it. 195 Pf Knina plarsia t iitivinl Oeitt tira« en ia p m avsusta 1924. Izhaja, izvrrnrit pondclfek. vsak 4m zjtrtraf. Ufednfl^r AsiSkeg« št 20, L nadstropje Dopisi naj se pt*tt\# Fmr pisma se ne spfefemaja, Prot F. Peric. — Lastafc zP«5a n mesec L 7.-—, 3 Za inozeaictvo mesečno S rokopisi se ne vniife Edinost. — L 19.50. pol leta ■ j več. ndnBhra. PWw Odgovora« sr me Edinost. 12.— in četo Isto L 80.-tn me** 3t 11-57 Posamezna številka 20 cent. Letnik XL3S Posamezne Številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v liro kosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 401 osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih mm po L 2. — MaH oglasi po 30 cent beseda, najmanj pe L 2. — Oglasi naročnina In reklamacija m pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trsta, nBca m. Frančiška AsiSfcega »ev. 20, L nadstropja- — Tdttm orcdolitva ta uprave U« i Na petem kongresu tretje internacijona- «e v Moskvi je delegat Kreibisch, zastopnik nemških komunistov v Čehoslovaški, na-glašal, da se najvzhodaejža pokrajina te republike — Podkarpaitska Rusija — mora prrključiti k federacij raskfli sovfetov. Radi tega nastopa so sledili v čeških hstih hudi napadi na rečenega delegata. Očitah so mu veleizdajstvo na čehoslovaški republiki. . ... To priliko je porabil g. Attiho Tamaro _ ta znani publicist, politični zgodovinar in stari znanec naš — da razkriva svo*e plzmenito srce, polno vneme za pravico narodov do samoodločbe. Razlaga namreč, da se naj dejstvo, da je prebivalstvo Pod-karpatske Rusije na zadnjih volitvah volilo proti vladi ter izvolilo protičeške narodne poslance komunistične barve, ne tolmači kakor boljše viško manifestacijo, marveč kakor izraz narodne ideje, kakor stremljenje po združenju z Rusijo. Tamaro pripoveduje dalje, kako so se po zlomu habsburške monarhije začele v Podkarpatski Rusiji uveljavljati tri struje: ena Čehom v prilog, druga za združenje z L krajino, tretja z obnovljeno Madžarsko. V Parizu pa so dali Čehom «beli hstek» toda z obvezo, naj iz te pokrajine ustvarijo < upravno enoto*. Te obveze da Ceho-slovaška ni Izpolnila doslej. Med tem pa — nadaljuje Tamaro — zastavlja praška vlada vse svoje sile, da bi «preobličila» pokrajino v nadi, da «eliminira» dvesto tisoč Madžarov in da bi preobrazila tristo tisoč Malorusov. Izganja Madžare in jim odreka državljanstvo. Nekatera* madžarska mesta hoče zopet porušiti, češ da so le umetno pomadžarjena, Tudi šola mora služiti v ta namen. Na podlagi splošnega zakona so sicer dovoljene tudi madžarske šole. Izdal pa se je poseben zakon, ki prepoveduje obisk teh šol od strani otrok, ki niso rimo-katoliške aH kalvinske vere (Calvin je slaiven cerkveni reformator iz 16. stoletja), češ, da resnični Madžari pripadajo le tema dvema verama. Otroci drugih veroizpovedanj se s silo izganjajo iz madžarskih šol. Tamaro označa to za moralno nasilje na nedolžnih otročičih! Malorusi pa imajo v očeh Čehov dva greha, ki sta prav za prav v nasprotju med seboj. Prvi je ta. da glasujejo za združenje i Rusijo, drugi pa, da niso dovolj ruski, oziroma, da niso Rusi po starem uzoru. Zato da hoče češka vlada pcdkarpatske Ruse — čujte Tamarovo modrost! porušiti!... Attilio pripoveduje dalje: Po mnenju praške vlade je uzrok antipatije podkarpatskih Rusov proti Čehom v dejstvu, da jim je katolicizem iztrgal pravo slovansko dušo ter jih približal k Madžarom. Radi tega je praška vlada organizirala in podžiga na vse načine verske boje na korist pravoslavja in na škodo katoliških