če že mora občina poskrbeti za druge nujne prostore, naj skuša to napraviti v stavbi v Ulici Randaccio sami. Če pa to ni absolutno mogoče, naj se v Podturn preseli oddelek nižje gimnazije. Za večje otroke to ni tako hud problem, prav tako ne bi bil problem za profesorje in ravnateljstvo.
Preprečiti moramo, da se ob tihem in neodgovornem odobravanju kakega slovenskega predstavnika, ponovi napaka, ki je bila napravljena lani glede slovenskega otroškega vrtca v Ulici Tomani.
m. w.
V PROSVETNI DVORANI V GORICI
Lepo uspela zaključna produkcija učencev šole Glasbene matice
Kljub številnim oviram in težavam je šola dosegla letos nadaljnji napredek Nastopajoči učenci so bili deležni živahnega odobravanja številnega občinstva
V	Prosvetni dvorani v Gorici je bila v petek zvečer zaključna produkcija učencev Glasbene šole iz Gorice. Povabilu se je odzvalo lepo število staršev, prijateljev mladine in ljubiteljev glasbe, ki so napolnili dvorano.
V	imenu vodstva šole je udeležence pozdravil profesor Ivan Mi-gnozzi; zahvalil se jim ie za udeležbo ter opozoril, da ta zaključna prireditev nima namena prikazati kakšnih posebnih umetniških dosežkov, ampak hoče biti predvsem prikaz kvalitetnega stanja šole. V tem smislu so pripravili v razmeroma kratkem času učence, ki bodo podali to. kar so se vsak dan vež-bali v šoli. sproščeno, tehnično še nedovršeno ter v mejah interpretacije, kot jo zmorejo učenci sami.
Glasbeni profesorji poleg govornika Ivana Mignozzija še ravnatelj
SREČANJE PREDSTAVNIKOV GORICE IN NOVE GORICE
Na vladni ravni doseči soglasje odprtju novega mejnega prehoda
Sestanka sta se udeležila tudi predstavnika jugoslovanske carine in notranje uprave ■ Kako napreduje izgradnja infrastruktur
Kako potekajo priprave za odprtje mednarodnega prehoda Štandrež-Vrtojba, o tem je bil prejšnji dan pogovor na goriškem magistratu, ki so se ga udeležili predstavniki obeh Goric ter nekateri strokovnjaki, ki so bili v jugoslovanski delegaciji. Srečanju sta z naše strani prisostvovala župan De Simone in odbornik za javna dela Agati, jugoslovansko delegacijo je vodil predsednik občinske skupščine Nova Gorica Rudi Šimac. sestavljali pa so jo tudi izdelovalci načrta jugoslovanskega dela mednarodnega prehoda ter ustreznih infrastrukturnih objektov ter predstavniki uprave jugoslovanske carine in notranje uprave.
Obisk namestnika direktorja u-prave jugoslovanske carine v Novi Gorici je omogočil omenjeno srečanje, na katerem so proučil! doslej opravljeno delo upraviteljev pri svojih osrednjih vladah, da bi čim-prej odprle novi prehod. Župan De Simone je v zadnjem razdobju opozoril na potrebo rešitve tega nujnega vprašanja predsedstvo mini-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiinaimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiMiiiimiiiiiiiuiimiiiiiiii
VČERAJ V GRADU KROMBERG
SPACALOVA RAZSTAVA SVEČANO ODPRTA
Številna udeležba uglednih predstavnikov kulturno-politič-nega življenja Slovenije, Primorske ter Trsta in Gorice — Ogled kraške hiše v Škrbini
Sinočnje uradno odprtje retrospektivne razstave Spacalovih grafik, tapiserij in skulptur v Kromberškem gradu (prireditelja sta bila občinska skupščina Nova Gorica in Goriški muzej), je bil prvovrstni kulturni dogodek, ki mu je po eni strani dajala pečat Spacalova umetniška vrednost, po drugi strani pa izredno številna udeležba uglednih kulturnih in političnih predstavnikov z vseh krajev Primorske, kakor tudi predstavnikov oblasti, kulturnega in političnega življenja z Goriškega in s Tržaškega.
Poslanec dr. Jože Vilfan je v svoji uvodni besedi poudaril, da je mojstrova želja, pokloniti en del svojega opusa novogoriški občini, da bi ga dostojno in trajno razstavila v obnav-
JUG. TELEVIZIJA OD 18. DO 24. JUNUA 1972
NEDELJA, 18. junija
10.40	Pet minut po dotnače;
10.45	Kmetijski razgledi; 11.12
Kmetijska oddaja; 12.00 Otroška matineja:	Sebastijan in Mary
Morgane; 12.50 Mestece Peyton;
13.40	TV kažipot; 14.50 Motorne dirke, prenos iz Pretoke; ....Mladinski radijski klub; 16.55 Bruselj Nogometni finale, barvni prenos v odmoru Propagandna oddaja;
18.45	Za konec tedna; 19.00 Elizabeta I. — barvni film; 20.30 Filmska burleska; 21.00 TV dnevnik;
21.30	Zabavna oddaja; 22.15 Risanka; 22.30 Športni pregled;
23.00	Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
14.50 Motodirke v Pretoki; 16.55 Prenos nogometne tekme; 20.45 TV film: Tekma v golfu; 21.15 Na poti k zvezdam; 21.35 Celovečerni film: Vrnitev v mestece Feyton. PONEDELJEK, 19. junija
18.45	Lutkovni film; 19.00 Risanka; 19.15 Obzornik; 19.30 Šest srečanj z Barkerjem, serijski film;
20.00	Mladi za mlade; 20.45 Kratek film; 21.00 TV dnevnik; 21.35 M. Pfleghar: Romeo in Julija 70, 2. del barvne oddaje; 23.10 Kulturne diagonale; 24.00 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Mr. Piper; 21.15 Poročila;
22.30	Les Parisiennes; 23.55 Boj za obstanek.
TOREK, 20. junija MJ D. Maksimovi*: toveUks
na razstavo; 19.00 Risanke; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasbena oddaja;
20.00	Razvijajoči se možgani, oddaja iz cikla Možgani; 20.20 Poreklo oblikovanja; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Oči brez obraza, francoski film; 23.05 Glava na zaslonu; 23.50 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.15	Tečaj francoščine; 21.15 Poročila; 21.30 TV film; Dragulji v kroni; 22.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov.
SREDA, 21. junija
18.40	Sebastijan in Mary Mor gane, serijski barvni film; 19.05 Obzornik; 19.20 Jazz na ekranu; Chris Barber Band; 19.55 Od filma do filma; 20.20 S kamero po svetu:	Grenak okus opala;
21.00	TV dnevnik; 21.35 I. Sekulič:	Kronika vaškega pokopali-
šča, 3. del; 22.20 Ljudje med seboj: Trenutek Slovencev v Italiji;
23.00	Tvan Rabuzin; barvna oddaja nagrajena na festivalu TV; 23.25 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Mr. Piper; 21.15 Poročila; 21.30 Srečanja; 22.05 Igre brez meja.
ČETRTEK, 22. junija
18.00	Vaterpolo: Madžarska -
Jugoslavija; 18.50 Zapotje z nami: J. Brahms; 19.05 Risanke; 19.15 Obzornik; 19.30 Boj za obstanek, serijski barvni film; 20.00 Luč znanstvenih spoznanj, barvna oddaja iz cikla Civilizacija; 21.00 TV	k; 2130 Četrtkovi ru
gledi: S kulturo navkreber; 22.00
Bos skozi pekel, japonska nada-
ljevanka; 22.50 Slavna baletniki,
ruski film; 23.35 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Mr. Piper; 21.15 Poročila;
21.30	Celovečerni film: Peklensko
mesto; 23.00 Tečaj francoščine.
PETEK, 23. junija 18.25 Aprilski larifari (Trapol-
lo HH 33); 19.15 Obzornik; 19.30 Obisk iz Italije - glasbena cddaja;
19.45	Cesta in mi: Megla, večja hitrost, večja nevarnost; 20.00 Mestece Peyton; 21.00 TV dev-nik; 21.35 Oklahoma, ameriški barvni film; 23.50 Pokal pevcev, posnetek; 01.00 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Mr. Piper; 21.15 Poročila; 21.30 Obrtniki na koncu svoje poti; 21.45 Smrtni skok; 22.45 Nastopa Ray Anthony.
SOBOTA, 24. junija
17.00	Finalna tekmovanja za jugoslovanski atletski pokal; 18.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 19.05 Obzornik; i9.20 Di-sneyev svet; 20.15 Humoristična oddaja; 20.45 Kratek film; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Festival vojaških orkestrov, prenos; 23.00 Tekmeca, serijski barvni film; 23.50 TV kažipot: 0010 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
17.00	Atletski miting za jugoslovanski pokal; 20.45 Konec tedna;
21.15	Poročila; 21.30 TV film: Prepovedano; 22.20 Mali koncert.
ljajočem Rihemberškem gradu. Slikar Lojze Spacal na takšen način znova potrjuje zvestobo svojemu ljudstvu in krajem, iz katerih je izšel in ki jih obravnava v svojih delih.
S takšno pobudo, je nadaljeval dr. Vilfan, novogoriška občina nadaljuje tradicije stare Gorice, ki je bila skupno z Mariborom in Trstom ob koncu prejšnjega stoletja regionalni center slovenskega kulturnega snovanja.
Predsednik skupščine Nova Gorica Rudi šimac, ki je razstavo uradno odprl, se je zahvalil Spacalu za stalno pozornost, ki jo je posvečal rasti Goriške in je zato prav — je dejal šimac — da se v okviru možnosti tukajšnje razvijajoče se skupnosti ohranijo in dajejo ljudstvu kulturne dobrine, ki se ustvarjajo na tem prostoru.
Slovesnega odprtja razstave so se udeležili predsedniki vseh primorskih občinskih skupščin, poslanci, predstavniki družbeno - političnih organizacij, vidni zastopniki osrednjih slovenskih kulturnih organizacij, z naše strani pa so bili poleg drugih prisotni župan občine Gorica Pasquale De Simone, župana Doberdoba in Sovodenj Jarc in češčut, podpredsednik goriške pokrajine Waltritsch, odbornik občine Trst Hreščak, predsednik v Kopru Onofrio Gennaro Messina itd.
Sledil je ogled kraške hiše, ki jo je Spacal uredil v škrbini na Krasu in jo je včeraj prvič javno predstavil občinstvu. Ob tej priložnosti je nastopil Goriški oktet.
Zaključek praznovanja v Štandrežu
Pevski zbori z Goriškega, s Tržaškega in iz Slovenije bodo nocoj zaključili «praznik špargljev* v štandrežu. Prireditev se bo. kot po navadi, začela ob 21. uri. Obiskovalci bodo lahko še vedno pokušali domače šparglje in vino ter se razvedrili ob slovenski pesmi.
Ožgal se je z električnim tokom
V tovarni ventilov Eaton - Est v Tržiču se je včeraj ponesrečil 42-letni Guerrino Picco iz Trsta. Picco je hotel dati električnemu transformatorju nekaj mazalnega olja, pri tem pa ni izključil toka. Ko se je dotaknil transformatorja, ga je o-plazil električni tok in mu povzro čil opekline 3 stopnje po levi nogi in obeh rokah. V bolnišnici so ga pridržali n 30 dni.
strskega sveta in ministra za zunanje zadeve.
Predstavnika goriške občine sta opisala uresničevanje programa ter perspektive, ki jih nakazuje izgradnja novega mejnega prehoda. Pri podrobnem navajanju so seznanili goste z izgradnjo zadnje faze avtomobilske ceste Villesse — Gorica, mostu čez Sočo in povezovalne ceste med prehodom, avtoportom in državno cesto 55 (Gorica — Videm). Povedala sta jima tudi to, da bo deželni tehnični odbor v najkrajšem času odobril načrt cbmejnih objektov ter s tem omogočil prvo fazo njihove izgradnje.
Župan De Simone je opozoril sogovornike, da vlada med italijanskimi operaterji veliko zanimanje za izgradnjo celotnega kompleksa, ki je povezan s prehodom, odbornik Agati pa je postregel s podatki, koliko ugodnih perspektiv nudi posrečeno izbrano področje zaradi svoje geografske razsežnosti, zaradi svoje lociranosti v ravnini in na področju, kjer je podnebje razmeroma blago. Ta kraj pa ima poleg že omenjenih ugodnosti tudi to prednost. da je smotrno povezano z važnimi prometnimi vozlišči kot sta Milan in Ljubljana ter z ostalimi kraji vzhodne Evrope. V tem okviru zadobiva spopolnjujoča se industrijska cona v neposredni bližini mejnih naprav še posebno vrednost in pomen. Po zaključku pogovora so si gostje ogledali področje avtomobilske ceste.
Nabiralna akcija za Prosvetni dom v Štandrežu
Solidarnost Štamdrežcev pri nabiralni akciji za preureditev Prosvetnega doma, poimenovanega po dr. Andreju Budalu, pisatelju, rojaku iz Štandreža, ki je umrl pred kratkim. se iz dneva v dan veča. Pripravljalni odbor za ureditev tega prostora je do sedaj nabral 208.505 lir. Dela se bodo začela v najkrajšem času, tako da štandrežci lahke z zadovoljstvom pričakujejo prenovljen sedež, ki bo poživil in okrepil prosvetno delovanje.
Za Prosvetni dom »Dr. Andrej Budal* so doslej prispevali: Odbor p.d. «0. Župančič* lir 100.000, Danilo Nanut 10.000, dr. Anton Pavšič
5.000,	Miloš Tabaj 2.000, Malka Moc
1.000,	dr. Gojko Budal 10.000, N. N. Podgora 2.000, Danilo Marušič
2.000,	Alojz Paškulin 10.000, Alojz Cijan 1.000, Jordan Ožbot 1.000, Stanko Pavlin 1.000, Rudi Brajnik
1.000,	Danilo Nanut Blažoncv
1.000,	Karel Nanut 1.000, Vojko Ci-jak 1-000, Maiks Nanut 1.000, Go razd Vesel 10.000, Vilko Nanut 15 tisoč, namesto cvetja na grob pok. dr. Andreja Budala so darovali razni lir 33.550.
Pripravljalni odbor za preureditev društvenih prostorov se vsem darovalcem toplo zahvaljuje. Nabiralna akcija se nadaljuje in kdor želi lahko pošlje svoje prispevke na sedež prosvetnega društva O. Župančič. Prispevki se .obirajo tudi v gostilni Romana Gabro v Štandrežu.
Sprememba urnika občinske knjižnice v Sovodnjah
Kakor vsako leto bodo tudi med sedanjimi poletnimi počitnicami spremenili urnik poslovanja občinske knjižnice v Sovodnjah. Najprej bo knjižnica zaprta do konca junija. Od 1. julija dalje bo poslovala ob ponedeljkih in sredah od 17. do 20 ure, v petek pa od 18. do 20. ure.
Sedanji knjižnični prostori, ki so v zgradbi osnovne šole, niso primerni. Ko bodo zgradili novo osnovno šolo v vasi, bodo knjižnico preselili. Na voljo bost« po vsej priliki dve izbi
ri: ali bo šla v šolsko poslopje, pa na županstvo.
Tulilo Paiza tajnik goriške federacije KPI
Na sestanku vodstvenih organov goriške federacije KPI, ki je bil prejšnji petek, so za novega tajnika izvolili Tullia Paizo, člana vodstva pokrajinske federacije KPI in pokrajinskega svetovalca.
Paiza je prevzel posle dosedanjega tajnika Lorenza Menighina, ki je bil na minulih volitvah izvoljen v italijanski parlament.
Razstave
V galeriji «11 Torchio* bodo danes ob 11. uri odprli razstavo slikarja Franca Punisa. Razstava bo odprta do 1. julija vsak dan od 11. do 13. ter od 17. do 20. ure.
šole Silvan Križmančič in prof Helena Plesničar, so si letos mnogo prizadevali, da bi pouk ne imel preveč amaterskega značaja in da bi tako strokovno kot umetniško -človeško čimveč nudili gojencem. Pot k preusmerjanju in kakovostnemu izboljševanju šole seveda ni brez zaprek. Govornik je s tem v zvezi omenil pomanjkanje ustreznih učnih prostorov, izbire inštrumentov in glasbene literature, zlasti pa pomanjkanje učnih moči.
Kljub tem in drugim težavam pa gledamo z optimizmom v bodoče delo šole. Seveda vseh ciljev, ki si 'ih je šola zastavila, ne bo mogoče doseči v enem samem šolskem letu, čeprav so gojenci pri svojih treh letošnjih nastopih v Gorici. Novi Gorici in v Nabrežini pokazali že precejšen napredek.
Kot prvi je nato nastopil Sergej Tomasini, ki ie zaigral dve narodni na harmoniko. Letos so vključili v šolski program tudi pouk kitare in kot prva je zaigrala Bruna Trpin dve skladbi. Stanislava Brešan je na harmoniki podala dve narodni. Majda in Sonja Pelicon sta na klavirju štiriročno zaigrali štiri narodne; Simon Makuc je na harmoniko zaigral Berbenop «Val-če/c* Matija Winkler na klavir plesno skladbo. Miran Vižintin na violino «Rusko pesem», Erno Pavletič je zaigral na harmoniko «Git-galnico», Erika Mozetič pa na klavirju Schubertov Valček.
Marta Rener je na kitari podala tri skladbe, Ada in Hadrijan Ruchini pa sta štiriročno odigrala na klavirju dve skladbi. Ivo Cotič na violino in Dorella Cinger-li m klavirju sta zaigrala po eno skladbo.