unijatov. V ta namen je poklicala v deželo pravoslavnega škofa Dositeja tn arhimandrita Maksimenka, ki se jima je pridružilo nekaj popov, ki delajo srdito propagando proti katolicizmu. Porabljajo vsa sredstva. Ustanovili so celo oborožene bande, ki udirajo v hiše in razdevajo tam. Tudi zažgali so že kako hišo. Zgodilo se je celo tudi. da so nahujskali del prebivalstva. proti katoliškim duhovnikom, da jih je izgnalo iz cerkve. Zahteva se od njih, naj med mašo ne omenjajo papeža ter da naj vršijo božjo službo po pravoslavnem obredu. Ker se duhovniki upirajo temu, jih z nasiljem gonijo iz vasi. Pod-karpatska Rusija je polna vojakov in orožnikov, a nikdo ne ščiti katoliških duhovnikov. Pač pa spremljajo one bande pope ^rl vasi do vasi, da s srdito besedo pro-roved ujejo proti Rimu in katolicizmu, "^•-TšTća vlada pa se udaja — zaključuje . \maro to poglavje — iluziji, če misli, da b;> s takimi sistemi mogla krotiti prebivalstvo! Mi seveda ne moremo soditi, v koliko ta črna slika g. Attilia Tamaro o prega-n:inju katolicizma v Podkarpatski Rusiji odgovarja resnici. So pa dejstva tu ki silijo, da re verujemo kar na slepo temu opisovanju. Čehoslovaška država je po ogromni večini katoliška. V nji imajo katoliki mogočno organizacijo z uzornim vodstvom, z uglednim in uvaževanim episkopatom s kardinalom na čelu. Ta organizacija je v sedanji vladni koaliciji, ima v nji močno pozicijo in s tem vpiiv na vso državno politiko. Ali ?i je — vprašamo sedaj — lahko misliti, da ne bi slino završalo v zavednem katoliškem svetu Čeho-slovaške, če bi bilo vse res, kar pripoveduje Tamaro?! Ali si je lahko mislili, da bi zastopniki katolikov ostali le en sam hip še v vladni koaliciji in delovali pri vladi, ki tako ljuto preganja katolicizem?! AH ne bi marveč že davno izstopili iz koalicije in vlade ter s svojo močjo razgnali prvo in zrušili drugo?! Do danes pa niso storili tega, marveč so splošno cenjeni vsled njihovega uspešnega sodelovanja za konsolidacijo republike. Pa je še eno dejstvo tu, ki ne utrja vere v polno resničnost Tamarovega opisovanja. Z ene strani se dela. kakor da s simpatijo spremlja stremljenje podkarpatskih Rusov po združenju z Rusijo, na drugi pa ne 'rr >re prikrivati strahu pred možnostjo, da bi prišla Rusija na Karpate, ker to da bi bilo — tako naglasa izrecno — velika pridobitev za panslavizem! Ali ni tu kričeče protislovje med « simpatijo* in « strahom »?! Zato si smemo menda domnevati, Ida ie p. Tamaro zajemal iz informacij, ki 9o mu ph dajati njegovi stari prijatelji — Madžari, o katerih pač ne more trditi niti g. Tamaro, da bi se vese&i « velike pridobitve za panskmzesn*. S tem ie menda povedano, če ne vse, pa vsaj mnogo za presedanje Tamarovega pokoda v Pod-karpetsko Rusijo. Sploh postaja ljubi AttiHo Tamaro interesantna osebnost. V zadnjih časih se je začel namreč specijalizirati kot borec za pravice in svobodo narodnih manjšin. Nedavno temu se je zavzemal za avtonomijo Slovakov in se zgražal radi nasilja, ki da fi čehoslovaška vlada izvaja nad njimi!! eda) pa mu je usoda podkarpaitskih Rusov tako strašno pri srcu. To bi bilo vse hvalevredno, če ne bi imela stvar neke male, a zelo sumljive pege! Zakaj ne ostaja g. Tamaro s svopia moraliziranjem doma, v svoji državi?! Zakaj sili z njimi vedno le v druge kraje? Čemu bega po tujem svetu, ko mu je «dobro» tako blizu na lastnem pragu?! Zakaj ne pripoveduje svojim so- plemenjakom o dotžzn pravičnosti napram narodnim manfttaam m o pravici teh poslednjih da samouprave in samoodločbe?! Zakaj jim ne forvori, da se tacfi narodnim manjšinam v njegovi državi ne sme odrekati prarvica, da sami odločajo, kaka bo« šola, v halera aaj pdfilM" svojo decol Zakaj ne obsoja tn doma vsako nasilje na škodo etičnih in kulturnih dobrin narodnih manjšin* Zakaj na govori svojim sopleme-njakom, da lagan ja nj rt m dežele in odrekanje državljanstva nisla v skladu z načeli svobode m aovekoljnbja?! Zdravnik Zdravi najpraj bližnje bolnike in — sebe!! Neka ezopaka fabula pripoveduje o nekem štretonstnežu, ki se je bahal z velikim skokom, ki da ga je naipravil na otoku Rhodu. tar se je pri tem skliceval na prs6a. Nekdo pa mu je odgovoril: «Prijatelj. če je res, ne potrebuješ nobemh prič. Tu je Rbodus — te skači« - Hi*- Rho- dus, hic salto! - - Attiliju Tamaro. Hic Rho kličemo tudi mi gospodu Nova presenečenja v Londonu Izpraznitev Poruija v ospredju LONDON, 14. Včerajšnji prvi dan ofici-ilini za dobo prvih 12 mesecev po udej-jelnih nemško-francosko-belgijskih poga-1 stitvi Dawesovega načrta m so si Pf^jf-janj o vojaški izpraznitvi Porurja je bil žali čas za premišljevanje ter obljubLh, da 1 bodo dali kontno vel jarvni odgovor v par urah. Tej njfeovi želji je bilo ustreženo. Nemci bodo^popustili? LONDON, 14. Danes ob 15. uri se bodo najbolj resen in temen v dosedanjem poteku konference. Pogajanja sd zadela na veHke težkoče. Še pred 2 dnevoma je dr. Marx domneval, da ima Herriot proste roke radi skrajšanja roka ^>prazmtev zopct ^^ fnme&9kif belgijski m nem- Porurja. Medtem pa so prispeli v parlamentarni voditelji pariške zbornice (levo krilo radikalne stranke) pod vodstvom Loucheurja in vplivali na Herriota, da naj ostrejše nastopa. Nemška delegacija energično nastopa za izpraznitev sank-cijskega ozemlja tekom par mesecev. Finančni minister dr. Luther zagovarja nemško zahtevo s finančno-političnega vidika, češ da privatnih kreditov za tako dolgo dobo zasedbe ne bo mogoče dobiti. Zunanji minister dr. Stresemann podpira nemško tezo iz zunanjepolitičnih ozirov. Herriot se je skliceval s svoje strani na svojo ogroženo politično situacijo in se dotaknil tudi vprašanja medzavezniških dolgov. Pogajanja so obtičala in delegati so se razšli brez pozitivnega rezultata. Dr. Marx je obiskal MacDonalda in ga opozoril na resnost položaja. Nemška delegacija ne more pristati na francoski predlog, da se Porurje izprazni Šele po enem letu. Državni kancelar je dostavil, da se bo jutri obrnil do državnega predsednika Eberta za mnenje. Tudi ostale delegacije so bile informirane o zastoju nem-ško-francosko-belgijskih pregovorov. LONDON. 14. Dopoldanske konference; vodilnih nemških, francoskih in belgijskih delegatov se MacDonald ni udeležil, temveč si je dal le od časa do časa poročati o poteku zborovanja. Ob 5. uri popoldne so se šefi zopet sestali na Downing -Streetu. Pogajanja so sedaj stopila v najbolj kritični stadij. PARIZ, 13. Ministrski svet je sklican za jutri dopoldne. Računajo, da*bo Herriot v petek ali soboto mogel podati ministrskemu svetu obširno poročilo o delovanju londonske konference in potem sestaviti poročilo za zbornico in senat, ki sta sklicana za 20. aivgusta. Zavezniki no strani Hemflje glede izprezsitve Pomrlo PARIZ, 14. Agencija «Havas» poroča iz Londona, da je davi Herriot poročal načelnikom zavezniških delegacij o pogajanjih francoskih in belgijskih delegatov z zastopniki Nemčije. Vsi pooblaščenci so soglašali v tem. da je Francija s privolitvijo v izpraznitev Porurja' v roku 12 mesecev dokazala svojo dobro voljo za dosego