Ob spremljavi sestre Marte na kitari je mali Jaki Rener zaigral na violino «Barcarolo» in slovensko narodno. Mauro Dornik je na klavirju temperamentno podal Diabelli-jevo «Sonatino»; posebno zanimanje občinstva je vzbudil violinski kvartet Doktorič. Černič, Cotič in Križmančič. ki je zaigral Schumanovo ^Sanjarjenje^. Sledil je Marko Rojc, ki je na harmoniko zaigral Farfi-sovo «Vaja»; Fobij Devetak je na malo flavto in ob spremljavi kitaristke Marte Renerjeve zaigral dve narodni. Lepo se je odrezal tudi Marko Čubej na klavirju z dverm zahtevnima skladbama. Sledil je, prav tako na klavirju, Niko Brešan, ki ga poznamo že iz prejšnjih let z njegovimi nastopi na harmoniko. Ob spremljavi Helene Plesničar sta zaključila spored Aleš Doktorič in Rudi Černič z violinskim duetom.
Občinstvo je izvajanju mladih u-
Z OBČINSKE SEJE V GORICI
Preurediti in odpreti vrtec v Ul. Ponte del Torrione
Takšno rešitev sta nakazala svetovalca Sanzin in Bratina Izpopolniti je treba navigacijske naprave na ronškem letališču
Po živahni občinski seji v Gorici, o kateri smo poročali v včerajšnji številki (nanašala se je na sindikalni spor med občinsko upravo iin uslužbenci, spor, zavoljo katerega so občinski uslužbenci . n dan stavkali ter zahtevali hitre rešitve) so svetovalci pričeli obravnavati posamezne točke dnevnega reda, ki so zaradi svoje tematike mestoma spet segrele ozračje Prvo priložnost je dal predlog za nakup enciklopedije o italijanski m odporniškem gibanju in protifasizmu Mišina Pedroni in Coana sta nasprotovala takšnemu nakupu, kat-remu je komunist Battello pripisal političen pomen. Razen svetovalcev MSI so za nakup glasovali vsi >siali Občinski svet je nato odobril celo vrsto naročil na revije ter sodelovanje v ehnicnoupr avnih telesih v letu 1972. Prispevek 50 tisoč lir so izplačali vsedržavni šoli psov za vodenje slepcev, 100 tisoč lir za organizacijo Furlanov po svetu, 350 tisoč lir za udeležbo v konzorciju julijskega letališča Ronkali, 58 tisoč lir za članstvo v vsedržavni federaciji poobčinjenih podjetij in 40 tisoč lir za italijansko zvezo sveta evropskih občin Okoli ronškeu,' etaiišče se jc razvila diskusija, v kater i sta posegla dva svetovalca Liberalec Fornasir je zahteval od župana, ki predstavlja ohč1-	hi,	naj
seznanja občinski svet z delovanjem letališča. Komunist Chiarion pa je opozoril župana, naj sporoči vodstvu konzorcija pritožbo zaradi njegovega slabega delovanja, ker ne razpolaga z zadostnimi navigacijskimi napravami. S tem v zvezi je svetovalec dejal, da ni prav nič manjkalo, da ni pred kratkim letalo DC 9 pristalo na p<ikrajinski cesti Fogliano — Pieris.
Med sejo so svetovalci zastavili županu nekaj ustnih vprašanj. Svetovalca Sanzin in Bratina sta zahtevala od občinske uprave, da uredi in odpre slovenski otroški vrtec v Ulici Ponte del Torrione, republikanec Manzini pa se je pritoževal zaradi podražitve mesa v zadnjem razdobju. Na opozorilo demokristjana Brancattija, da je prekinitev del na cestnem podvozu v Ul. Aqui-leia povzročila zastoje v prometu, je župan odgovoril, da je d« prekinitve prišlo zaradi tehničnih preprek. Občina nestrpno pričakuje, da državne železnice odobrijo spre membo izvršilnega načrta. Komi
nist Chiarion je opozoril na pomanjkanje naročil v SAFOG in v ekda-nji Nuova San Giorgio, kar odpira negotovo prihodnost za delavce teh obratov ------------
Izjava goriške PSI o vladni izbiri
»Pokrajinska fed«. racija socialistične stranke se popolnoma strinja z ravnanjem centralnega komiteja PSI, ki je zavrnil prisotnost socialistov v centristični vladi. Pri tem odločno obsoja krščansko demokracijo in socialdemokrate, ki hočejo vzpostaviti centristično vlado s pomočjo desničarskih sil. Krščanska demokracija je s tem pokazala, da ne dojema volje in želje svojih delavcev, ki so do sedaj volili za njo.*
To tiskovno poročilo je izdala pokrajinska federacija PSL, in se tako nadaljuje;
»Centristična vlada bo imela gotovo hude posledice za delavce, za sindikate, za študente in za vse italijansko ljudstvo sploh, zato se PSI že sedaj pripravlja, da bo mobilizirala vse svoje pristaše in organizacije, ki se bodo v opoziciji strnjeno borile proti krščanski demokraciji in preobratu na desno v Italiji za katerega se zavzema samo veliki kapital.*
«V tem smislu,* se zaključuje poročilo, »je pokrajinska federacija PSI povabila tudi prijatelje social-proletarce, da se pridružijo socialistom v borbi za pravice delovnega ljudstva.*
metnikov sledilo 2 živim zanimanjem in jih ob vsaki točki nagradilo z živahnim ploskanjem Zato je upati, da bo šola. ki ie 1°*° na dostojen način pokazala, da pran dobro premaguje težave, ki mora premostiti prt svoiem dem, pridobila v bodočem šolskem 'etu še nove ga ence in tudi še več i/j zumevanja pri tistih forumih, kt o ti lahko pomagali pri premagovanju težav in tako pripomogli k njenemu nadaljnjemu razvoju v splošno šorist zamejskih Slovencev na Goriškem.
Ivo Marinci*
Vpis v slovenske osnovne šole
Didaktično ravnateljstvo za os00^f šole s slovenskim učnim jezikom obvešča starše, da se bo jutri, v ponedeljek, 19. junija začelo vpisovanje v prvi razred slovenskih osnovnih sol-Vpisovanja bodo vsak dan v jutranji® urah do 3«. junija. Vpis v ostale razrede opravijo učitelji sami po končnem izidu in redovanju.
Vse slovenske starše pozivamo, “* vpišejo svoje otroke v slovenske °sn®v’ ne šole, tako v mestu kot na podeželju-
Šolske vesti
V osnovni šoli na Palkišču bo v nedeljo 18. junija, šolsk
nes „	— j	]5
razstava od 9. do 12. ure in oa do 19. ure.
V Gorici, v Ulici Randaccio, bo; do v sredo, 21. junija ob 10- UI^ odprli razstavo ročnih del otfo tamkajšnje slovenske osnovne »o in vrtca. Ob tej priložnosti bo tu šolska prireditev. Razstava bo na to odprta v sredo od 10. do 19- ure> v četrtek od 9. do 19. ure in v tek od 9. do 12. ure.
Kino
p
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojnega Jožefa Nemeta darujejo njegovi prijatelji za prosvetni dom »dr. Andrej Budal* iz Štandreža 21.700 lir.
Gorica
VERDI ob 15.30-22.00: «11 cervello <ji mr. Soames*, T. Stamp in R. Vauff1 *-Barvni film.
CORSO ob 15.15-22.00: «Amico sta®; mi lontano almeno un palmo*. ® liano Gemma in G. Estman. janski barvni kinemaskopski fll®- k MODERNISSIMO ob 15.15-22.00: «La®* Killer*. K. Kinski in M. Mulisa0-Italijanski barvni film. Prepoved80 * mladini pod 14. letom.	M
CENTRALE ob 15.30-21.30; il dominatore della foresta*. B- 1181 * ris in G. Hahn. Barvni film- ^ VITTORIA ob 15.30-22.00; «GattaJJ. calore*, E. Czemerys in S. y qui]li. Barvni film. Mladini po° letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO ob 18.00: «La ragazza c0°n dannata al piacere*. S. Anderson H. VValghren. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: «Si pud fare. » mico*. J. Palance. Barvni Wm'. n. PRINCIPE ob 18.00: «Quando le ne persero la coda*. L. Buzzanca S. Bergen. Barvni film.	jj
S. MICHELE: ob 14.00 «Maciste. vendicatore dei Maja*, K-in B. Noy, barvni film.
Y»mz Gorica
SOČA (N. Gorica); »Sto težav Sta"' lia in Olia*, ameriški film - 00 —18. in 20.	,|(j
SVOBODA: »Leteči hudiči*, amen-film ob 16.30—18.30 in 20.30.	^
RENČE:	»Mesto nasilja*, amer
barvni film - ob 17. in 20.
Si M PAS: «Groza v ženskem zav01 španski barvni film - ob l®- inJJe, KANAL: »Pozabljeni revolveraš*. 8 * riški barvni film - ob 16. in PRVAČINA: »Tarzanov upor v a ^ gli*. ameriški film — ob 10- 10 >( DESKT.E:	»Neustrašni maščeval
špansko italijanski barvni f* ob 17. in 20
Dežurna lekarna v Gorici
Danes ves dan in ponoči je 57, na lekarna Baldini, Verdijev kor tel. 2879.
Dežurna lekarna v Tržiču ^ Danes ves dan in ponoči je d® lekarna Al Redentore dr. De N Ulica Rosselli 23. tel 72340 Dežurni zdravniki Gorica, Sovodnje, števerjan Dr. ENNIO SORRENTINO. Ul-vescovado 9, tel. 5409.	rJL
Dr. ADRIANO BEVILACQUA.
Bellini, tel. 2684.
Krmin in okolica	jJL
Dr. RENATO GODEAS, Krmin. Goriz.ia, tel. 6117.
Izleti
SPD Gorica priredi v nedelj®’ ^ junija vzpon z Raven pri DreO« ko planine Zaplečam in P*800?® skih krajem na Vršič (Uršič) pri K vratih. Odhod z lastnimi PreV0
četrtek, 29. junija prir^ijiisP0’
sredstvi bo ob 5. uri.
V
dnevni družinski izlet z. a,»-- ^0-v Ljubljano, Urh, Radovljica, po, Begunje, dolino Drago, ^fspp, sovanje in pojasnila na sedežu Ul. Malta 2. tel. 2495.
PRIZNANO MEDNARODNO IHTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA
gorica - UL Duca d’Aosta 180 - TeL 28-45
goric*
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE V ZAGORJU
SLOVENSKA MLADA GRLA
V drugem delu revije še bolj potrjena nadpoprečno visoka raven mladinskega zborovskega petja v Sloveniji
Prejšnjo nedeljo smo na tem mestu objavili strokovno poročilo o prvem večeru revije slovenskih mladinskih pevskih zborov. Poročilo sedaj nada-Iju emo z drugim dnevom, ko je nastopila vrsta še posebno kvalitetnih zborov.
Naslednjega dne dopoldne je ^i.ia dosegla svoj najvišji vzpon, *ai ie nastopilo več dobrih in žeja dobrih zborov. Mladinski zbor jf Šenov a je bil skrbno priprav-N. dovolj čist. Slabile so predol-neritmične pavze, ki niso do-jjjščale tekoče povezave fraz v “hijeno celoto. Več se bo treba Posvetiti vprašanju ritma in ga *'tšati bolj zliti v skupno obliko-fraze, le-ta in celota bosta 58 ta način pridobili na večji na-lor,)osti. Mladinski zbor iz Brejce vodi Jožica Ogrin. Zbor kompaktno in čisto, če j^amemo i>wcadeltovo «Ave Ma-'te, pri kateri so soprani pre-"j&o intonirali. Tudi interpreta-te pesmi nas ni zadovoljila. "W pa je uspel Arničev «Tolo-M», ki bi sicer bil lahko malce **i živo razgiban, in zlasti s i^tnim muzikalnim občutjem Okovana narodna «Vuštnejša 18 m* v Tomčevi priredbi. Zbor Mkie glasovno sveže in interpre-8Cljsko pristno. Štefka Lenart je Predstavila mladinski zbor šole ?arla Destovnika - Kajuha» iz S^tanja. Dokaj dobro priprav-zvenel je čisto in pel v prist-teth zanosu: tiha prisrčnost je jj8vela iz »Po.idam u Rute* v Tcm-•jM priredbi, razigrano ie bila Jovana »Rezjanlrica* v Bole-priredbi. Več pozornosti naj Agentka posveti petju v ff. ko glasovi nekoliko razpršijo.
I jisoko interpretativno moč je Preval mladinski zbor osnovne j°*e Trnovo v Ljubljani pri odlivanju Pirnikove «Jeseni>. Mor-’ 8 je to bila po razpoložen.jskosti !|) bo občutju kraške trpkosti najdlje dojeta interpretacija te V®i. kolikor mi jo ie bilo dano 5^ati do sedaj. Zbor je zvenel glasovno uravnovešen, skla-V v delovanju; prepričljivo, dojeto. Prav tako je nudila lep *jh)®r muziciranja Maroltova pri-T^a ljudske pesmi «Sloves»; jj« .jo je izrazil s prizadetostjo ^toplino. Majda Hauptmanova -Tečeva, ki je pripravila in vodi V>\ je v teh dveh izredno pla-oblikovanih pesmih prijavila lepo umetniško doživetje, fač pa ni dosegla le-teh Bravni-'•ieva »Polžek čarodejec*; dog-l'®°a ni bila v celoti niti internacija niti tehnično pevska "*t- Pri prvi polovici skladbe je Vtil ritem, ki se ni tekoče skla-JV* oblikovanjem fraze, pri če-jj*®’ je ta zgubila na večji plašnosti, a celota v stopnjeva-
nju gradnje. Ritem sam je slabilo rahlo poudarjanje lahkih dob, kar bi ob tesni spojitvi na oblikujočo se frazo samo po sebi odpadlo in skladba bi v strnje-nejši rasti dosegla večjo napetost, večjo plastičnost, prepričljivost. Na drugi strani se ie pri ff pojavil nekoliko preveč odprt ton, ki je spremenil barvni odnos, tako rekoč ra trenutelvT vendar dovolj za enotnost celotne gradbe. Odtehtati bo treba občasno dominacijo EL soprana na nekih mestih in ga podrediti celotnemu zvočnemu ravnovesju.
Mladinski mešani zbor gimnazije «Miloša Zidanška* iz Maribora je predstavila Jožica Ambrož v precej ubranem petju, kar je z ozirom na zrelostno glasovno razliko med dekliškim in moškim delom zelo težko doseči; celotni zvok je bil sprejemljiv in tudi interpretacije so odražale di-rigentkin smisel za muzikalno gradnjo. So bile pač tudi pomanjkljivosti, ki so v večini primerov stalne spremljevalke srednješolskih zborov, tukaj posebno izstopanje v sopranih, vendar smo ori tem zboru občutili nekaj klenega in zdravega: veselje do petja
1.
2.
Naši
bestsellerji
Lestvico sestavlja Tržaška knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati o-kuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige
Pisani svet W. Disneya Zadravec — Zgodovina slovenskega slovstva 6, 7 Pogačnik — Zgodovina slovenskega slovstva 8 Prvi kuhar sveta —-Pellaprat
(moderna francoska In mednarodna kuharska u-metnost)
S. Rutar —
Zgodovina Tolminskega Miroslav Pahor —• Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja
Pavle Zidar — Moji besi R. Moore — Tihotapci mamil v mreži zasledovalcev
(Istoimenski film nagrajen s številnimi oskarji) — «11 braccio violento del la legge«
6.
7.
in plemenitost v doživljanju.
Na popoldanskem zaključnem koncertu štirih zborov je prvi nastopil otroški zbor glasbene šole iz Celja pod vodstvom Cirila Vertačnika. Ta je tudi zaključil koncert z mešanim zborom celjske gimnazije. Zdi se, da ta dirigent po svojih stremljenjih in po svoji kvalitetni rasti oblikuje v osebnost, ki .je vredna nadaljevati tradicije Kunejevega zborovskega dela. Letošnji dosežki tako Pri o-troškem kakor pri mešanem mladinskem zboru nas navajajo na tak sklep. Pri obeh se odraža dirigentov resen pristop na področju glasovne izobrazbe in zdrav smisel pri interpretacijskih zasnovah. prežet z neposrednim muzikalnim občutjem. Oba zbora sta zvenela čisto, mešani sorazmerno dovolj zlito.
Mladinski zbor mesta Maribor pod vodstvom Branka Rajšterja je potrdil sloves do izredne popolnosti doseženo pevsko tehnične ravni, preciznosti in kompaktnosti v delovanju. Ne moremo Pa pritrditi metodi pretirane usme ritve na tako imenovan glavni ton Zbor je popolnoma zgubil svoj pristen zvok. ki je prešel celo okvire dekliškega zborovskega zvoka do včasih pretirane jakosti; na trenutke je petje pripeljalo do izljučno zvočnih efektov, ki z m-tepretacijo niso imeli utemeljeno zveze.
Ta zvokovni artizem je privedel že tako daleč, da je pustil v nemar stilne posebnosti posameznih skladb, tako da so bile v tem smislu brez posebnih diferenciacij vse skladbe od Gallusa preko Arniča in Brittna do Adamiča e-nako togo izvedene Pri Gallusovi «Pueri concinite* so bilinije neizrazite, skoraj zabrisane, skladba je izzvenela neplastično, prav tako nismo niti malo občutili ljudskega kolorita in duha v Adamičevem »Vabilu na kres* (razen v dodani Cossettovi priredbi, kjer so pevci sledili imitaciji tipičnega načina priročnega ljudskega petja). Tako petje nas ne more notranje razgibati in pritegniti s posebno prizadetostjo, če interpretativno področje ostaja na površju in se dovolj ne poglobi in skuša približati umetniškemu bistvu, izhodišču poustvarjalne logike v napetostno rastoči gradnji.
Dekliški zbor velenjske gimnazije razpolaga zUČpŠimi in zvonkimi glasovi. Ivan Marin je zbor dokaj skrbno pripravil. Čeprav so bile pomanjkljivosti v dikciji, kompaktnosti delovanja in bi lahko pričakovali nazornejšega oblikovanja, je vendar izvajanje zbora bilo sprejemljivo; bilo je Pristno občuteno.
Število zborov, ki so s svojim
^,•'Hllllllllllllulllllllmllllllllllill,||,^,ll,ll,l,ll,,,,,,',,,,l,,,,l,,l,,ll,,llll,,,,l,,,ll,,IM,l,,ll,,,,...niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHHi
OB DVAJSETLETNICI SMRTI
Beneški ljudski godec-harmonikar Avgust Čendon-Gušter iz Črnice
Njegove polke, mazurke in valčki še danes božajo ušesa beneških domačinov, čeprav niso ostali zapisani
ketos mineva dvajseto leto od l prti enega najpomembnejših ^Jjdskih godcev Beneške Slovenk Avgusta Čendona — Gušter-S iz Črnice v Šeotlenartski ob-^ni.
, kaleč naokrog znanega Gušter-* sem prvič spoznal leta 1942 Čedadu. To je bilo pred tride-“itni leti in takrat smo se srebali v Čedadu skorajda vsi J^onikarji in drugi muzikanti jaških vasi zato, da smo z liziko spremljali k naboru sku-domačih mladih fantov. jAvgust Čendon — Gušter je j?6* veliko veselje do glasbe. k? ®vojo malo, poldiatonično har-■j niko znamke stradella je igral tet u00 in izglajeno. Svojim pranjem se je rad pohvalil, da ■. njegova muzika tako lepa, da K Poznajo do Vidma, Gorice in Jsta in še daleč čez državne v tujih oddaljenih deželah, je, da so Gušterja povsod za pranje oa plesih in teat0ah. Kot dobrega muzikanta k Sa prišli velikokrat iskat tudi tUrti°rice in Trs1®’ kjer je igral ^ Po petnajst dni zaporedoma, jjpaodon je imel razvito fanta-J? tudi za sestavljanje lastnih Vov' Tako so nastali Gušter-valčki, mazurke in polke. vVeda glasbe ni študiral in zato njegovi smrti 1952 ni ostal
m
L0®11 zapis njegovih melodij. Po u sem rekonstruiral eno njegovih polk, jo priredil
z
i^nu sem
r* svojem okusu in jo poime-tJjSl »Guštunova polka iz Belile*. To polko so že prej dola? Poznali prebivalci krajev, 1*1a je Gušter še od svoje rane ličnosti križem kražem razvese-ljudi s svojo harmoniko, Vvi tero je pravil vselej da j/tokoli*. In v njegovih rokah k n*jansko tako «cvinkolela», da i* Prevzemala srca vseh, ki so "Poslušali.
i,Jfo sem to »Guštunovo* polko v, PO radiu in jo zatem še na gramofonske plošče, je Poslušalcem samo osvežilo
.V*#«*,.*#*
Avgust čendon — Gušter
slušni spomin ria tisto zelo lepo, pravo tipično beneško polko, katero jim je dostikrat osebno zaigral sam Gušter iz črnice in katero nekateri živeči beneški ljudski muzikanti še zmeraj igrajo, čeprav ni o njih ohranjen noben zapis.
Moj gramofonski posnetek »Gu-štunove polke* uporabljajo že dolga leta na Radiu Koper kot signal za oddajo <rSosednji kraji in ljudje* in jo tako po naših beneških krajih in daleč naprej
v Italijo še zmeraj slišijo vsako nedeljo popoldne.
Zanimivo je, da je ta Guštu-nova polka zelo všeč tudi sosednim Furlanom, sp i so me ob raznih javnih prireditvah in na porokah, kjer sem nastopal s svojim ansamblom, zaprosili, naj jo zaigram.
Gušterjevo igranje je pustilo za seboj dalekosežne vplive na mlado generacijo beneških ljudskih muzikantov, ki jše danes izvajajo njegove skladbe To sem napisal zato, ker menim, da je prav, da se danes javno spominjamo takih zanimivih ljudi pod Matajurjem, Id so nam a svojim spontanim delovanjem zapustili ljudske melodije. Od njih smo se marsikaj naučili in če jih bomo znali spoštovati, bodo tudi naši prihodnji rodovi ljubili in cenili njihovo zapuščino.
Anton Birtlč - Mečana
RETROSPEKTIVA SPACALOVE GRAFIKE
stremljenjem in prizadevanjem dosegli določen kvalitetni premik, število vidno dobrih in več zelo dobrih zborov je po svojih dosežkih dvignilo kvalitetno poprečje letošnje revije za znatno stopnjo, prav tako po številnih dobro izbranih sodobnih programih, v katerih pa je bilo čutiti po nekod zadrego po dobrih priredbah narodnih pesmi.
Svoje je doprinesla tudi strokovna komisija, ki je v ocenah posameznih zborov stvarno in utemeljeno posredovala svoja zapa-žanja in ugotovitve ter s tem gotovo doprinesla svoj pomemben delež k nadaljnjemu razvoju. V celoti je revija v Zagorju uspela IVAN SILIČ
Antološka razstava Vittoria Bergagne
Jutri ob 18.45 bo v razstavni dvorani palače Costanzi odprta velika antološka razstava del tržaškega slikarja Vittoria Bergagne. Razstava bo obsegala širši pregled njegovih svaritev vse od portretov, ki jih je začel ustvarjati leta 1917 in jih nadaljeval do leta 1921, Ico se je še ukvarjal s poklicem dekoraterja, pa vse do njegovih zadnjih del okoli leta 1960. Vittoria Bergagna je umrl leta 1965.
Razstavo organizira Tržaški krožek za kulturo in umetnost pod pokroviteljstvom tržaške občine.
....................................................................................1,11
PESNIŠKA ZBIRKA MARKA KRA VOSA ^TRIKOTNO JADRO* PRED IZIDOM
Popotovanje skozi tkivo človeškega
Avtor o svoji novi zbirki, o kulturnem življenju tržaških Slovencev in o kulturnem sodelovanju z matično deželo
Včeraj so, kot poročamo na gorički strani, v prostorih Krombeškega gradu pri Novi Gorici odprli retrospektivno razstavo grafik našega umetnika Lojzeta Spacala. Razstava bo odprta do oktobra, v tem času pa bo v gradu tudi vrsta kulturnih prireditev: koncertov, predavanj, filmskih in literarnih večerov itd.
Koprska založba Lipa bo v kratkem v sozaložbi z Založništvom tržaškega tiska izdala novo pesniško zbirko Marka Kravosa «TRI-KOTNO JADRO*. Pesmi so vsebinsko komponirane v štiri cikluse. 5. številka «Knjige 72» objavlja ob tej priložnosti razgovor z avtorjem Markom Kravosom, ki ga tu povzemamo.
— Posredujte nam, prosim, pobude in stališča, ki so vas vodila pri urejevanju zbirke.
— Zbirka je popotovanje skozi tkivo človeškega: ta odisejada se prične pri meni samem, v moji notranjosti in iz mojega sveta. Potem zaidem v Afriko, kjer raziskujem prvinske, nagonske gibe človeka. V tretjem poglavju me spet zanima človečnost v okoliščinah visoko razvite civilizacije predkolumbijske Srednje Amerike: religija, ki postane ideologija in obratno — dehumaniziran svet, kjer vse funkcionira s pošastno logiko. V četrtem razdelku pa so pesmi, kjer skušam intimni lirični doživljaj zapeti v tradicionalne okvire; tako postane sporočilo večplastno in zato tudi bolj resnično. Naslov zbirke pa namiguje na to, da sem se v dobi kompiuterjev podal na pot, s kaj krhkim in nemodernim sredstvom, s čustvom in intuicijo.
— Motivni svet, kakršen se razkriva v vaši zbirki, je v nekem smislu bipolaren: na eni strani razkriva vašo zakoreninjenost v času in prostoru, na drugi vašo asociativno projekcijo v zgodovino in preraščanje domačinskega okvira v širše zgodovinske in regionalne razsežnosti (azte-ška civilizacija, Afrika). Od kod zavzetost za to problemsko dvojnost?
— Kakor imam rad ta svet svojih bližnjikov, moram priznati, da mi je včasih v njem komaj zdržati. Pa hodim gledat, če je kje kaj drugače. Iz oddaljenega konca spet bolje vidim svoj čas in prostor, nekako brez ostrin — in se mi zazdi tako nebogljen, domač, lep. Tako se spet vrnem na Itako; zaradi nekakšnega čustva in čuta odgovornosti (smešno, ne7).
— Kaj vam intimno pomeni poezija?
— Z njo v roki iščem, kako bi ljubil stvari in ljudi.
— Živite v Trstu, se pravi iz ven naših državnih meja, vendar v sredini, ki jo slovenska nacionalna skupnost močno pogojuje. Povrh vsega ste intenzivno vključeni v kulturno življenje tržaških Slovencev. Kakšne so vaše skušnje na področju kulturnega sodelovanja z matično deželo in kakšen je položaj slovenskega umetnika na Tržaškem?
— Vidite, prav v besedi «sodelovanje*, ki ste jo uporabili za odnose med zamejstvom in matično Slovenijo, je problem: »sodelujeta* navadno le dva različna partnerja; nas različna upravno-politična in državna ureditev res tako drugači, da je potrebno tako jasno začrtati mejo med vi in mi? Rad bi, da bi skupaj nekaj ustvarjali, živeli v zavesti, da je usoda Slovencev ena — preko meje in znotraj meja. Premalo nas je in na premajhnem koščku zemlje, da bi se smeli deliti. Tudi v zamejstvu se mnoenkrat poudarja ta naša različnost, posebni pogoji, drugačni interesi. Ta rtržaškost* je do neke mere upravičena, treba si je res ustvariti avtonomijo in fiziognomijo, včasih pa pretiravamo (ko je pa tako enostavno svoje zaplotništvo odeti v mit). Če bomo zgubili korak z matičnim narodom, če postanemo preveč drugačni ir. samosvoji, po lastni ali tuji krivdi, nas bo konec. Nekakšna naplavina bomo in prvi prišlec, ki mu bo padlo to na misel, nas to lepo skuril. Tesnejši odnosi med nami in matico, prisotnost in zvedavost na vseh ravneh in z ene in druge strani, to bi moralo biti nekaj samoumevnega, da ostanemo isti organizem.
Glede položaja slovenskega u-metnika na Tržaškem bi rekel, da visi nad nami dvoje nevarnosti:	najprej politizacija, udi-
njanje dnevni nuji, težaško sprotno reagiranje na vsakovrstne pritiske, ki smo jim tu izpostavljeni. Če zaradi sentimentalnosti ali
nerealističnega optimizma greš v to, razdrobiš tako večino svojih ustvarjalnih moči.
Druga nevarnost pa je odnos domačega okolja do pisatelja. Ljudje pri nas zvečine še gledajo na umetnika kot na kakega preroka ali vodnika in ga strašansko cenijo, toliko bolj, če postane glasnik njegovih okusov im interesov, ki so včasih kar primitivni in kratkovidni, če mu piha na dušo in mu laska, ali če mu po-cinglja z besedami, ki dišijo po mitu.
Obe skušnjavi nam po mojem
mnenju speljujeta kar precej u-stvarjalcev, posebno mlajši rod se jim težko ustavlja.
Od ostalih pogojev, ki jih ima umetnik na Tržaškem: skoraj nikakršnih honorarjev za pisateljsko delo, nezadostna in zaradi spolitiziranosti največkrat neprimerne možnosti objavljanja v re-viataem tisku,, slabo neprofesionalno in nezanesljivo spremljanje lokalnih kritikov, zadnji čas razmeroma dober sprejem v osrednji Sloveniji, medtem ko se italijanski sodržavljani še zmenijo ne za pomembno literarno ustvarjalnost tako rekoč v isti hiši.
Simpozij
arheologov v Novem mestu
Slovensko arheološko društvo prireja vsako leto po en simpozij na določeno temo iz arheološke ore-teklosti Slovenije Tako pripravlja letos arheološko društvo skupaj z Dolenjskim muzejem simpozij pod naslovom »Halštatsko obdobje v Sloveniji* od 28. do 30. septembra 1972 v Novem mestu. Simpozija se bo udeležilo okrog 50 strokovnjakov - prazgodovinarjev iz Jugoslavije, Italije. Avstrije in Zahodne Nemčije, med njimi bodo vsi vidnejši specialisti za vprašanja starejše železne dobe ali halštatskega časa v jugovzhodni Evropi
Na sim, /.iju bo prebranih skoraj 20 rtieratov. ki bodo zajeli probleme slovenskega prostora in njegovih najdišč ter odnose s sosednimi pokrajinami v halštat-skem času. Uvodni del srečanja bo posvečen predstavitvi odličnih novih izkopanin iz Novega mesta (več figuralnih situl!) in metodam njihovega zahtevnega restavriranja v muzeju v Mainzu, kjer restavrirajo najdragocenejše najdbe iz Novega mesta. Tretji dan sim pozija bodo udeleženci na poučni ekskurziji obiskali nekatera hal-štatska gradišča in gomilna grobišča na Dolenjskem.
Povod za srečanje arheologov v Novem mestu so dale dragocene najdbe iz halštatskega časa na Dolenjskem. še posebej tiste, ki so bile v zadnjih letih odkrite v Novem mestu. Halštatske najdbe, zapuščina starih Ilirov na Dolenjskem, so zaradi svoje velike znanstvene vrednosti celo ključnega pomena za širši evropski prostor v prvem tisočletju pred našim štetjem.
Za srečanje arheologov v Novem mestu je med strokovnjaki doma in v tujini veliko zanimanje, ker so halštatske najdbe iz Slovenije tiste, ki uživajo evropski sloves in so naša najreprezen-tativnejša prazgodovinska dediščina. Simpozij naj bi ob zaključku nakazal probleme prihodnjih raziskav, ovrednotil že izkopano gradivo ter dal smernice za bodoča odkrivanja najdišč iz tega obdobja. Simpozij arheologov v Novem mestu, ki bo imel mednarodni značaj. je priložnost za uveljavitev naše znanstvene misli v evropskih okvirih.
TONE KNEZ
Prejeli smo
MLADIKA-5. leto XVI. Uredništvo in uprava v Trstu. Ul. Doruzetti 3. Poduredništvo v Gorici - SK AD.
GALEB-8. leto XVHL Izdaja Založništvo tržaškega tiska (zadnja številka letnika 1971-72).
BOREC - 5. Revija za zgodovino NOB in ohranjevanje revolucionarnih tradicij.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniauiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiN
PESNIŠKI LIST 7 - EDELMAN JURINČIČ
PREDSTAVLJA SE 20-LETNI PESNIK - ZIDAR
Edelman Jurinčič
Nekaj osnovnih podatkov o novem avtorju v Pesniških listih: Edelman Jurinčič se je rodil v Borštu na Koprskem 20. januarja 1952. Osnovno šolo je končal v Marezigah, srednjo strokovno v Ljubljani, potlej živi v Kopru in je po poklicu zidar. Sedaj služi vojaški rok. Svoje pesmi je objavljal v Mladih potih, Kapljah v Prostoru in (asu. prozo pa v Mladini.
Ko prelistamo 7. Pesniški list, je prvi vtis vsekakor ugoden: v pesmih mladega Jurinčiča zaživi primorski kmečki svet, ne-idili-čen, nekako razdrt, razdejan, skorajda ne več mogoč, veljaven le še kot minula trdnost, v kateri se oplaja samo spomin.
Tako pesniško sporočilo bi ne bilo nič kaj novega — zgolj izpoved o žalostnih dejstvih, kakšno je danes življenje na vasi. oziroma kctj je od tega ostalo — če bi nam pesnik ne pokazal tega življenja na svojevrsten, prvinski način.
Njegova pesniška govorica je ■metajorična. vedno pa razumljiva in jasna; pesnik nedvomno pozna sodobno slovensko pesniško ustvarjanje, vendar je v znan pesniški izraz že vnesel dovolj lastne izpovedne moči. tako da nas njegova izpovedna beseda prepričuje in pretresa. Seveda naletimo tu in tam še na nedodelanost ali na kak neroden verz (n. pr. za sabo slišim roke — in šum levkemije), tudi daljša pesem Daleč v hribih je šibkejša, pa to
.............................................................................................................................................milili..........................................................................................
revije
Mladje 11 (1972)
»Usoda mladjevcev Je pravzaprav le zgled nerazčlenjene socialne in nezahtevne literarne zavesti. Na karti slovenskega besednega ustvarjanja je Korotan še vedno predvsem bela lisa ... Na Koroškem je zdaj mogoče govoriti le o kulturnem, ne pa tudi o pravem književnem življenju v slovenščini.*
Tako «oceno vrednosti* daje Jože Pogačnik dosedanjemu koroškemu slovstvenemu ustvarjanju v knjigi »Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo*. Če pomislimo na revijo »Mladje* in samo stojne zbirke, ki so jih izdali ko roški avtorji v prejšnjem deset letju, moramo priznati, da vidi mo na «beli lisj* prividne pojave, zakaj ni, da bi človek dvomil o objektivnosti Pogačnikovega peresa.
11. številka revije »Mladje* (is-
šla je maja 1972) je nedvomno 1 moremo si kaj, da ne bi pri tem
pričevanje o tem, da na Koroškem slovensko književno življenje vendarle je. Proza Floriana Lipuscha, ki je sicer že bila objavljena v 4. štev. Sodobnosti (Herkulovo oklevanje, Škornji), bi bila v ponos masikateremu »cen-tralnoslovenskemu* avtorju, tako je občečloveška s rvojim uporom proti vedno ponavljajočemu se nasilju ter je vseskozi v skladu z literarnim konceptom, ki ga zastavlja avtor sam v uvodnem zapisu. Janko Messner y črtici Celovški Job pripoveduje o smrti konja Joba na prometni celovški cesti. To je pravzaprav pretresljiva presahnitev predstavnika ostankov »fretarskega* slovenskega rodu, ki vendar v avtomobilsko gnečo ne sodi; naj s še tako skrbjo in nežnostjo varuje svoj smisel — konja, je poražen.