sprave in da mora Nemčija na vsak način pristati na te pogoje. Nato so bili zastopniki Nemčije brzojavno pozvani na sejo, kateri je na Herrio-tovo prigovarjanje prisostvoval tudi MacDonald. Kellog, poslanik Združenih držav, je obvestil Marxa in Stresemasnna o soglasnih določbah zaiveznikov. Nemški zastopniki niso mogli prikriti svoje nevolje radi poziva, nanje na ta način naslovljenega za sprejetje francoskega predloga za vzdrževanje zasedbenih čet v ruhrski kot- ški ministri v D©wningHStFeetu nakar se bo vršila ob t7. uri seja' štirinajstih z nemškimi delegati, ako bedo ti-le do tedaj dobili nova navodila j» Berlina. Na splošno prevladuje mnenje, da bodo Nemci končno sprejeli rok enega leta, pri tem pa da bodo nahtevafc znižanje zasedbenih francoskih ■IgiinHh čet. Težka odgovornost Nomčaje PARIZ, 14. ii uradnega vira se izjavlja, da je sedaj uiMsna izpraznitev Porurja le še od xadiliiuja Nemčije, ki da ima sedaj v rokah usodo londonske konference in ki bo morala prevzeti vso odgovornost za morsfbttna neuspehe te konference. «Petit Pazirien* *poanemije sledeči odi > mek iz Herriotovega odgovora Marxu: -Hočemo ustvariti med Francijo m Nemčijo moralen mir, ki naj temelji na medsebojnem zaupanju. Dal sem besedo, da bo Porurje ispražnjene najkasneje tekom 12 mesecev. Prosim vas, da mi zaupate, m jaz vam zagotavljam, da si bom prizadeval skrčiti to dobo, ako bodo to nadaljnji dogodki dopuščali.» Berlin proti vstKonu popuštanju in za takojšnjo izpraznitev Porurja BERLIN, 14. V svojih pripombah k londonskim pogajanjem o vojaški izpraznitvi ruhrske koSme zatrjujejo tukajšnji listi, da bo državni zbor zavrnil zakone za u-dejstvitev Dawesovega načrta, ako se ne bo dosegla izpraznitev Porurja v najkrajšem času. ter dostavljajo, da bi v tem slučaju nemlka delegacija zgubila vse zaupanje ne samo državnega zbora, ampak tudi vsega nemškega naroda. «Berliner Tagblatt* pvarvt, da se doka sprave in zaupanja ne bo mogla povrniti, ako bi se hotelo podaljšati krivico, storjeno Nemčiji z zasedbo ruhrske kotline, še za nadaljnih 12 mesecev. Izpraznitev zasedenih pokrajin predstavlja za Nemčijo življenjsko vprašanje, in to ne samo iz gospodarskih razlogov, ampak tudi moralnih. V istem smislu se izražajo tudi vsi drugi listi, med temi tudi «Vossaache Zetlung» in «Vor-warts». Pod predsedstvom drianrnega predsednika Eberta so ministri davi razpravljali o položaju po včerajšnjih belgšjsko-nemških razgovorih v Londonu o vprašanju vojaške izpraznitve zasedenih ozemelj. Ministri so soglasno izrazili nemški delegaciji svoje priznanje radi njenega zadržanja. Pogajanja sa francosko-nemški «modus vivendi* PARIZ, 14. Iz Londona brzojavljajo, da bo danes francoski delegat Seydoux nadaljeval raugovore z nemškimi stroko vinjaki za sklenitev francosko-nemškega modusa vivendi do sklenitve trgovinske pogodbe med obema državama. Rotit delo prestavite novi utadi Zakd ie Radić oimm\ v inozemstvo — M bo krrfl pameten, bo dobre, ie ne, bo draonfe" pravi RndK ZAGREB, 13. Za danes popoldne je bilo napovedano Radičevo poročilo o položaju pred poslanskim klubom HRSS, ker pa poslanci še niso prišli v Zagreb, je predaval Radič zboru svojih zagrebških zaupnikov o svojem potovanju v inozemstvo. Radič je uvodoma omenjal, da je šel na potovanje, da informira Evropo o hrvat skem vprašanju in o ureditvi Jugoslavije v sporazumu s Srbi. Toda ako je to nemogoče, potem brez Srbov in če treba tudi proti njim, ker ima vsak narod pravico do samoodločbe. Glede sovjetske Rusije pravi Radič, da