V krajšem proznem tekstu se s pojavom smrti spopade tudi Milena Merlak; ne dotika se koroške problematike, moti le simbolistična pojava zelo dolgega in suhega zadnjega zdravnika, ne
pomislili na Cankarjevega Gospoda stotnika.
Razveseljive so pesmi Gustava Januscha: spojil je lirske in epske prvine in tako našel svojevrsten, svež pesniški izraz.
Verzi Valentina Polanška so manj dognani, ponekod spominja na po koroško zasukanega Lor-co, kakor da še išče primemo pesniško govorico. Svetla izjema sta pesmi Aprilska noč in Skozi cvetoči drevored, kjer zazvenijo verzi polnokrvno in so prežeti z neugnano življenjsko silo, tako značilno za Polanškove boljše pesmi iz zbirke Karantanske.
Tudi v pesmih Andreja Kokota je opaziti nihanje med sodobnim pesniškim izrazom in tradicionalističnimi prijemi; zaradi tega so njegove pesmi nekoliko n držane, verz je včasih preohlapen in -se preveč prozoren: »Mučim se, / da bi razsvetlil temo / in videl up nad zmago črnih sil.* Formalno boljši sta pesmi Spoznanje in Večer.
S štirimi pesmimi se predstavlja Stane Wakounlg; najdemo lahko kak čeden vere, kot: »Ustavil sem se, / pogledal v mošnjo svojih besed ...» Drugače pa se s predstavljenim blagom ne dvigne nad že znano in dorečeno.
Lahko bi rekli, da je proza (J. Messner, F. Ldpusch, M. Merlak) v tej številki »Mladja* umetniško močnejša kot poezjia, kvalitetne pa so vsekakor še pesmi Gustava Januscha m i ekaj Po-lanškovih ter Kokotovih.
V drugem delu revije je pomemben zlasti pretres slovenske koroške povojne literature izpod peresa Leva Detele. Kritik ocenjuje literaturo slovenske manjšine na Koroškem, zlasti v zadnjih desetih letih.
Feliks J. Bister je zapisal nekaj misli ob knjigi »Das Recht der Volksgruppen und Sprach-minderheiten in Osterreich. (Knjiga je izšla na Dunaju leta 1970).
Florian Lipusch je prispeval daljšo razpravo Kako skuroe so koroške štorije ob izidu Messnerjeve knjige Skume štorije. Flo-
rian Lipusch meni, da Messner jevi teksti niso zgolj kritični in politični, temveč literarni in umetniški. »So bistven korak do narodnega samouresničevanja koroških Slovencev.* Dušan Nendl prav tako podaja nekaj misli o predavanju Mirka Messnerja. Na koncu revije so iz Naših razgledov in Dialogov ponatisnjene o-cene pesniške zbirke Valentina Polanška »Karantanske*, kar kaše na to, da na Koroškem za sedaj še nimajo kritika izven kroga mladjevcev.
V sklepnem sestavku (Trenutek naše besede) Andrej Kokot poudarja, da »prav ustvarjalci besedne umetnosti morejo manjšati kompleks manjvrednosti* koroških Slovencev.
Socialni in nacionalni problemi Slovencev na Koroškem postanejo jasnejši, ko revijo preberemo, zavemo se, da jo pot do narodnega samouresničevanja koroških Slovencev izjemno težka, iz njihove osveščenosti pa nastajajo veljavni literarni dosežki.
IVANKA HERGOLft
20-letnemu pesniku, ki prihaja v literaturo kot eden redkih predstavnikov delavskega sloja, niti ne gre preveč zameriti. Pomembnejše je dejstvo, da so krajše pesmi dovolj zgoščene in nabite in da tudi v oblikovalnem postopku niso tnaivne». kot bi to od samouka morda pričakovali ali v sedanji modni poplavi naivcev celo želeli.
Pesniški list št. 7 je izpolnil naše pričakovanje, saj pričuje o bogatem liričnem jedru in o razvojnih možnostih mladega doslej
DOLINA
videl sem jo trdijo da ni res da ni mogoče ker ne sme biti mogoče in vendar sem jo videl takšno kot takrat vitko v bilkah belo v rosah
bilo je davno v svetu nemira
izgubil sem brate in sestre ostajal sem sam in dolina je čutila da sem večnost da sem večnost
neznanega ustvarjalca. Toliko bolj smo veseli te poezije ker jo odli-kueta spontanost in iskrenost, kar je danes bolj malo običajen zato pa toliko dragocenejši dar.
Pesniški listi so z novim imenom utrdili in posrečeno dopolnili svojo zamisel o izdajanju sveže in mlade poezije, tretji prvenec v letošnjem nizu pa govori o tem, da so se mladim ustvarjalcem tudi po zaslugi te izdajatel ske pobude vrata do knjižnih izdaj malce bolj odškmila. — Prijetna in domiselna oprema Klavdija Palčiča pa tudi že sama po sebi pri pomore k revalorizaciji poezije, ki mora v času potrošništva biti mikavna in dovoli poceni da jo današnji č,r' ,,r vzame v roko.
IVANKA HERGOLD
i.
uvlakom prijateljstva« v SR Makedonijo
Zapiski in vtisi s tradicionalnega vsakoletnega množičnega izleta Primorskega dnevnika (II.)
prirodnih lepotah. Oteševo je prvo večje turistično naselje, zgrajeno šele v zadnjih treh, štirih letih. Celotni turistični kompleks sestavlja 10 raztresenih hotelov — depandans in osrednja restavracija, ki lahko sprejme do 400 gostov hkrati. Hotelske sobe so udobne, o-premljene s kopalnicami ali prhami in iz vseh je lep razgled na jezero. Toda o tem še kasneje z nekoliko drugačne plati.
Takoj po prihodu je bilo na vrsti izdatno in okusno kosilo, potem pa izlet s tremi ladjicami po jezeru prav tja do bližine albanske meje, ki se skriva za globoko v jezero pomaknjenim rtom in pri o-točku Golem Grad tvori tromejo med Jugoslavijo, Grčijo in Albanijo. Ladjica nas do tega otočka žal ni pripeljala, ker smo se prej obrnili nazaj proti Oteševu. Na tem otočku in v vasici Stenje na obali jezera živi še danes nekaj ljudi, ki se še preživljajo z ribolovom, saj je Prespansko jezero bogato na vsakovrstnih ribah. Sicer pa smo na njegovem skalnatem bregu v smeri Albanije lahko opazili tudi
roki in zbrani znesek smo na dvorišču manastira sv. Nauma v istoimenskem kraju ob Ohridskem jezeru, kjer je bila prva naslednja postaja na našem potovanju, izročili v roke tov. Pandeju za šolski sklad «Brača Miladinov*.
Pande Popovski, človek znanosti in kulture, je bil ganjen do solz in ko nam je potem razlagal zgodovino manastira sv. Nauma, vlogo svetih bratov Cirila in Metoda in njunih učencev Nauma in Kli-menta, je govoril z besedami makedonskega in jugoslovanskega rodoljuba o naši neločljivi povezanosti, ki sega prav tja v čase Cirila in Metoda in se nadaljuje danes tudi s takšnimi izrazi in dejanji, kakršno je predstavljala naša počastitev Kira Ivanovskega.
Pri Sv. Naumu
Preskočil sem pot iz Oteševa do Ohrida, zato se moram povrniti nanjo že zaradi njene panoramske slikovitosti. Kmalu iz Oteševa nas le-
Skupina izletnikov
čil. Kdo ve, kaj bi mi danes dali | za fotografijo...
Toda zgodbe tu še ni konec. Ko so jo v svojem prepričanem mornariškem navdušenju primahali do avtobusov, se jim je zazdelo, da je treba melodijo zamenjati in tedaj se je iz treh junaških prsd oglasila hreščava «Bandiera rossa*. Pa kako resno so se dr-
Skupina izletnikov pri samostanu sv. Jovana Kanejskega v Ohridu.
pa, popolnoma nova asfaltna cesta, popelje tik mimo albanske meje, da se vidijo celo obmejna stražarska poslopja (meja je praktično zaprta za vsak promet), navzgor proti prelazu čez Galičico, na katere severozapadnih obronkih se beli še nekaj snežnih krp. Ne sicer s same ceste, toda z neke točke v neposredni bližini prelaza je mogoče videti obe jezeri, Prespansko in Ohridsko hkrati. Potem se asfaltni trak v drznih serpentinah spusti precej globoko proti Ohridskemu jezeru, ki leži na skoraj 150 m nižji nadmorski višini kot Prespansko jezero. Ob poti se v dolini odpirajo polja, spet se pojavijo trte, pa smokve in drugo sadno drevje, med katerim iščejo prijetno senco majhni oslički.
Naš obvezen cilj je seveda ma-nastir sv. Nauma pod katerim se izpod skale izliva v Ohridsko jezero podzemski pretok vode iz Pre-spanskega jezera v obliki kratke a močne reke. Manastir sv. Nauma je vrhu grička, s katerega je lep razgled preko majhnega zaliva na albansko stran, na kateri se razločno vidi obmejna karavla, s katere lahko albanski stražarji opazujejo množična romanja turistov k Sv. Naumu in utripanje življenja, kakršnega na svoji strani ne poznajo.
Samostan je zgradil Cirilov in Metodov učenec Naum, ki je v njem tudi pokopan. Njegova sedanja zunanjost datira iz XVI. in XVII. stoletja. Po ogledu še postanek za vrček piva v restavraciji na lepo negovanem vrtu pod vrbami ob vodi in potem naprej proti Ohridu vzdolž vzhodne obale jezera, ob kateri se vrste modemi hoteli in turistična naselja. Ne po velikosti, pač pa turistični razvitosti je razlika med Prespanskim in Ohrid-
I vil v eno najlepših turističnih središč Evrope
Naš ogled mestnih zanimivosti pod vodstvom dobro podkovanega vodiča — študenta visoke šole za turizem in jezike — je bil seveda precej površen, vendar smo si kljub temu ogledali Samuilovo trdnjavo z mogočnim obzidjem, samostan sv. Klimenta z galerijo znamenitih ikon, cerkev sv. Sofije, ki so jo Turki spremenili v mošejo in ld je znana po svoji izredni akustiki, zaradi katere prihajajo v času mednarodnih ohridskih prireditev vanjo nastopat največji svetovni virtuozi na violino, čelo in sorodne inštrumente, samostan sv. Jovana Kanejskega in še druge zgodovinske zanimivosti. Za natančnejši ogled vsega bi človek potreboval kar teden dni in še več.
Sicer pa je čedno in prijetno tudi mestece samo, čeprav je na vsakem koraku očitno, da se njegova starožitnost že kar krepko umika turističnemu potrošništvu. Toda naši izletniki so v njem kljub temu znali odkriti tudi tiste skrite kotičke, ki so vsaj po tekočini imeli kakšno zvezo z našimi kraškimi ošterijami in osmicami in zato vam moram povedati tudi tisto o c Jadranski plovidbi*.
Jadranska plovidba*
Ko smo se pod večer prostega popoldneva spet zbirali pri svojih avtobusih pred «Palace» hotelom, da nas odpeljejo v našo lepo »Slavijo* s prekrasno plažo ob jezeru, je iz daljave prihajalo nekam bojevito vzklikanje in ne prav uglašeni glasovi kaj svoje |
žali pri tem koncertu, nas, ki smo jih gledali, pa je hotelo raznesti od smeha, posebno Ljubča in Pandeja. Toda kot stari borci so kljub vsemu vedeli, da je disciplina prva stvar. Po končanem «promenadnem koncertu* so se lepo spravili v avtobus, kjer je naš stari znanec Jože medtem že grel svoje meso in razmišljal, kako ga bo nasolil, da bo kolikor toliko užitno vzdržalo do Trsta.
Skozi slikovito dolino Črnega Drima
Od Ohrida smo se v nočnem baru hotela poslovili z romunskim šampanjcem in žal brez slovite ohridske postrvi, čeprav je Pande nekoliko provokatorsko spraševal natakarja pri kosilu kako je pravzaprav s temi dragocenimi ribicami. Naslednje jutro, in to je bil žal tudi že zadnji dan našega popotovanja po Makedoniji, nas je povedlo dalje proti severu še nekaj kilometrov ob jezeru do Struge in potem naprej v dolino Črnega Drima pod vznožjem visokih in temnih gora ob albanski meji.
V Strugi kratek postanek pri mostu, izpod katerega se izliva iz jezera Cmi Drini, še poslednji pogled na čisto modro vodovje Ohrida in že smo v soteski, ki nas po dobrih dveh urah vožnje po sicer ozki toda lepi in panoramsko zanimivi asfaltni cesti pripelje do prvega večjega in pomembnejšega mesta Debar tik ob meji. časa za postanek ni, kajti naš prvi cilj so Mavrovi hani ob istoimenskem umetnem
Zadnje kolo ob Mavrovikem jezeru.
V objem jezerskih krasot
Ko se je kolona avtobusov prebila po makadamski cesti preko Cme Reke spet na asfalt, je vožnja proti Prilepu stekla hitreje. Kilometri so hitro minevali sredi plodnih polj, paradižnikovih in jagodnih nasadov, prepreženih z namakalnimi cevmi, in sredi trt, ki pa v bližini Prilepa začenjajo odstopati mesto tobaku. Prilep je namreč središče predelovalne industrije tobaka, sicer pa je to staro mesto, ki se omenja že v letih pred našim štetjem. Mnogo je v njem sledov predzgodovinske, grško-rimske in slovanske dobe, iz turških časov pa so številne džamije. Prilep je znan tudi po tem, da so v njem makedonski rodoljubi 11. oktobra 1941 izvedli prvi organiziran napad na fašistične okupatorje. Žal ni časa, da bi se v njem kaj več zaustavili, čeprav je v njegovi neposredni okolici nekaj znamenitih ma-nastirov.
čas nas priganja in treba je naprej v objem rodovitne Pelagonije proti Bitoli. Vozimo se v najhujši opoldanski pripeki, vendar v avtobusu dobre volje ne manjka. Zanjo skrbijo zlasti moji dolinski sopotniki Stano, Romano, Vincenc in Irma. Neizčrpni so in vsaka stvar jim nudi povod za zbijanje šal, včasih tudi kar pošteno krepkih, vendar vseskozi v mejah pristne ljudske šegavosti. Ko se cesta za trenutek stisne med valovite griče se Romanu posveti brihtna misel, kako je ta svet pravzaprav nerodno ustvarjen. Po njegovem bi bilo bolje, če bi hribi bili... polenta in morje toč... toda potem se vendarle zamisli, kajti zaskrbi ga, kje bi potem... bil kandot? Ob takih in podobnih smo še dvakrat ali trikrat prečkali zvesto spremljevalko Črno Reko in zapeljali v Bitolo. Ukaz je bil, da se v Bitoli ne smemo u-stavljati, toda kdo bi se mogel u-pirati žeji? Ustavili smo se pri motelu na robu mesta in običajnih četrt ure je naraslo na debelo uro, medtem pa je Mario iz avtobusa št. 4 vendarle našel način, da se je izgubil. Eni trdijo še danes, da so ga zanimale in premamile bitolske zanimivosti, drugi pa prav tako še danes trmasto zatrjujejo, da je bil vzrok povsem drugje. Naj bo že tako ali drugače, dejstvo je, da ob času odhoda Maria z Opčin ni bilo na spregled. Vodiču Eliu ni ostalo drugega kot da je potem, ko je čakal nanj še skoraj celo uro, poslal avtobus naprej, sam pa se je lotil iskati iv-
S V
k
Nauma ob Ohridskem jezeru.
skim jezerom približno taka, kot med Bohinjskim in Blejskim jezerom. Sicer pa je Ohridsko jezero eno najstarejših na svetu, tektonskega izvora in predstavlja pravi geografski fenomen. Po času svojega nastanka in po mnogih svojih značilnostih sliči na Bajkalsko jezero ter na jezeri Tanganjika in Njasa.
V Ohridu
Če je v Oteševu prišlo pri razmeščanju ljudi po sobah do manjše zmešnjave, potem je v Ohridu teklo vse kot po olju. Nič čudnega, saj imajo v hotelih na Ohridu znatno več turističnih izkušenj. V nekaj minutah je vsakdo dobil svojo sobo, pa naj je stanoval v središčnem hotelu Palače ali pa v 4 km oddaljenem kompleksu hotelov Sla-vija in Orce Nikolov. Razlika je bila le v tem, da so bile sobe ponekod A, drugod pa B kategorije, medtem ko je bila hrana za vse enaka.
Mesto Ohrid samo, ki se v amfi-teatralni obliki beli na griču in odseva v prozorni jezerski modrini, nudi obilico zgodovinskih znamenitosti. Omenja se že v tretjem stoletju pred našim štetjem pod imenom Lihnidos (jasen, blesteč). V rimski dobi je bilo postajališče na cesti Egnatia. Krščanstvo se je v njem pojavilo zgodaj in že v 5. stoletju se omenja kot sedež nadškofije. Pod bizantinsko nadoblastjo v 5. in 6. stoletju je postalo pomembna utrdba. Proti koncu IX. stoletja sta prišla v Ohrid Cirilova in Metodova učenca Naum in Kliment in zgradila v njem samostane in cerkve ter začela uvajati slovansko bogoslužje in prosvetljevati ljudi. Makedonski car Samuil je proti koncu 9. stoletja prenesel iz Prespana svojo prestolnico v Ohrid in ustanovil v njem prvo slovansko patriarhijo. Leta 1334 je Ohrid prišel pod oblast srbske države carja Dušana, že 60 let kasneje pa so ga osvojili Turki in cerkvi sv. Sofije in sv. Klimenta spremenili v džamiji.
Toda čeprav zasužnjen je Ohrid doživel v 18. in na začetku 19. stoletja velik gospodarski razmah, obenem pa je bil tudi središče boja proti tujim vplivom in za širjenje slovanskega jezika. Med obema vojnama je životaril kot majhno obmejno mestece, da se je po drugi svetovni vojni v socialistični Jugoslaviji naglo raz-
bi si lahko privoščili še izlete ob slikoviti reki Radiki tja pod vznožje Sar planine — poletni in zimski raj Makedonije. Toda njene vrtove smo lahko samo spremljali ob poti, ki nas je vodila skozi Gosti-var proti Tetovu pod Popovo sap-ko, mestu polnem starih džarnil karakterističnih zgradb turških begov in drugih spomenikov preteklosti. Spet le kratek postanek, vendar
zadosten, da si je Jože zaželel e majlirane kozice in zato — ne prvič — tudi zamudil odhod.
Poslovilna večerja v Saraju
Tokrat se s časom res ni bilo šaliti. Vlak nas je že čakal na skop ski postaji. Odhod je bil najavijo za 21.10. Zaključno večerjo so na naši gostitelji pripravili spet v to raju ob zvokih, tokrat moderne! orkestra. Poslednjič smo posedli mize. Bil je čas poslovilnih besed in nagovorov. Težko je bilo v ne kaj strnjenih stavkih povzeti vs prekrasne vtise, vso použito leP° makedonske dežele, vso gostolju -nost in prijaznost njenih ljudi- v požrtvovalnost naših gostitelje. Ljubča in Pandeja v prvi vrsti, ga kar smo doživeli v teh ne, dnevih v Makedoniji, ni mogoče d ' živeti kjer koli, to je mogoče živeti le med ljudmi, ki so ti b zu po jeziku, duhu, čustvovanji’ med ljudmi, ki so ti bratje. P® v samo to, spoznali smo dete'0 gospodarskem in socialnem vzto nu, spoznali smo delavnost teh JJ di, spoznali smo dosežke njih°ve®. dela in se bolj kot kdaj koli P ob zgovornih dejstvih zavedli nes tenih možnosti razvoja svobodne! naroda v socializmu.	in
Ob tem mi je prišel v sp0 »2 moj obisk v Makedoniji Pr®“ .■ leti, v času, ko je vsa Jugosl*^ z upornostjo preizkušenih bor za svobodo odbijala pritisk z vs strani in še celila krvave rane^u. svobodilnega boja in revolucije-di takrat sem bil v Tetovu in . stivaru, pa sem primerjal tak1 čas z današnjim. Kot noč in ’ kot da bi vsa Makedonija Pre , « čila četrt stoletja z enim samim gim korakom.
Na postaji
Pri51! 1
Bila je že noč, ko smo h--. jg postajo. Z discipliniranostjo, k' ves čas odlikovala našo karav „ prijateljstva in ki je vzbudila ^ ko občudovanja in priznanja naših gostiteljev, smo zasedli ^ vagone in iste kupeje kot Pre^’ :u peronu pa ni bilo konca st's jjjd rok, poljubom in objemom-množico sem naenkrat zaslišal je ime in zagledal človeka, ki ^ hitela proti meni. Bila sta Begovski in Boro Apostolski. v ^ lja zbora kultumo-prosvetneg®
štva «Kočo Racin*, stara z-n ,.nj in prijatelja z dosedanjih sre v Trstu in v Skopju. Ob našem ^ hodu v Skopje sta bila ne j veSu ven Makedonije, toda pri s stj nista mogla manjkati. Objela^ me kot brata in žal jima Je n8 da nas nista mogla spremi)® naši poti. Zanimala sta se za^ ^ ge tržaške znance, sicer P® v mo v kratkem spet lahko sreč ^ Gorici, kamor bosta prišla * rom na tekmovanje <'Seghizz1*’ ^ Potem se je pojavil mož *	^
kapo; hitro še poslednji stiski ■ in vlak je	potegnil.	Skopje	s	e
počasi izgubljalo v morju svoj fl. lektričnih luči in Makedonija J stala za nami, ko smo brzeli Nišu, Beogradu in naprej Pr° vje-stu. Vožnja se je res nekohk kla, kar ni šlo v račun vogr8n-šega vlaka	tovarišu	Antonu	^
diču iz Divače, bila P® jea£am° prijetna v zavesti, da se vr cej0ti proti domu z izleta, ki je ^ vseBi dosegel svoj namen in ki bo ostal v najlepšem spominu-In na koncu te pisarije & ^}. kaj: hvala vsem izletnikom z gnje ciplinirano vedenje in razum vj organizacijskih težkoč, hvala ^ -ljegov vtru-’
hvala vsem	vodičem	avtobus0	;	,
ga dela ir
— saj sem z njimi Pr®f"cj0pot'
vrsti tov. Egonu za njeg°v * jji
vt0 kaj °e niso imeli lahkega dela in res
— saj sem z njimi Preziv sfl prijetne ure — hvala mojim za. nikoin v avtobusu št. 3 in b premere, če sem zapisal tudi k J
več-	. prito*
In še — na svidenje oo v njem izletu! ^ ^
Cafi i®
Fotografije: Anica Žerjal« Delmasso In J. Koren.
i
Z ladjico po Prespanu
Naša prijatelja Pande Popovski (prvi na desni) in Ljubčo Stojanovski (drugi z leve).
večjim ali manjšim razumevanjem neposredno prizadetih končno le vse uredilo in ko je med večerjo v prostorni restavraciji zaigral prav za naš obisk naročeni karakteristični makedonski orkester kar na tekočem traku vse najbolj znane slovenske narodne, so bile vse nevšečnosti v trenutku pozabljene. Muzika makedonskih godcev in pesem slovenskih izletnikov sta se zlili v bolj ali manj ubrane akorde in razpoloženje se rje stopnjevalo vse do kola, ki ga je spretno vodil razigrani tovariš Pande. Seveda je prišla na vrsto tudi znana «Bolen mi leži*, ki je našim ljudem tako pri srcu prav zaradi svoje domoljubne vsebine. Radost je zajela vse od naših izletnikov do spremljevalcev, od strežnega do kuharskega osebja in med vsemi je bil še posebno razigrano razpoložen direktor turističnega kompleksa Oteševo Kiro Ivanovski. Plesal je in prepeval, saj je bil ta večer zanj praznik, bodisi zaradi praktične otvoritve mnogo obetajoče sezone, bodisi zaradi naše prisotnosti. Pozabil je nase, na svoje zdravje, ni se mogel zadržati, da ne bi kot pristni, čustveno nastrojeni Makedonec dal duška svojim čustvom.
Bilo je proti polnoči in del naših izletnikov se je že odpravil k počitku. Ostali so le še najbolj razigrani, najbolj sveži in med njimi omizje naših gostiteljev: Pande, Ljubčo, direktor Kiro, Egon in drugi. Orkester je zaigral makedonsko ritmično pesem in Kiro ji je z roko dajal takt po mizi. Tedaj je v trenutku pobledel, sklonil glavo na mizo in se zgrudil na tla. Zadela ga je srčna kap. Pomoči ni bilo nobene, izdihnil je med prevozom v bolnišnico.
Veselje in razigranost sta v hipu prenehali, pesem je utihnila in godci so odložili svoja glasbila. Večina je za tragični dogodek zvedela šele naslednje jutro in vsem je bilo težko verjeti, da je tako, v trenutku, prenehalo življenje mladega, komaj 38-letnega človeka, ki je z nami in med nami preživel v radosti zadnje ure, minute in sekunde svojega bivanja.
Počastili
smo njegov spomin
Še nikoli nista obžalovanje in sočutje tako spontano reagirala na pobudo, ki jo je bilo treba samo izreči, kajti v resnici je bila od prvega trenutka pričujoča v vseh. Z nabirko v vseh avtobusih smo takoj po odhodu iz Oteševa zbrali nad četrt milijona dinarjev z namenom, da s tem zneskom na primeren način počastimo Kirov spomin.
Že prej smo zvedeli, da je naš spremljevalec Pande Popovski poleg drugega tudi kulturni mecen. Z milijonom dinarjev, ki jih je prejel kot nagrado za svoje novinarsko delo, je ustanovil sklad «Brača Miladinov* v spomin na makedonske mučenike, ki so jih Turki ubili v Istanbulu. Po bratih Miladinov se imenuje tudi osnovna šola v Pandejevem rojstnem kraju blizu Bitole in sredstva iz tega sklada je Pande namenil prav šolanju otrok iz svoje rodne vasi in spodbujanju njih nadaljnjega šolanja. Odločitev je bila zato pri
avtobusa št. 4.
udarjanje na značilne bobne in zavijajoči zvoki frul. Sprejeli so nas s pozornostjo, ki jo izkazujejo le najbolj dragim gostom, kajti glasba pomeni tem ljudem vse. Njen ritem je izdajal, da smo na področju šiptarske manjšine, saj se o-čitno razlikuje od makedonskega.
Razgled s ceste na jezero, ki se modri v dolini, je res edinstven, toda še bolj edinstveno je bilo to, ktu: so nam pripravili na pobočju, ki se položno spušča k bregu: piknik po makedonsko. Prav ob vodi so na velikem ražnju pekli jančka (toda kar precej so jih morali speči že pred našim prihodom), da je že od daleč silil v nosove prijeten vonj po pečenem in se mešal z dimom. Sicer pa je najbolje, da kar naštejem kaj vse je vseboval naš piknikovski menu: najprej lonček hladnega in osvežujočega kislega mleka, potem tipični makedonski zelo masten sirov nadev, pečeni janček, hlebčki belega kruha po želji, paradižnik in druga zelenjava in na kraju četrtinka smederev-ke ali kavadarca, za antialkoholike pa razni sokovi.
In kako je vse to šlo v slast, pa na prostem kar na travi ob prijetno pihljajočem vetru, ki je razganjal nekam grozeče oblake, ki so se kopičili na obronkih Šar planine, pa ob bobnih in frulah, ki so vztrajno soustvarjale razpoloženje in vabile najbolj neugnane h kolu, temu obveznemu, skorajda obrednemu plesu prijateljstva in bratstva na jugoslovanskem jugu.
Pred slovesom od tega nepozabnega kraja naj zabeležim še eno sličico. Ko so se godci vračali k motelu ob cesti, se je spet vnelo kolo. Vodil ga je direktor motela, okrog 50-leten postaven mož z velikimi brki, za katerega sem pozneje zvedel, da je bil že pred vojno član makedonske folklorne skupine, ki je prepotovala dober del sveta. Plesal je z občutkom, podoživljal je vsak ritem, vsak vzgib noge in vsak zamah z rdečim robcem v desni roki. Ob robu je stalo nekaj domačinov-delavcev, ki so kopali neke temelje ali nekaj podobnega. Ko je bilo kolo pri kraju, je eden izmed delavcev pristopil k direktorju in mu poljubil čevelj rekoč: »Takega mojstra še nisem videl, tako se pleše naše kolo, daj da ti poljubim čevelj...*
Vse se je žal tako hitro končalo, če bi imeli več časa, vsaj ves dan,
p;i’



Na ladjice in potem po Prespanskem jezeru (Oteševo).
gubljenega sina po Bitoli. Mobiliziral je celo milico in kakih 12 let starega dečka, ki se je s kolesom podil po ulicah in iskal človeka, ki bi ustrezal podanemu opisu. Vse zaman! O Mariu ni bilo ne duha ne sluha. Zaskrbljen se je Elio vrnil spet na postajo milice, kjer pa so mu povedali, da se je Mario medtem že javil potem, ko se je zavedel, da so avtobusi odpeljali naprej. In še sreča, da so miličniki vedeli, kam smo bili namenjeni, kajti Mario niti tega ni vedel. Posadili so ga v taksi, ki ga je s precejšnjo zamudo pripeljal za nami v Oteševo ob Prespanskem jezeru. Seveda tudi Eliu ni preostalo drugega, kot da je najel taksi in se pripeljal še kakšno uro kasneje kot Mario za nami. Razlika med njima je bila le ta, da se je Elio kot dober ekonomist znal «zglihati» s taksistom za ugodnejšo ceno prevoza kot pa Mario.
veliko število vodnih ptic, na samem jezeru pa celo skupino pelikanov, ki predstavljajo pravo redkost za te kraje.
Slovenskega turista iz Trsta in Gorice lahko vse to zanima in navdušuje, saj je v današnjih modemih čarih težko najti v Evropi kotiček, ki bi še bil tako neomade-ževan in neokužen, kot je prav področje Prespanskega jezera, toda prav tako ga mora zanimati tudi davna zgodovina teh krajev, kjer je bila pred koncem 10. stoletja zibelka pod carjem Samuilom ustanovljene prve države makedonskih Slovanov. Žal je iz te dobe ohranjenih le nekaj ruševin cerkva in nekaj zgodovinskih najdb. Toda že sama zavest, da smo v krajih s tako pomembno preteklostjo, mora vzbujati spoštovanje.
Radost in žalost
Pogled na Prespansko jezero se odpre že s Carevega Dvora in spust do Oteševa je skoraj neopazen, saj leži jezero zelo visoko, kar 853 m nad morsko višino. Kljub bližini zasneženega Pelistera na eni in prav tako zasnežene, čeprav precej nižje Galičiče na drugi strani, je ob jezeru prijetno toplo in človeka kar vabi, da bi se malo posve-žil v hladni in kot kristal prozorni vodi. Skušnjava je še toliko večja, ker je na samem bregu mlada nemška turistka v kopalkah pred šotorom pripravljala kosilo.
Ob Prespanskem jezeru je za razliko od Ohridskega turizem šele v povojih in njegova obala je skoraj še deviško čista v tvojih
Naši Izletniki pri samostanu tv.
vrstnega terceta. Bili so naši prijatelji Vincenc. Ivan in Josip, ki so očitno nekje odkrili kakšno ohridsko «osmico» in si v njej nabrali nekaj več veselja, kot ga običajno premorejo. Držali so se pod roke, visoki Vincenc na sredi in druga dva ob strani, glave pa so jim pokrivale bele in plavo obrobljene mornariške čepice z všitim sidrom nad ščitnikom. Počutili so se kot pravi mornarji in si tudi dajali duška z vzldika-njem «Živela Jadranska plovid-ba». Najbrž so prostrano Ohridsko jezero zamenjali za plavi Jadran, toda kdo bi jim to zameril. Bili so imenitni in še danes mi je žal, da nisem imel pri roki fotoaparata, da bi jih ovekove-
jezeru. Pot do njih nas vodi najprej mimo dveh manjših umetnih jezer takoj po Debru in pri vasi Globočka ter mimo dveh velikih hidrocentral, potem pa so naglo dviga proti velikanskemu jezu pri Mavrovu in onstran njega do naselja, ki je zrastlo pravzaprav vzporedno z graditvijo orjaške hidrocentrale pod njim. In tu v Mavrovih hanih nas je čakalo presenečenje, ki bo vsem izletnikom ostalo še dolgo v prijetnem spominu.
Piknik na Mavrovu
Avtobusi se niso niti še dobro u-stavili, ko nam je udarilo v ušesa
Medtem ko je Elio imel opravka z izgubljeno ovčico, je naša kolona hitela proti Prespanskemu jezeru in na svoji levi smo lahko občudovali zasneženi vrh 2600 m visokega kopastega Pelistera. V čistem zraku so se zdele snežne zaplate na njem čisto blizu, v zračni črti do njega morda res ni bilo več kot kakih 10 km. po nas pa se je cedil pot, da je bilo kaj...
Razmeščanje po sobah je povzročilo nekaj zmešnjave. Krajevne organizacije je tolikšna množica izletnikov pač nekoliko zmedla, kakšna soba je bila dvakrat dodeljena in zgodilo se je tudi, da je kdo o-stal brez nje. Vendar se je s požrtvovalnostjo in z dobro voljo ter
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
POMEMBNA OBLETNICA ZA SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORT
Bor praznuje 15-Ietnico obstoja
v
Športniki tega društva so dosegli vrsto vrhunskih dosežkov
, Pfed petnajstimi leti se je zbra-dvorani stadiona «1. maj» 8ntona skupina športnih entuzia-Sami se verjetno niso zavedi da bo prav ta dan prišel v WovirK> slovenskega zamejskega “torta. Po dolgih letih, ali bolje “toeno po desetletjih, je bilo po-** l 2 3 4 5'fno ustanovljeno slovensko šport-® združenje v Italiji. Novi orga-jetiji so prisotni določili ime wtno združenje Bor.
Jo so bili skromni začetki, oz.
*	formalni akt ustanovitve. Šport-® dejavnost se je do tedaj sicer ^ijala v raznih prosvetnih dru-!*>. a ustanovitev združenja je “tota namen osredotočiti napore Jjameznih prosvetnih društev. Na-^ je seveda tudi potreba, da
*	Športna dejavnost osamosvoji in toortniki stopijo izven slovenskega
da se pomerijo s svojimi “torstoiki italijanske narodnosti.
"a kratko obnovimo zgodovino Stenja in skupaj prelistajmo ne-^ etap njegovega razvoja. Mno-® je bilo veselih, mnogo ciljev je doseženih a vendar bi bilo tre-** še mnogo storiti, frva ustanovljena sekcija je bi-6 namiznoteniška. In že takoj pr-
*	leto je član Bora nastopal na javnem prvenstvu v Firencah. to®>eje je bila sestavljena ženska J**>jkarska ekipa, leto kasneje mo-Jj- Se nekaj let kasneje je zaži-
atletika, ki je posebno med .Majšimi zbudila veliko zanima-Zadnji odsek je bila košarka, a te pa danes najštevilnejša. Wrtniki Združenja so dosegli v ^ panogi vrhunske uspehe. I-l!toli smo državne prvake in čla ■ državnih reprezentanc, tiako leto se je moral odbor z vedno večjimi težavami, ^tajala je težnja po ustanovitvi odsekov. Predlogov je bilo Jogo. Tako je bil govor o usta-,IJV>tvi nogometne ekipe, balinar-to sekcije, avto-moto odseka itd. J* je tudi dve zimi zaporedoma ritiniziral v Kranjski gori smu-tečaje. Iz tega se pa ni raz-jto prava sekcija saj je združeni6 sodilo, da je to naloga Slovenca planinskega društva. Šport-a združenje Bor se prav tako ni ^li ukvarjalo s športi, ki bi vezani na morje. Vzrok? Po-
manjkanje kadrov in seveda denarja ter primernih prostorov.