je tudi ona spočetka nadaljevala metode carske politike, ki je razdvajala balkanske narode in ščuvala drugega proti drugemu. Radičevo potovanje v Moskvo pomeni sa^ mo na sebi radikaliziranje naše politike. Tudi stari režim se je skušal pogajati s sovjeti, pa se je priznanju sovjetske Rusije upiral kralj. Sedaj mora to biti drugače. «Komunistična internacijonala — je nadaljeval Radič — je bila pod vplivom srbskih komunistov in je dobivala napačne nazore o našem narodnem vprašanju. Srbski komunisti so govorili o Jugoslaviji, jaz pa sem pojasnil v Rusiji, da je Jugoslavija fikcija in prevara. Znano je le ime «kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo-vencev», ki jo tvorijo kraljevina Srbov, v kolikor so Srbi zadovoljni, kraljevina Slovencev, v kolikor jo ti hočejo, ni pa kraljevina Hrvitov, ker je hrvatski narod republikanski. Komunistična internacijo-nala in komunistični balkanski odbor sta sprejela to stališče.» O balkanski federaciji imajo komunisti iste nazore, kakor csristi. Zanje pomenja balkanska federacija na jugu Bolgarsko, potem Srbijo in Albanijo. Toda Hrvati nismo Balkanci in Bosna se pod hrvatskim vplivom debalka-nizira. Radič je naglašal, da je vodil vsa pogajanja s predstavniki sovjetske države v Moskvi ravnopravno, ker je hrvatski narod suveren. Hrvatska bo delala skupno z Rusijo, toda samostojno. Hrvati ne nameravajo delati vsega tega, kar počenjajo v Rusiji komunisti, toda ako bi beograjska vlada nadaljevala svoje metode, potem, izjavlja Radič, da ne samo, da se ne bi uprl revoluciji, ampak bi jo tudi sam izvedel. V Jugoslaviji mora vladati Davidovič, ki ni revolucijonaren, ali je osebno poštenjak. Voja Marmkovič je inteligenten človek i kot tak bo priznal Hrvatom njihove pravice. Nastas Petrovič je energičen in pošten človek in bo kot star srbski hajduk preganjal nove srbske hajduke. Da so v vladi štirje Slovenci, a le en Hrvat, ni nič slabega, ker je vsa vlada naša. Po volitvah ga se bo izvršilo vse. kar hoče narod, uspendirali smo zaenkrat republiko, nismo se je pa odrekli. Hrvatska more biti republika tudi v kraljevini Jugoslaviji. Hrvatski narod ne more zapustiti samega sebe in svoje suverenosti. Hrvatje so pacifisti do volitev. Toda pri volitvah je ni sile, ki bi jih mogla ovirati v njihovih pravicah. Slovenci verjetno ne bi začeli revolucije proti Pašić-Pribičevićemu režimu, ampak bi nam v tem slučaju padli v bok. Korošec je duhovnik in kot tak je v Rusiji zelo nesimpatičen. Radić pa je obrazložil, da je Korošcev program bolj socialen kot oni socialnih demokratov. Radić je potem govoril o razmerju Hrvatov do kralja. Če bo kralj pameten, bo dobro, če ne, bo drugače. Kralj more biti zadovoljen, ker je nan stala taka situacija, da podpira ves reputvl likanski narod vlado, sestavljeno skoraj iA vseh strank. HRSS noče vstopiti v vlado^ bo pa tvorila parlamentarno večino. Radikalni ton in vsebina Radičevih izvajanj so navzoče osupnili. Radić se hoče maščevati nad Angleži BEOGRAD, 14. (Izv.) V Dubrovniku je prišlo med radičevci in angleškimi mornarji, ki so prispeli s sredozemsko eskadrO na Jadran, do incidenta. Radičevci so hoteli napasti angleške mornarje. Postopanje radičevcev je zelo osupnilo vladne kroge.. Mogoče se hoče Radič maščevati, ker ni uspela njegova nekdanja akcija v Londonu. V Gradcu zaplenjeni radičevski letaki GRADEC, 14. Dne 9. t. m. je bilo v prtljažni shrambi glavnega kolodvora zaplenjenih 8000 komunistidoih letakov v hrvatskem jeziku. Letaki so bili odposlani z Dunaja z