Bor je postal vodilno slovensko športno društvo v Italiji, saj je bilo prvo ustanovljeno in je dejansko oralo ledino. Danes obstajajo druga društva ki so razvila bolj ali manj iste panoge in so danes enakovredni partner Bora. Prvemu društvu pa ne moremo zanikati zgodovinske vloge, ki jo je odigral. Razgibal je našo športno dejavnost.
Borova pot ni bila lahka. Prizadevanja odbora so mnogokrat zadela na nerazumevanja in neodobravanje, češ da šport odtujuje mladino prosvetnemu delovanju. Tako gledanje je zgrešeno: športniki, ki se zavedajo svojih dolžnosti so prav tako dobri člani manjšine in imajo isto vlogo kot prosvetni delavci.
Nekdanje Borove mladince zasledimo danes na vodilnih mestih ne samo prs naših prosvetnih društvih, ampak tudi v osrednjih organizacijah.
Danes torej slovensko Športno združenje Bor praznuje svojo 15-letnico ustanovitve.
Odbor je menil, da je njegova dolžnost s skromno in preprosto proslavo počastil to ®bletnico. V minulih dneh so bila na stadionu «1. maj» zanimiva športna srečanja. Prva generacija odbojkarjev in' odbojkaric ter košarkarjev se je srečala z novo generacijo. Izidi tekem niso važni, važen je samo duh, ki je. povezoval stare in nove tekmovalce. Tako smo lahko ugotovili, koliko je bilo storjenega.
Javnost bo verjetno menila, da je bila proslava za zaprtimi vrati preskromna, a mi: nismo tega mnenja. Vsem je znano da se Združenje nahaja v težavnem položaju' (mislimo predvsem finančnem) in zaradi tega je bila sprejeta odločitev, da se da priznanje tekmovalcem a se ne troši sredstev, ki so izredno potrebna za redno dejavnost društva.
Med intimno proslavo smo podelili nove zlate Borove značke: imenovali smo tri nove častne člane. Tako so poleg Jožeta Cesarja (prvega predsednika) in Jurkica (dolgoletnega igralca in trenerja) pre-

___A.
v*
^ deseteroboje« se mora Ruzzier ukvarjati tudi z metom kopja
»IVIS

šan Švab dosega na visokih zaprekah dokaj dobre rezultate

l* SLAVKO TUTA: PLANINE VABIJO
jeli najvišje odličje še: Milan Babič (drugi predsednik), Dušan Košuta (tretji predsednik) Bojan Pavletič (ustanovitelj Združenja, prvi tajnik in trener) ter požrtvovalni atlet in trener atletskega odseka Vojko Cesar.
Mario Šušteršič
BALINANJE
Na medruštvenem balinarskem prvenstvu v Tolminu je zmagala domača ekipa Tolmina.
JULIJ 1972
5. jubilejna trofeja Sokola v Nabrežini
Selma Micheluzzi predstavnica SPDT, nagrajuje najboljše udeležence mladinskega tekmovanja
Tekmovalci v vrsti pred startom
ČETRTO IN FINALNO MLADINSKO ŠPORTNO SREČANJE SPDT
POKAL OSVOJILA EKIPA ŠEMPOLAJA
Vseh srečanj se je udeležilo kar 76 otrok
Preteklo nedeljo so se v Bazovici zaključila mladinska športna srečanja, ki jih je za osnovnošolsko mladino organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Trsta. V svojem stremljenju po vključevanju mlajših v športno rekreacijsko dejavnost, ki se ne bi izživljala samo v zimskem smučanju, je SPDT v letošnji izvedbi razčlenilo tekmovanje v več srečanj z namenom, čim bolj olajšati udeležbo otrok iz vseh delov tržaškega ozemlja. Uspeh ni izostal, saj se je vseh štirih srečanj in zaključnega tekmovanja udeležilo skupno kar 76 otrok. V absolutnem merilu se bo komu število morda zdelo majhno, res pa je, da je SPDT prepričano, da je v tej obliki svojih športnih srečanj napravilo korak naprej v pritegnitvi mlajših v svoj delovni krog in v njihovi planinski izobrazbi. SPDT tudi upa, da je seme športnega antagonizma padlo na rodovitna tla in bodo letošnji udeleženci v prihodnjih letih najboljši pobudniki za še večjo udeležbo svojih sošolcev.
Dopoldanski spored je v Bazovici obsegal četrto športno srečanje in se je odvijal po že običajnem sporedu: najprej kronotekmovanje v
spretnosti, nato «kultumi» del (poznavanje slovenskih imen za športne in planinske objekte), končno pa še štafeta na 60 m v borbi proti času za sekunde in desetinke.
Tega tekmovanja se je udeležilo 10 učencev iz osnovnih šol v Bo-ljuncu, Domju, Borštu in Praprotu. Oster boj, ki so ga prisotni starši popestrili z vmesnimi klici, ni mogel na polju odločiti o najboljšem, saj sta se na prvo mesto z enakim številom točk uvrstila Darko Bri-šček in Loris Zobec. Sledili so jima Lucijan Čergol in Marko Sandri (tudi z enakim številom točk), pa še Tatjana Štefančič in David Vaiussi. Med najmlajšimi je prednjačil Aleš Štefančič, ki je pustil za sabo marsikaterega tudi starejšega in si z lahkoto zaslužil kolajno. Za njim na lestvici so Erika Zobec, Sabina Salvi in Mitja Vec-chiet. Pokal najboljše ekipe je šel šoli iz Bol junca; sledile so ji šole iz Praprota, Domja in Boršta.
Popoldan je bil na sporedu finale, ki so se ga imeli p-avico udeležiti zmagovalci prejšnjih srečanj. Ker ekipe šole iz Ul. sv. Frančiška ni bilo na start, jo je vodstvo nadomestilo s svetoivansko. Tako so se pomerili za najboljšega

NA DEŽELNEM ATLETSKEM TEKMOVANJU
Nobenega počitka za Borove atlete
«Plavi» merijo na dober čas tudi v štafeti 4x400 m
Po uspešnem deželnem prvenstvu v deseteroboju in enem tednu tekmovalnega počitka bo Borova atletska vrsta danes nastopila na važnem tekmovanju, ki bo v Vidmu.
Tekmovanje nosi ime «Coppa cit-ta di Udine» in je namenjeno deželni konkurenci, pa tudi furlanskim atletom, ki tekmujejo za druga i-talijanska društva ali so trenutno v vojaški suknji. Zaradi mednarodnih obveznosti je zelo malo verjetno, da bodo lahko tekmovali trije državni reprezentanti Vecchiatto, Simeon in Del Fomo.
Borovci bodo tekmovali takole: kopje — Stojan Udovič in Fabio Ruzzier
800 m — Oskar Grgič palica — Vojko Cesar 400 m ovire — Dušan Švab Poleg tega bodo verjetno tekli tudi v štafeti 4x400 metrov, kjer se obeta, na podlagi zadnjih rezultatov, razmerama dober čas. Bor bi se moral uveljaviti tudi v ekipni konkurenci.
Po zmagi Vojka Cesarja na deželnem prvenstvu ter 6. in 7. mestu Švaba in Ruzziera, bo prišel na vrsto deseteroboj katerega bo priredil Bor sam.
Prireditev je postala že tradicionalna v naši deželi in na njej nastopi vsako leto zelo veliko število atletov, ker so tekmovalni pogoji zelo dobri.
Deseteroboj se namreč odvija v dveh celih dneh, medtem ko se atletska zveza poslužuje le sobote popoldne in nedelje zjutraj. Na lanskem tekmovanju so nastopili tudi atleti iz Bologne, za letos pa
pričakujejo tudi prijave iz klubov iz Veneta.
Tekmovanje bo na sporedu 15. in 16. julija. Atletov Bora, ki bodo na njem nastopili, lahko pričakujemo ponovno dobre rezultate ker bodo v marsikateri panogi še popravili svojo formo in zanesljivost.	B. K.
ŠK Primorje obvešča vse svoje člane in simpatizerje, da bo v ponedeljek, 19. junija 1972 ob 20.30 na sedežu društva (Soščeva hiša)
REDNI LETNI OBČNI ZBOR Dnevni red:
1.	Tajniško poročilo
2.	Predsedniško poročilo
3.	Blagajniško poročilo
4.	Izvolitev novih odbornikov
5.	Razno
Vabljeni
Najbolj priljubljeni športi v Avstraliji
Težko je reči, kateri šport je najbolj priljubljen pri Avstralcih. Čeprav imajo tenis, plavanje, golf, kriket, atletika, rughi, avtomobilizem itf" ntotodklizem največ navijačev, nijmjp • jprav preveč aktivnih članov. Največ tekmovalcev ima balinanje (čez 350 tisoč vpisanih), medtem ko je avstralski nogomet šport z največjim številom navijačev. Ta igra je nekoliko podobna evropskemu nogometu, delno pa rugbiju.
Avstralski nogomet se je faz vil v Melbournu, kjer je postal nekaj vsakdanjega, tako da ga igrajo vsi. V Queenslandu pa ima prednost amaterski in profesionalni rugbi, medtem ko dva milijona evropskih izseljencev najraje gleda klasični nogomet, kot ga igrajo pri nas.
Zelo popularen je seveda tenis, kjer je požela Avstralija največ lovorik. Prvi Davisov pokal je osvojila leta 1909, po drugi svetovni vojni pa ga je imela že štirinajsti krat v svoji posesti, kar ni uspelo nobeni drugi državi
Med prvimi na svetu je tudi v plavanju, v avtomobilizmu, kjer kraljuje Jack Brabham, vozač iii konstruktor avtomobilov. V atletiki je Ron Clarke kraljeval dolgo časa na srednje dolgih progah, v konjskem športu pa so avstralski jahači prvi na britanskih lestvicah. V kanuju zelo hitro napredujejo in mnogi predvidevajo, da se bodo resno spopadli z Američani na olimpijskih igrah.
SOKOLOVI IGRALCI SO ZAKLJUČILI NAMIZNOTENIŠKO SEZONO
Odlični uspehi dokazujejo da imamo sposobne igralce
Radoviča so povabili na mednarodni turnir v St. Elpidio al Mare
dru<;e vesti
NA OSMI STRANI
Prejšnji teden se je zaključila namiznoteniška sezona tudi v moški konkurenci, zato je pravilno, da podamo kratek pregled letošnjih tekmovanj.
Uspehi, ki so jih letos dosegli naši tekmovalci, pričajo, da je naš namizni tenis letos dosegel svoj višek. Igralci so stalno dosegali zavidljive rezultate, tako v naši deželi kot drugod po državi. Predvsem je tu prestop Sokola v A ligo. Bole, Fabjan in Košuta so stalno zmagovali in povedli svoje društvo v skupino najboljših. Košuta, ki je poleg teh dosegel še vrsto drugih uspehov na deželnih, državnih in mednarodnih turnir-, jih, je igral dobro predvsem v začetku sezone, v zadnjih mesecih pa je zašel v lažjo krizo. Kljub temu pa je ostal za Peterlinijem najboljši igralec v naši deželi. To je tudi dokazal na nedavnem turnirju za pokal Julijskih Alp, ko je igral res odlično in je v srečanju z igralci Neunerja pokazal vse svoje znanje.
Bole je začel nastopati šele le tos. V prejšnjih treh letih se je posvetil predvsem trenerskemu delu, ki je nedvomno mnogo zahtevnejše. Kljub temu pa je kmalu pokazal, da je še vedno zelo soliden in predvsem zanesljiv igralec. Tretji član Sokolove ekipe, Fabjan, je letos dosegel dva velika uspeha:	predvsem moramo ome-
niti njegov nastop na kvalifikacijah za A ligo, ko je dosegel odločilno točko in to proti mnogo boljšemu nasprotniku; na državnem prvenstvu pa je z Miličevo osvojil tretje mesto v mešanih mladinskih dvojicah Poleg tega pa je osvojil še naslov deželnega prvaka tretje kategorije.
Ukmar, katerega je Fabjan lani zamenjal v prvi postavi, je letos zaradi šolskih obveznosti, le malo nastopal. S prihodnjo sezono pa se bo nedvomno vrnil v, ekipo, sa, sodi, kljub pomanjkanju treninga, še vedno med Sokolove boljše igralce.
Letos sta nastopala tudi Adrijan Tavčar, ki se je po dveletni odsotnosti vrnil k zeleni mizi in pokazal še vedno isio vnemo kot prej, in Robert Milič, brat Sonje
Važnejši uspehi ŠD Sokol
v sezoni 1971-72
Vstop v A ligo
Dve bronasti kolajni na DP
Dva deželna naslova med posamezniki
Deželni prvak v ekipnem tekmovanju naraščajnikov
Trije deželni naslovi v tekmovanju dvojic
Tri prva mesta na državnih turnirjih
Eno prvo mesto na mednarodnem turnirju
Tri prva mesta na lestvici deželnih turnirjev •'	* .j-.v,, oc
Tržaški pokal
Dva Igralca povaMJčnA na 'škt»p~ ne treninge za vstop v državno reprezentanco
hati rokave dela.
V Afriki se je prijavilo za nogometno prvenstvo tega kontinenta kar 39 držav.
iiiiiiiiiiuiniiiuiiiiiniiiiiiii
Miličeve, prav tako talentiran in obetajoč, vendar pa vse premalo trenira.
Končno pa so tu še najmlajši. Predvsem Radovič in Pertot, ki sta bila povabljena na skupne priprave za državno reprezentanco, oba odlična igralca. Radovič je bil poleg tega edini iz naše dežele, katerega so povabili na mednarodni mlacunski namiznoteniški turnir, ki bo 3. julija v St. Elpidio al Mare To je najkakovostnejši tovrstni turnir v Italiji. Radovič je sicer bol; nadarjen, Pertot pa zato tembolj požrtvovalen. Nedvomno bomo še imeli priliko govoriti o njiju. Sokol pa razpolaga še s celo vrsto najmlajših, tečaja se je udeležilo kar 17 dečkov in . deklet, na ka terih bo društvo lanko gradilo bo doče delovanje.
O letošnji sezoni smo povedali že dovolj. Odlični uspehi pričajo, da imamo med seboj res sposobne igralce, od katerih lahko pričakujemo še marsikak uspeh, če bodo le nadaljevali po začeti poti. Poleti si ne bodo mogli oddahniti. Radoviča in Pertota čaka najprej skupni trening v Beigamu, nato bo na sporedu običajni poletni tečaj, Id bo letos v Mozirju. Sledil bo mednarodni turnir v Kranju, septembra pa se začne redna sezona. Tudi med počitnicami si bodo morali torej mladi Nabrežinci zavi-
hi se lotiti resnega S. J.
NOGOMET
in za najmočnejšo ekipo Prosek, šempolaj, Boljunec in Sv. Ivan. Da je šlo za nekaj važnega, je bilo občutiti koj pri zbiranju na startu, ko je bilo videti, kako so se tekmovalci posameznih ekip razvneto pogovarjali o progi za kronotekmovanje, ki je tokrat bila nekoliko težja. Slišati je bilo na ta račun marsikatero opazko, zlasti pa je bil predmet diskusije, s katero nogo začeti skakati preko opek. Vznemirjenost se kajpada ni polegla in mnogi so to plačali z dragocenimi desetinkami, da celo sekundami. To velja zlasti za Pro-sečane, ki kljub številni in množični ekipi ni§o prišli do tega, na kar so računali. Tudi Šempolajcev se je držala smola pri njihovem tretjem članu Dariu Zidariču, pa so se potem odlično odrezali pri vprašanjih, za katere so edini napisali vse pravilne odgovore, pa tudi v štafeti. Tu je bil najboljši Gulič Aleks, ki nam je že na srečanju v Živčevi dolini pokazal, kaj zmore v bitki proti kazalcem štoparic. Dobro se je v sprintu odrezal tudi Zobec Loris.
Kolajne so si priborili med starejšimi Gulič Aleks (šempolaj). Zobec Loris (Boljunec) in Milič Andrej (Prosek). Sledili so jim Prašelj Andrej, škerk Patricija. Orel Valter, Majovski Sergij, čemjava Vanja, Štefančič Tatjana. Montanari Sandra in Ban Valter.
Med najmlajšimi pa je bil vrstni red sledeč: Zidarič Dario (Šempolaj), Stefančič Aleš (Boljunec), Slokar Martina (Sv. Ivan) pa še Slokar Simona.
Pokal za najboljšo ekipo je ob navdušenju zmagovalcev in njihovih prijateljev, pa tudi ob športnem ploskanju vseh prisotnih gdč Sel-ma Micheluzzi izročila učencem Šempolajske šole Gulič Aleksu, Škerk Patriciji in Zidarič Dariu. Ni treba posebej povedati, kako so žareli njihovi obrazi, ko so se njihove roke oklepale pokala v pozi za spominsko fotografijo.
SPDT se vsem zahvaljuje predvsem za udeležbo, še posebej pa za zavzetost in resnost, ki so jo med tekmovanjem pokazali in jim kliče: nasvidenje!
III■IIIII■IIIIII|||||||IIIIIIIIIII«IIIIIUIUUU
V ZENSKI MEDSOLSKI ODBOJKI
Zmaga Trgovske akademije
Dekleta so se odlikovala z izredno borbeno igro
Kot vsako leto doslej so se dijakinje slovenskih srednjih šol v Trstu tudi letos pomerile med seboj v odbojki. Zadnjo tekmo so odigrale prav ob zaključku leta. Po daljšem obdobju je bilo letos ' m ec premoči gimnazijk, kajti prvo mesto je za leto 1971-1972 osvojila Trgovska akademija «Ž. Zois».
Turnir je bil letos na lepi tehnični ravni in nekatere tekme so bile vredne tretje italijanske lige. Najboljše igralke je imela v svojih vrstah Trgovska akademija, ki je tudi zaključOa ttimir brez poraza. Ostalim ekipam se je poznala v večji ali manjši meri nem gr a-nost, nobeni šesterici pa ni manjkalo borbenosti in požrtvovalnosti.
s katero so se dekleta res odlikovala.
IZIDI:
Trgovska — Učiteljišče		2:1
Trgovska — Klasična		2:0
Trgovska — Realna		2:1
Učiteljišče — Realna		2:0
Učiteljišče — Klasična		2:0
Klasična — Realna		2:0
LESTVICA		
Trgovska	330	6:2	6
Učiteljišče 3	2	1	,5:2	4
Klasična	3	12	2:4	-2
Realna	3	0	3	1:6	0
Na sliki: članice zmagovite' $es-		
terke Trgovske akademije z osvojim pokalom.
v Le nekaj tednov imamo do poletja. Pozno je letos pomlad Stežaj odprla svoje duri. Zato bomo tudi bolj naglo premiji- kam nas bodo v letošnjih počitnicah odnesli gojaarjl, tu-l smo le malo planinci. Vsakdo si dela svoj program, saj - Oljenje sploh vezano na programe. Naše poti usmerjamo Pogosto po trdi, asfaltni cesti. Zakaj bi ne izbrali tudi po-jjhib stez, na katerih je človek zares v naravi. Zdaj je to Posebno priporočljivo.
-Za nas zamejce Je pa še prav lepo, če usmerimo našo potrtost v kraje naše matične domovine. Dejal bi celo, da je Ja dvakrat prav. Prvič zato, ker smo bili do leta 1945 dejansko od vseh naših gorskih lepot. Meja je bila kriva. Dru-Sf Pa zato, ker je le hoja tisto sredstvo, da si kraje prav od ogledamo.
v Planincu dajejo že gore same zadoščenje. Prav vesel pa (j* t* ali oni, če si upravičeno pripne na klobuk značko o pre-Jjlani krožni poti. Se bolj pa je zadovoljen, ko obuja spo-uj116 na prehojene steze ln preplezane stene. Z veseljem ogle-rij® svoj dnevnik poln žigov, datumov in podpisov. Pii tem ** Premišljuje, kakšno pot si bo naslednjič izbral, j. Ena izmed programiranih krožnih, je tudi Gorenjska par-^hslta pot, ki nas pelje iz Kamnika čez njegove planine in jj^njske Alpe, po vzhodnih Julijcih, pa na Ratitovec in čez tWVico v KranJ- Pot J® d01®® 250 kilometrov. Jo pa lahko Nhodimo na obroke. To Je vse odvisno od časa, ki ga imamo tZ, r®®poiago. če bi hodili zdržema, je imamo dovolj za dva pa ni niti treba hiteti. Ce namreč drvimo, ne vidimo v°lj. Nič lepših počitnic si ne moremo zamisliti. Dež ne
moore biti velika ovira. V poletnih mesecih ne dela deževje nobene preglavice. Krajevne nevihte so celo potrebne za kratek počitek in tudi zato, da se ozračje prečisti.
Lepo je, če imamo družbo. Saj ni zato, da bi se po poti z družbo pogovarjal. Po naporni poti je pa le prijetno, če ti je kdo v bližini, ki je s teboj delil veselje in napore. Mene se sicer tišči že vse življenje le bolj samotarsko potovanje. Sem pa imel lani srečo, da se je bil vnel za Gorenjsko partizansko pot prijatelj iz otroških let. Tako sva odpotovala v dveh, v veselje obeh. Najprej v Kamnik.
Do Kamnika je lepa avtobusna zveza iz Ljubljane. Dnevnik si že prej preskrbimo pri Planinskem društvu v Kranju ali pri drugem gorenjskem planinskem društvu. Lahko si kdo izbere za začetek Kranj in hodi v obratno smer. Ko sem pot prehodil, sem ugotovil, da so planinci, ki so jo načrtovali pravilno delali. Tega sva se držala s prijateljem. Zdaj pa pojdimo po njej.
V Kamniku ima Planinsko društvo svoj sedež. Tu nam bodo pritisnili v dnevnik prvi žig. Ce bi se zgodilo, da v pisarni še ni nikogar, napravimo skok na pošto, ki je tudi na glavni cesti. Prijazna uradnica nam bo pritisnila v zvezek kar poštni žig, ki bo vseeno držal.
Oprtani z najpotrebnejšim se spravimo na pot skozi Stahovico in Smrečje na Veliko planino. Ta je še prav posebno lepa pod snežno odejo. Zato se pozimi na Veliko planino odpravlja toliko smučarjev. Seveda se peljejo z vzpenjačo.
Ko smo zaključili naše prvo potovanje nam v Domžalskem domu pritisnejo drugi žig. žigi so okrogli. Ob robu je napis Gorenjska partizanska pot, v sredi pa je ime postojanke z višinsko oznako. Poleg žiga nam v koči ali domu dodajo še datum in podpis.
Po tako dolgi poti nam bo kosilo kar teknilo. Verjetno bomo tudi tisti dan nadaljevali hojo do naslednje postojanke. Pazili bomo, da nas pot ne potegne v rušje, kajti huda je pot skozi goščavo.
Kar bolj levo se bomo držali ln sledili znakom G, kjer seveda so, pa bomo prišli v Dol. Ce bi se komu med potjo, ko
bo stopal mimo planšarjevega doma, zahotelo mleka, naj bo puščavniško skromen s pitjem. Zlasti, če bo mleko kislo. Konj, ki nas čaka nad Dolom, nas bo v tem primeru še posebno izmučil. Saj je le 500 metrov višinske razlike, toda dodati moramo še prehojeno pot in vse kar nas čaka. Ko smo po poldrugi uri pripdhali na vrh se spustimo na Presedljaj, ki ni več daleč. Nekoliko nas bo utrudila pot do sedla pod Dedcem. Od tu se steza prevrže navzdol po zelenih pašnikih prav do Kocbekovega doma na Korošici. Spet smo na višini 1808 m. Koča je tik pod Ojstrico, kamor bo marsikoga zvabilo, saj poldruga ura hoje izven obvezne poti ni taka reč. Je pa zato višina 2349 m tik nad Logarsko dolino in nad Robanovim kotom, po katerem poteka Slovenska planinska transverzala, spoštovanja vredna.
Korošica je vedno prav dobro obljudena. Lani je P D Celje Kocbekov dom preurejalo in nekaj prizidavalo, da je planincem zdaj lepše in udobnejše. Upravnik koče in njegova žena sta izredno prizadevna in prijazna. Imel sem že dve leti prej priliko ugotoviti, kako skrbijo na Korošici za svoje goste, tudi če jih ob pravi uri ni nazaj iz stan. V koči bomo srečali tramsverzalce, ki nam bodo pripovedovali, kako Je potekala njihova pot čez Pohorje v Slovenj Gradec, nato pa čez Uršljo goro in skozi Smrekovec na Raduho in v dolino ter po Robanovem kotu čez Jeruzale do Kocbekovega doma. Za dobro založeno shrambo živil skrbita kopitarja iz Luč: eden nosi, drugi pa dela skrbi svoji materi. Letos bo pa gotovo tudi ta poskusil, kako je draga paša po ogromnem kotlu na Korošici ali pa Petkovi njivi pod domom.
Ce koga zanima odkod ime, ki ga dom nosi, mu je treba povedati, da so imeli pod Avstrijo hude težave z nemškimi planinskimi društvi, kd so se širila po naši zemlji. Imeli pa smo zaslužne planince, ki jih je to vsiljevanje bdelo, kot boli nas. Eden izmed teh je živel v drugi polovici prejšnjega stoletja, to je pred kakimi sto leti, Franc Kocbek nadučitelj v Gornjem gradu. Ta nas zelo spominja na gorenjskega pobudnika Aljaža ali pa pozneje na primorskega Trentarja, to je Jožeta Abrama. Tako smo prišli do imena prvotne koče na Korošici. Iz te, ki
je bila na drugem kraju, smo prišli do današnjega doma.
Ne pozabimo na žig, datum in vpis v spominsko knjigo. Izročili bomo upravniku svojo planinsko izkaznico PZS, da bo nočnina cenejša.
Verjetno imamo naslednji dan v načrtu pot do Cojzove koče, zato bomo zjutraj tekmovali s sončnim vzhodom. V kuhinji bo seveda že plapolal ogenj, mi bomo samo sedli za mizo in se dobro založili za kake tri ure hoje.
Se slovo in že se bomo pognali po Petkovih njivah ter se držali nizko pod Ojstrico in škarjami, da se pod Planjavo srečamo s planinci, ki so ubrali še pred nami pot na Ojstrico. Seveda bodo to planinci mlajše sorte, ker je pot čez vrhove, čeprav ni težavna, precej daljša. Privoščimo si lahko vrh Planjave, saj nam odnese le malo časa. Z njega je krasen razgled na Karavanke in na spodnjo Logarsko dolino, še nekaj hoje pod Planjavo in pod sabo bomo občudovali eno izmed najbolj samotnih dolin, ki jih premorejo Kamniške Alpe. Je to Repov kot in je zares, kot pravimo bogu za hrbtom. Dolina je že zato zanimiva, ker ni redka slika videti na spodnjih zelenicah med rušjern trop gamsov ali pa vsaj samotarja, ki so ga iz črede izgnali, ker je revež odslužil, žalostna usoda živalskega sveta, med katere lahko prištejemo tudi našo zvrst!
Pod vrhovi smo po spodnji poti končali v skalah Sukal-nika. že kar z njegovega temena smo zagledali vzhodni del Brane (ki brani Grintovce) in Kamniško sedlo s kočo vred. Spust ne bo ravno lahek, zato nam v koči šilček žganja in skodelica čaja, posebno dobro tekneta, še je treba povedati, da ko smo se sukali pod Jugovo počjo, smo se za hip ustavili pri spominski piošči Sandija Wisjaka in nekoliko pomislili na previdnost, ki je v gorah prvo pravilo. Ce bi se ga držali tudi za volanom, bi nas bilo na svetu več ta tudi srečni bi bili bolj kot smo.
Kočo oskrbujejo od junija do oktobra, kot je običaj tudi drugod. Stoji na višini 1884 m. Ko smo se nekoliko odpočili, se okrepčali in se nam tudi v dnevniku že smeje žig s podpisom, ki more biti prav žig Gpp, lahko stopimo počasi na sedlo ta se levo zagrizemo v Brano.	(Nadaljevanje sledu
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	18. junija 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Py oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri S.r.L
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Tr*
E
PORT ŠPORT ŠPORT
V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI
Samo neodločen rezultat za «azzurre» v Bukarešti
Italijanska reprezentanca ni izpolnila vseh pričakovanj
Romunija — Italija 3:3 (1:2)
ROMUNIJA: Adameche, Satma-reanu, Lupescu, Deleanu, Dumitru, Dinu, Lucescu, Domide, Dobrin, Nunweiller VI, Kun II.
ITALIJA^ Zoff, Spinosi, Marehet-ti, Agroppi, Rosato, Burgnich, Cau-sio, Mazzola, Boninsegna, Cappeilo, Prati.
STRELCI: v 19. min. p.p. Spinosi (avtogol), v 33. in 34. Prati; v 14. min. d.p. Domide, v 29. min. Causio, v 44. min. Hainal.
SODNIK:	Gugulovič (Jugoslavi-
ja).
Italijanska nogometna reprezen tanca, tako imenovano «novo» moštvo, je izenačila v prijateljski tekmi proti Romuniji. Tekma je bila ves čas precej uravnovešena, kar dokazuje tudi rezultat, saj so najprej prišli v vodstvo Romuni, nato Italijani z dvema goloma Prati-ja. Domačini pa so jih kmalu ujeli. Po ponovnem krajšem vodstvu italijanske reprezentance pa so v zadnjih minutah Romuni izenačili.
Igra ni bila preveč zanimiva in ji je prisostvovalo le 25.000 gledalcev. Italijanska reprezentanca v prvi tekmi ni povsem izpolnila upanj tistih, ki so jo za to turnejo po Romuniji in Bolgariji precej spremenili in vključili vanjo nova, obetajoča imena.
Italija se bo v sredo srečala v Sofiji še z Bolgarijo.
* * *
LIEGE, 17. — V mednarodnem nogometnem srečanju, veljavnem za osvojitev 3. mesta na tekmovanju za evropski pokal narodov, je Belgija premagala Madžarsko z 2:1 (2:0).
SPLIT, 17. - Splitski Hajduk je osvojil jugoslovanski nogometni pokal. V finalni tekmi je danes premagal Dinamo iz Zagreba z 2:1.
* * *
GLASGOVV, 17. — Nogometna enajsterica Rangers iz Glasgowa je vložila pritožbo proti včerajšnji razsodbi evropske nogometne zveze, ki jo je izključila iz mednarodnih tekmovanj za dve leti. Kot je znano, je Rangers osvojil evropski pokal pokalov, sovjetski Dinamo pa je vložil pritožbo zaradi vdora škotskih navijačev na igrišče pred zaključkom finalne tekme.
mm
prireja pa ga londonski časopis Observer vsaka štiri leta. Prvi zmagovalec taga nekoliko nevsakdanjega tekmovanja je bil znani padralec sir Francis Cichester leta 1960. Za svoje potovanje je potreboval 40 dni, ki jih je prebil na 12 metrov dolgi jadrnici.
Največji favorit letošnjega tekmovanja pa je Francoz Terlain, ki se je že enkrat podal preko Atlantika (v 38 dneh).
KOllSAKSTVO
SOLEURE, 17. Danes sta bili na kolesarski dirki po Švici na sporedu dve etapi. V jutranji je zmagal Italijan Polidori, popoldne pa Portugalec Agostino. Italijan Giuliani je po tretji etapi še vedno prvi na skupni lestvici, pred Švicarjem Pfenningerjem, ki je velik favorit za končno zmago.
NA ATLETSKEM TEKMOVANJU V MILANU
P. Mennea tudi na 200 m izenačil evropski rekord
Najboljše rezultate na splošno so dosegli sovjetski atleti
MILAN, 17. — Mladi Pietro Mennea je na mednarodnem atletskem tekmovanju v Milanu pripravil italijanski atletiki še eno veselo presenečenje. Po včerajšnjem odličnem teku na 100 m, je danes zmagal v teku na 200 m v času izenačenega evropskega rekorda 20”2. Mennea je tako še povečal svoj mednarodni sprinterski ugled in se je jvsekakor uvrstil med najvidnejše predolimpijske osebnosti.
Med ostalimi italijanskimi atleti *e je odlikoval še Dionisi, ki je edini preskočil pet metrov s palico, Ballati je zmagal na 400 m z c viratni s časom 50”4, Videmčan 5 imeon pa v metu diska z rezulta-t »m 60,60 m. Italija je osvojila tudi štafeto 4x400 m s časom 4’08”. V metu kladiva je bil Vecchiatto drugi z zelo dobrim metom 69,38 m.
JCončni rezultati četveroboja so bili taki:
SZ — Italija	109:97
Italija — Belgija	133:76
Italija — Romunija	122:87
SZ - Belgija	136:71
Romunija — Belgija 114:95
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujiuiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiimiiiiiiii
davisov pokal
Romuni izločili Italijo že po srečanju dvojic
Panatta izven forme • Romuni v finalu proti Sovjetom
LONDON, 17. — Danes se je pričela prekooceanska regata od Ply-moutha do Nevvporta (ZDA) za sa motne jadralce. Med petinpetdesetimi nastopajočimi so tudi štirje Italijani. Prejadrati bodo morali 3000 milj le s pomočjo vetra.
Letošnje tekmovanje je že četrto.
BUKAREŠTA, 17. - V teniškem dvoboju za Davisov pokal vodi Romunija proti Italiji s 3:0 in se je praktično že uvrstila v polfinale evropske cone. V srečanju posameznikov je Tiriac v nadaljevanju včerajšnje prekinjene tekme premagal Panatto z 8:6, 7:5, 0:6, 6:3. Med dvojicami sta Tiriac in Nastase premagala Pietrangelija in Panatto s 6:2, 9:7, 6:4.
Po dveh dneh tekmovanja je morala Italija tako predčasno zapustiti Davisov pokal. Romunija se je s svojim vodstvom nad Italijani že uvrstila v finale, kjer se bo srečala s Sovjetsko zvezo. Razočaral je italijanski prvak Adriano Panatta, ki je v nadaljevanju včerajšnje tekme s Tiriacom zagrešil banalne napake, kakršnih si ne bd smel privoščiti igralec njegovega slovesa. S slabo formo tega igralca pa so Italijani zgubili svoje najboljše orožje, kar se je pokazalo tudi v srečanju dvojic, kateremu je prisostvovalo kar 3000 gledalcev. V prvih dveh setih sta najprej vodila italijanska igralca, v končnih fazah pa sta popustila. Panatta in Pietrangeli sta bila preveč živčna, da bi lahko resneje re-
agirala. Na vsak način pa se srečanje za Italijo končuje slabše, kot so predvidevali, čeprav so bili Romuni veliki favoriti (in so to tudi praktično dokazali).
PARIZ, 17. — Francoski boksar Jean Claude Bouttier je odstopil v 13. krogu dvoboja s svetovnim prvakom srednje kategorije, Argentincem Carlosom Monzonom.
BOČEN, 17. — V ženskem plavalnem srečanju med Italijo in Z. Nemčijo je Italijanka Novella Cal-ligaris dosegla nov italijanski rekord na 800 m prosto s časom 9’19”9 in je izboljšala svoj prejšnji rekord za pet desetink sekunde.
OBVESTILO
Teniški klub Gaja obvešča naraščajnike, da se bo teniški tečaj začel v sredo, 21. t.m.
Tečajniki naj se v športni opremi zbero ob 9. uri na igrišču v Padričah.