namembno postajo Gradec. Letaki pozivajo hrvatske kmete in delavce, naj se oborože za resen boj proti buržo-kapitalu in kapitalistom aziji, sploh. velikem Vlado o nevarnosti? Povratak kralja v Beograd BEOGRAD, 14. (Izv.) Radičeve izjave v Zagrebu bodo imele prav gotovo dalekosežne posledice za nadaljni razvoj političnih dogodkov v Jugoslaviji. V tukajšnjih političnih krogih vlada prepričanje, da bo morala Davidovičeva vlada podati ostavko v slučaju, da so Radičeve izjaiv* glede kraljefve osebe resnične. Danes ponoči« oziroma jutri zjutraj se povrne kralj v Beograd. V siučaju, da sedanja vlada odstopi, dobi Jovanović mandat za sestavo nove vlade. _ Iz jugo slovenske kraljevske hiše BEOGRAD, 14. (Izv.) Iz Pariza poročajo, da je včeraj princezinja Olga, žena pritica Pavla, povila moško dete na posestvu Hayte, ki ga je angleški kralj odstopil princu Pavlu. Mati in dete sta zdrava. Incident v jugosl. narodni skupščini, ki se bo poravnal z dvobojem BEOGRAD, 14. (Izv.) Incident, ki se je odigral v skupščini med samostojnim demokratom Budislavljeničem in muslimanom Miljkovičem. bo imel za posledico dvoboj med omenjenima poslancema. Do incidenta je prišlo tako-le: Poslanec Miljković je v skupščini zaklical proti Budislavlje* viču: «Vi živite od varanja!» Budislavljevid je nato pripeljal Miljkoviču krepko zaušnico. Posl. Budislavljevič je takoj izrazil svoje obžalovanje, da je prišlo v parla-« mentu do tako neparlamentarnega inciJ denta; kljub temu pa je Miljkovič še iste-* ga dne poslal k Budislavljeviču svoje zastopnike, ki so ga pozvali na dvobcf. Dvoboj se bo vršil v... Švici kakor hitro si zaključi zasedanje zbornice. Nove podrobnosti o ttaiijansko-jugoslovensld razmejitvi. BEOGRAD, 14. Po vesteh iz verodoirtoj-, nega vira se poroča, da so bili na zadnjih pogajanjih italijansko-jugoslovenske razmejitvene komisije dodeljeni Italiji tudi Mojstrov-i ka, Kanjavec, Triglavska jezera, ves Triglav razen Aljaževega stolpa ter obsežni gozdovi južno od Javornika. Meja med Postojno id Idrijo ostane, kakor je bila že začasno za* črtana. NEIZPROSEN BOJ OPOZICIJONALNEMU | fekt je zaplenil humoristični list ^Becco TISKU GiaIIo». na Bolgarskem OroZJ« prihaja lx Rusije i iSrr^TSrS imniiiiiJttii jiipme za vstajo bor so bili imenovani: Maraviglia, Farinacci, Forges, Mlchiori in Felicioni. Forges-Davan-zati je imel programatičen govor, v katerem je začrtaj glavne smernice delovanja sedanjega vodstva. Danes je vodstvo razpravljalo o od-nošajih fašistovske stranke do drugih nacionalističnih organizacij, predvsem do Udruženja bojevnikov. Ministrski predsednik Mussolini je poslal vodstvu poslanico, v kateri pravi, da se mora fašizem popolnoma polastiti države. Nadalje daje Mussolini navodila, kako bodo morale delovati parlam. komisije, da bodo lahko predložile parlamentu cfašistovske» zakone. Ti zakoni bi morali sloneti na naslednjih načelih: fašistovska država in banke; fašistovska država in skrivna udruženja; fašistovska država in organizacija tiska. Zdi se, da se je vrgla vlada v prvi vrsti na tisk. Iz Napolja poročajo, da je tamošnji prefekt odredU zaplembo lista «Roma». Milanski Velike poplave Sterilna poslopja v nevarnosti TURIN, 14. Dora Baltea je vsled velikih nalivov močno narastla. V bližmi vasi Mazze Canavese, kjer se nahaja električna centrala, je razdrla nasip in vdrla čez bregove. Ko sta ing. Della Forest in tehnični načelnik Vit. Casale opazila, da je voda pričela podirati jez. sta hotela odpreti zatvornice, da bi voda lahko odtekla. Ker