V TOREK V PADRIČAH
Bor proti Slasku
Borova košarkarska ekipa bo v torek odigrala mednarodno prijateljsko srečanje s poljskim moštvom Slask iz Wroclowa. Tekma bo v Padričah, začela pa se bo ob 20.30.
V	predtekmi se botsa v miniba-sketu pomerili peterki Bora in SABA.
POKAL SABA Polet — SABA	30:13
POLET: Pisani M. 2, Bratož A. 10, Hrovatin (k) 6, Piccini A. 6, Benčina 6, Don A., Ferraglia, Malalan, Sosič.
V	prvem kolu povratnega dela turnirja, ki ga prireja SABA, je Polet iztržil svojo prvo zmago. O-penski košarkarji so premagali prav organizatorja turnirja. Tokrat so igrali zelo dobro. Zadovoljili so zaradi točnega meta na koš, poleg tega pa so bili tudi budni v obrambi. To je bila povsem zaslužena zmaga poletovcev, ki so tako popravili svoj položaj na lestvici.
Na splošno so v Poletovih vrstah vsi igrali dobro.
b. L
* * *
V	prijateljski košarkarski tekmi v Desklah je OŠ Deskle premagala goriški Dom z 59:35 (30:18).
* * *
ZAGREB, 17. — V Zagrebu je košarkarska reprezentanca Evrope premagala ZDA z visokim izidom 102:75 (47:36).
Uspela šolska prireditev v sKeaeitjSKi Kinodvorani
Pretekli četrtek se je škedenjska kinodvorana napolnila not že aotgo ne. V skedenj so prihiteli še ljudje od Sv. Ane in Hoionkovca, pa tudi iz mesta so prišli, zlasti iz oKouša šole v Ul. Sv. Frančiška. Ta šola je namreč priredila skupno s sve-toivansko in škedenjsko zaključno šolsko prireditev.
Spored je bil razmeroma obširen in prireditev je trajala nekoliko preko mere, da so se stoli v zadnjem delu že praznili, ker so morali starši svoje zaspane otročiče pač odpeljati k potrebnemu počitku.
Pri sporedu je sodeloval škedenj-ski otroški vrtec, ki je kljub simpatičnemu nastopu naših najmlajših bil nekoliko predolg. Morda bi skrčenje celo koristilo kvaliteti izvajanih točk. Tudi tehten in umesten govor g. Kosminove je bil nekoliko predolg in škoda, da ni mogla govornica zaradi svojega šibkega glasu preglasiti nemira, ki je nastal v dvorani. Govoru so sledile točke osnovnošolskih otrok. Šola iz Ul. sv. Frančiška nam je nudila eno točko (prizor «Kanarčkov pogreb*), šola od Sv. Ane je sodelovala s štirimi, škedenjska šola pa s petimi točkami. Za zaključek pa so otroci treh šol zapeli enoglasno ob spremljavi harmonike celo kitico slovenskih narodnih pesmi.
Šola od Sv. Ane je prispevala k sporedu naslednje točke: recitacije treh Župančičevih pesmi, prizorčka «Pogovor pod lipo» in nVesela pošta» ter nekako kavbojsko pantomimo na pesem «Ljubezenska zgodba». V škedenjskih točkah so bili zastopani vsi razredi: najmlajši so se izkazali v prizorčku «Dom veselja», starejši pa v prizorčku «Dolgolasec». Igralsko je bil dober prizorček o skuhani sekiri, le škoda, da je zaradi neprimernega zaključka ostal nekoliko nerazumljiv, ške-denjske deklice so prav lepo zaplesale po melodijah narodnih pesmi, vendar se zdi, da je vsem poslušalcem bilo najbolj všeč petje skupinice otrok, ki bo v kratkem zapustila škedenjsko osnovno šolo in odšla na srednjo šolo.
Občinstvo je v splošnem bilo s prireditvijo zadovoljno.
STRAIN Dolina št. 40
tel. 228116
Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah: poroke, rojstva, imendani, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače.
Ob petkih zaprto.
Horoskop
Veljaven od 18. do 24. junija 1972
A SPLOŠNA PLOVBA piran -Jugoslavija
Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton
—	LINIJA OKOLI SVETA
—	UNIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA . JADRAN
—	PROSTA PLOVBA
—	POTNIŠKA SLU2BA
—	SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino In zastopanje tujih ttrm
Za vse Informacije se prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji In v inozemstvu
Leonard Koren, Borov košarkarski obet
AVTOMOBILIZEM
SILVERSTONE, 17. — V poskusnih vožnjah za veliko avtomobilsko nagrado v Silverstonu je Anglež John Hine komaj ušel smrti. Medtem ko je vozil s hitrostjo 200 km na uro, mu je počila zračnica in se je vnel avto. Hudo opečenega so prepeljali v bolnišnico.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Čaka vas naloga, ki zahteva celega moža. Srečali se boste z ljudmi, katerih načrti niso povsem jasni. Več pozornosti tudi glede na finančne probleme.
V	ljubezni pa veliko sreče, kot še dolgo ne. Zdravje dobro.
BIK (od 21. 4. do Jr20. 5.) Čim manj bo-[	ste govorili, tem bo-
lje bo. Tudi manj
V	y manipulacij in razne-
ga drobnjakarstva, da se kje ne zapletete v tujo mrežo. Lahko upate na dobre rezultate. Ne zganjajte ljubosumja. Zdravje odlično.
DVOJČKA (od 21. 5. 22. 6.) Pohiteti bo ca treba, kajti v začetku ' 1 tedna se vam bo nudila izjemna priložnost. Tudi sicer boste imeli precej sreče, hkrati pa bo treba tudi pošteno zavihati rokave. Glede čustvenih zadev nič novega. Zdravje dobro.
RAK (od 23. 6. do
22. 7.) Okoliščine so \ vam naklonjene in tu-1'^Rljdi izbira ne bo sla-
V	‘ 'J ba, vendar ne za-
upajte le naključju in pripravite se tudi na kako težjo uro. V primeru neuspeha se zatecite po	pomoč	med svoje
preverjene ljudi. Nervoza in prehlad.
___ LEV (od 23. 7. do 22.
f8.) Do sprememb bo T	| Prlšlo.	Ni	gotovo, da
J bi	te	bile	vedno na
'V J bolje. Kljub temu za-, —^ upajte vase in v svoje sposobnosti in vse bo prav. Prav bo tudi v novih čustvenih razmerjih, ki v začetku ne bodo dobro kazala. Živčnost.
DEVICA (od 23. 8. do	22.	9.)	Zgrešeno
, bi bilo, polagati težo 1 neuspeha na nesporazum. Za morebitne težave iščite krivdo tudi drugje. Morda bi ne bilo napak tudi spremeniti dejavnost.
V	ljubezni bo prišlo do trenja. Zdravje odlično.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Na delu oziroma v službi pre-^ cej negotovosti. Kljub temu bodo rezultati bolj ali manj pozitivni. Svoje nerazpoloženje držite zaise in se ne znašajte nad sodelavci, še najmanj pa nad svojci. Prebavne motnje.
ŠKORPIJON (od M. 10. do 22. 11.) Zvezde
so vam vsestransko | naklonjene, uspehov pa od nikoder. Krivda — bo bolj vaša. ker ne znate biti sistematični. Pa tudi v primerih, ko gre vse prav> radi popustite. Ljubosumni boste, morda upravičeno.
SRELEC (od 23. »• do 20. 12.) Odločno po novi poti, ker se je stara izkazala za zgrešeno, ker bi P° njej ne prišli do cilja. Tudi _v ljubezni ali v odnosih do bližnjih in sosedov boste morali izbrati novo pot. Glede zdravja vse v redu.
KOZOROG (od 21. «• do 20. 1.) Vaše veli; kodušje na delu ah v poslih vas bo veliko stalo. Pa ne bo hudega, ker boste dobili nadomestilo za to drugje-Ne bi bilo napak, če bi se Potrudili in uredili neko družinsko zadevo. Zdravje perfektno.
VODNAR (od 21. }• do 19. 2.) Vse okoliščine govorijo za to. da vam bo r.ačrt u-spel. Kljub vsemu Pa uspeh ni zagotovljen-Nekdo se vpleta v vaše zadeve in ruši, kar vi ustvarjate. Tudi v vaših čustvenih zadevah je nekdo, ki meša štrene. Počitka ste potrebni.
RIBI (od 20. 2- d0 20. 3.) Spremenite ne-koliko sistei dela ,n r _ T j se raje lotite težav-neJŠih nalog Pred težjimi. Prav tako se potrudite, da boste spravili v red svoje neurejene finančne za deve. To bo pripomoglo tudi k izboljšanju razmer v družim. Zdravje dobro.
^ctuevu. LA
(f)
PORTOROŽ
m f
ROULETTE CHEMIN DE FER baccarA BLACK JACK
v novih prostorih
GRAND HOTELA METROPOL
34133 - TRST - «1« CICER0NE 10
Telefon 68812 30336	■ Telegram:	T R A D — TRIESTB
■	SPECIALNI STROJI IN KOMPLET NAPRAVE ZA LESNO IN POHIŠTVENO INDUSTRIJO
■	EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI
■	POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI
...............luninim.........iiiiiihiii..........
RAZGIBANA ŽIVAHNOST OPENSKIH ŠPORTNIKOV
OPENSKI POLET SE PRIPRAVLJA NA ZAKLJUČEK ŠPORTNE SEZONE
Od četrtka do nedelje odbojkarski in košarkarski turnirji - Revija kotalkarjev v soboto in nedeljo - V petek popoldne udarniško delo
Zaradi pestrega sporeda, zanimivih tekmovanj in prijetnega vzdušja je postala zaključna prireditev sezone, ki jo v zadnjih letih prireja Polet, ena naših najlepših in najznačilnejših športnih prireditev. Z uporabo nove ploščadi, ki so jo pravkar dokončali na Opčinah, pa bo letošnja zaključna prireditev dobila še večji pomen. Igrišče je seve omogočilo veliko dejavnost: vsak dan na novi ploščadi kar mrgoli mladine, ki tekmuje v košarki, kotalka, igra odbojko, med dvema ognjema. Skratka, ta prostor je postal pravo shajališče domače mladine, kar je seveda za domače društvo bistvenega pomena.
Poleg tega igra mladina tudi na manjšem igrišču, na katerem bodo prav te dni narisali črte in postavili koše minibasketa.
Zaključuje se torej uspešna Po-letova sezona z novo, veliko pridobitvijo, novim igriščem.
POLETNI NAČRTI
Društvo ima tudi za poletno sezono veliko načrtov. Priredilo bo turnirje, tečaje, treninge in druge prireditve. Nadaljevalo se bo torej udejstvovanje, ki bo zajelo celotno športno Poletovo družino, ki nas je vedno razveseljivo presenetila.
ZAKLJUČEK SEZONE 1971-72
Letošnja športna sezona openskega društva je bila nedvomno uspešna. Polet je v raznih prvenstvih, turnirjih, na športnih igrah, smučarskih tekmovanjih itd. dosegel vrsto uspehov, ki so seveda upravičeno v ponos tega mladega društva.
Da bi domači športni prireditelji dostojno zaključili svojo sezono, so
tudi letos priredili bogat spored, ki bo gotovo privabil, kot prejšnja leta, veliko število ljubiteljev športa.
KOŠARKA
Košarka je pri Poletu še posebno priljubljena. Fantje so v zadnjem času želo napredovali in so tudi dosegli nekaj lepih uspehov. Sergij Tavčar, neutrudljivi košarkarski delavec je seveda z opravljenim delom lahko zadovoljen, čeprav bo treba še pridno in požrtvovalno delati.
Tudi dekleta, katera trenira Adri-jan Zavadlal, so vidno napredovala. Z minibasketom pa se ukvarja Adrijan Sosič, ki je prav te dni imel z najmlajšimi prva zadoščenja.
In prav s košarko se bo začel pester spored Poletove zaključne prireditve. Na sporedu bo namreč več tekem in turnir mlajših mladincev.
SPORED
Četrtek, 22. junija
19.00 Polet — SABA (minibasket — veverice)
20.30 Polet — CMM (naraščajnice) Petek, 23. junija
19.00 Bor — Ricreatori (naraščajniki)
20.30	Polet — Ricreatori (mlajši mladinci)
Sobota. 24. junija
17.30	Polet — Bor (naraščajniki)
19.00	Polet — Bor (minibasket — orli)
Nedelja, 25. junija
9.30	Polet — Ricreatori (naraščajniki)
11.00	Ricreatori — Domžale (mlaj
ii mladinci)	,
17.30 Polet — SABA (mladinke)
19.00	Polet — Domžale (mlajši mladinci)
ODBOJKA
Polet lani ni nastopil v odbojkarskem prvenstvu ne z moško in ne z žensko postavo. Poletove odbojkarice in odbojkarji so v tej sezoni nastopali s Slogo, kjer so se zadovoljivo izkazali.
Kljub temu pa bodo poletovci v svoj spored vključili tudi moški in ženski turnir.
SPORED
MOŠKI
Sobota, 24.junija
18.00	Sloga — Kras Nedelja, 25. junija
16.00	Sloga — Dom GO
17.00	Kras - DOM GO ŽENSKE
Nedelja, 25. junija 9.00 Sokol — Breg
10.00	Sloga - Sokol
11.00	Sloga — Breg
KOTALKANJE
Kotalkarska revija je bila vsako leto prava poslastica za občinstvo. Tudi na letošnjo prireditev se Poletom* kotalkarji temeljito pripravljajo, čeprav so morali pred časom prekiniti treninge zaradi popravljanja igrišča. Revija je seveda zaposlila vse: kotalkarje, starše, ki so vedno nudili prirediteljem veliko pomoč pri organizaciji in delu. Predvsem pa je zaposlen ljubljan skl trener Peter Brleč, kateremu v zadnjem času pomaga neutrudljiva in simpatična Špelca. Trener Brleč je v nekaj mesecih, odkar je sprejel trenersko delo na Opčinah, pripravil kotalkarje žeto dobro. Rezultati resnega in kakovostnega del* ao bili ridni na prvem
stvu «Prvi koraki*, kjer so se poletovci zelo izkazali.
Prisostvovali smo nekaterim treningom ljubljanskega učitelja. Brleč polaga bolj malo važnosti na koreografijo, na nepotrebne priveske. Brleč skuša predvsem osredotočiti svoje delo na osvajanju likov in prvin.
V	razgovoru, ki smo ga imeli z ljubljanskim trenerjem, se je ta laskavo izrazil o svojih novih gojencih. Pristavil je, da je med temi vrsta takih, ki bi lahko z vestnim in doslednim delom dosegli lepe uspehe.
Kar štirideset kotalkarjev se pridno pripravlja na revijo, ki bo v soboto in nedeljo na Opčinah ob 21. uri. Mladi kotalkarja trenirajo praktično vsak dan, da bi tako nadoknadili vsaj delno zamujeni čas, ko niso imeli na razpolago igrišča. Na sporedu bo zanimiva revija z dvema skupinskima točkama, z nastopom posameznikov in dvojic. Vse pa kaže, da bodo na Opčinah gostovali tudi ljubljanski kotalkarji, kar bi bil seveda za celotno prireditev velik dogodek.
UDARNIŠKO DELO
Za organizacijo tako obsežne in pestre prireditve bo seveda treba mnogo požrtvovalnega dela. Odborniki, igralci, domačim' in trenerji vneto delajo.
V	petek popoldne pa bo udarniško delo za ureditev igrišča in vsega potrebnega za organizacijo. Društvo vabi vse simpatizerje, da priskočijo na pomoč.
* * *
Vabila in sporedi bodo na razpolago od srede.
b. L
ISTITUTO BANCARIOITALIANO
SOCIETA’ PER AZIONI
Capitale L. 10.000.000.000 - Riserve L. 5.100.000.000 Sede Legale e Direzione Centrale in Milano
Iscritto alla Cancelleria del Tribunale di Milano al n. 97255 Reg. Soc.
BILANCA 31. DECEMBRA 1971
AKTIVA
Blagajna in razpoložljivost pri drugih zavodih
Lastni vrednostni papirji:
a)	državne vrednotnice
b)	obveznice in delnice
Aktivni prenosi Listnica
Tekoči računi:
a)	z jamstvom
b)	navadni
Dopisniki Razni dolžniki Nepremičnine Pohištvo in oprema Efekti za vnovčenje
Sklad za odpravnine nameščencem (invest.)
Obveznosti in riziko
Evidenčni računi
SKUPNO
L 135.141.404.106
L 42.153.970.293
L 45.538.334 167 L 87.692.304 460
6.306.232.311 33.330.291.476
L 17.691.590.442
L 321.431.949.121 L 339.123.539.563
L	141.957.890.313
L	9.500.152.906
L	8.296.616.888
L	2.657.507.420
L	16.045.233.329
L	432.421.206
L 366.901,839.140
L 1 147 358 433.118 L 320 388.454.425
L 1.467.746 887.543
PASIVA
Vrednostne vloge Korespondenčni t/r
Krožni čeki
Cedenti efektov za vnovčenje
Razni upniki
Reeskompt aktive
Sklad za odpravnine nameščencem
Amortizacijski skladi:
a)	nepremičnine
b)	premičnine in oprema
L 130.077.745 760 L 596 495.974 445 L
1.263 697 122 1.195 795 230
Družbena glavnica
Redna rezerva
Izredne in posebne rezerve
Dobiček poslovne dobe
Ostanek iz prejšnje poslovne dobe
Obveznosti in riziko
Evidenčni računi
SKUPNO
726.573.720.205
7.119.820.590
10.867.257.961 11.251.940.919 1.598.367.124
5.269.907.5^
2.459.492.352
10.000.000.00°
1.636.350.122
3.066.614-478
609.938.733
3.183.950 366.901.839^
L 1.147 358.433.118
L 320.388 454.425
L
1 467 746 887.54^