nista mogla spraviti v tek električnega motorja, sta hotela dvigniti zapornice z rokami. Toda voda je take hitro naraščala in drla s tako silo, da je potegnila s seboj oba uradnika. Do sedaj še niso izvlekli iz vode nesrečnih žrtev. Zdi se, da ni bilo drugih žrtev. Škoda, ki jo je povzročila voda, znaša okoli 100.000 lir. Na lice mesta so se pripeljali ognjegasci iz Turina. katerim se je končno posrečilo dvigniti zapornice. Ognjegasci so s pomočjo lestev in vrvi rešili tudi nekega delavca. ki je od trenutka nesreče do 4. ure danes stal na nekem stebru sredi deroče reke. Voda ga je namreč zalotila ravno, ko je popravljal neko dovodno cev. Bližnje so ognje-se sicer se- SOFIJA, 14. Bolgarski brzojavni urad poroča: Bolgarska oblastva so bila obveščena, da bo med 8. in 15. t. m. prepeljana na Bolgarsko velika množina orožja in sicer preko Črnega morja in Romunije. _ __________________ Oblastva so *t*o£o zastražila bolgarsko' bi^7l5"&"jč'voda že spo dne si a primorje. Blszu rtfea &ntna nad Burgasotn' gasci 2a ^\Q podprM, ker bi se so bolgarski stražniki v neki zapuščeni ^je vasi naAh 20 ubojev revolverjev, 10 za-j bojev bomb in 4 zaboje nabojev Vsa municija m os»*je h ruskega »vora.,^ kakor „ prvotno Novi „Jj nafta oMl v P»rif ^poškodovane le dodatne naprave in ker se MOSKVA« 14. fi^iiiffl, geoiftrafoketfeV V€S materijal še porabiti. odseka na stavbi ^STodkrila na breg£\Wf NlUlVjO jCZM - M MM vfn reka v ft*m zauva Kronecki, zalo ^f4"! Predsednik električne centrale «Baltea» P ' | on. Montu sporoča, da ni škoda tako ve-» ruskega «vora.f Hk_ kakor Drvotno mislih, ker so bile nrefekt je dal zapleniti «Avantif» Rimski ore- petroleja. Aefitta nafto. žrtvi vsebuje 78%) MILAN, 13. Preteklo noč je po vsej ■gornji Italiji silno deževalo. Nad jezerom v zgornji Italiji - Ceste in železnice prekinjene Lago Maggiore se je utrgal oblak, taka da je jezero na nekaterih krajih prekoračilo bregove ter poplavilo vas Laveno. Voda je poškodovala več cest; tudi mostovi so v nevarnosti. Podrobnosti o škodi še manjkajo. Gotovo pa je, da je škoda velika. MILAN. 14. O poplavi v okolici jezera Lago Maggiore so dospele iz Varese naslednje informacije: Vsled izredno močnih nalivov se je udrlo blizu vasi Laveno ved plazov, ki so zaprli ceste in prekinili železniške zveze. Proga Gallarate-Luino j« pretrgana na dveh krajih. Zdi se, da je škoda ob drugem bregu jezera v okolici Strese veliko večja. Brzojavne zveze sd vse pretrgane. Ker je železniška proga n? nekaterih krajih pretrgana, vozijo vlaki< namenjeni -v Švico, preko Novare. V osta< lem ni bilo na železnicah hujših poslediq le neki tovorni vlak se je moral ustaviti Stresi. Ostali vlaki so imeli le nekaj mi-i nut zamude, ker so morali na krajih kjei so proge poškodovane, voziti bolj počasi Stotine povodni! na Kitajskem Okoli 50.000 aoveiklfi irttnl PARIZ, 14. «Matin» je objavil poročila, do* Sla iz Sangaja, ki pravico, da so zadnje po« plave na Kitajskem zahtevala ogromno šte^ vilo žrtev ter uničile kakih deset mest in okoli 10.000 vasi. Tudi mestu Tien-Tsin j* grozila nesreča, toda vojaki so po dnevu in pd noči ojačsvsli nasipe ter s tem preprečili gr». V nedeljo 17. t. m. točao ob 14.30 se vrši na prostoru pri Prošeku (pri Briščikih) nogometna tekma med mlado barkovljansko četo in drt^im moštvom S. D. Adrija. — Načelnik. Vzroki, ki so gnali Delizovo do tega obupnega koraka, niso popolnoma znani. Vendar se pa sklepa, da je bila že po naravi nagnjena k samomoru, kajti tudi njeni dve sestri sta si sami vzeli življenje. Težka nesreča v ulici LloyaK(«H Ma a «% o h o 1 rr /4nlA«f . _ —--4 ____" i Prosvetni teta! v Gorici Akademično ferijalno društvo «Adrija» opozarja še enkrat naše dija£tvo na IV. prosvetni tečaj, ki se bo vršil v soboto, 16. t. m. Začetek ob 20. in v nedeljo, 17. t. m. ob 9. v društvenih prostorih v Gorici, Via S. Giovanni 7. Program letošnjega tečaja je sledeči: Dr. Fr. Gaberšček: Splošno-naro-dni položaj; gosp. Kozman: Kulturni položaj; tov. Gomilšček obs. ver. com.: Gospodarski položaj sa Goriškem; dr. Goljevšček: Gospodarski pokret v tetu 1924; dr. A. Povh: Spltošno-gospo-dftrsk; položaj. — Vabimo vse one naše tovariše, ki imafo namen udeležiti se tečaja, da svofo udeležbo čim prej prijavijo ali direktno na društvo -Adrijas v Gorici ali pa potom društva, v katerem » včlanjeni v svrho, da se Jim preskrbi in pripravi prenočišče. — Tovariši, pridite, da skupno izklešemo jame in snretle misli, ki so nam potrebne v nadaljnem delo- inl vamu! Kongres srednješolcev Udruženje srednješolcev nas je brzojavno naprosilo* naj objavimo, da so govorice o prepovedi kongresa srednješolcev v Gorici neresnične. Kongres srednješolcev je dovoljen in se bo vršil. Danes (Veliki Šmaren) bodo trgovine zaprte ves dan. Brivnice se zaprejo ob 13.30. Predavanja. V nedeljo priredi Narodnogospodarski krožek pod okriljem «Prosvete» predavanje o Zavarovanju goveje živine in trto-reji: v Zgoniku ob 3. pop. o trtoreji, v prostorih g. Franca Grudna. V VrlipoljiJ ob 4. popoL o «Zavarovanju go-refe živcine, v prostorih g.e Tereze Albciti- DruStvene vtstl_ Pevsko društvo «Hirija» bo imeW7 Blfc'UJ, petek, ob 20. točao redno pevsko vajo. Točnost potrebna I — Odbor. Maffalenska in šentjakobska podružnica •eScWeega društva« priredita v nedeljo, 17. t. m. veUko vrtno veselico s petjem in godbo na vrtu fjostttnc *Pri Tirolcu*. Začetek ob 4. uri popoldne. ________ Iz triaškesa življenja Včerajšnja nevihta. Med včerajšnjo nevihto« |ti je razsajala paT ur nad mestom, je silno razburkano morje odtrgalo od obrežja Ottasano ; dogodku je bila obve*£na policija, ki preiskuje Augusto velik tovorni čoln ter ga zaneslo na i vso zadevo, ter ji padel na trebuh. Na njeno klicanje na pomoč so prihiteli ljudje ter jo rešili izpod teže. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima težke notranje poSkodbe. Njeno stanje je nevarno. Sladko vince piti, to ga veseli..... Tam nekje v starem mestu stop prijazna krčmica, noter pa še bolj prijazen krčmar. Pravijo, da točijo tam prav izvrstno vince; bo že res kaj takega, zakaj pivcev je večino dosti. Je sicer med njimi mnogo takšnih, ki pijejo na «kredit», toda to ne dela ljubeznive mu krčmarju prav nikakih preglavic. On si lepo napiše s kredio v kak kot imena takih pivcev, m potem že obračuna z njimi, ko je čas za to. Ljudje so lepo pošteni, plačajo po koncu L ar imajo plačati, in tako gre stvar svojo pot. No, včasih se je prinamerilo, da je krčmar naletel na kako tako po4rebo, ki je pila po cele tedne kot goba in nič plačala. Toda krčmar se je ž njim «poglihal» s tem, da mu je ma'ce porahljal kosti in tako so seveda računi poravnani. Tudi neki Ivan Castorini, mož pri svojih tri-desettfi letih, je izrabljal v zadnjem času krč-marjevo gostoljubnost s tem, da je pridno pil na. ... kredo. Nekaj časa je že imel krčmar potrpljenje z njim. toda v«aka stvar ima svoj konec in tako je imela tudi ta. In včeraj je napočil za Castorinija tisti žalostni dan, obračuna, ko jih je dobil, da jih je komaj nesel... na reSMno postajo. Par dni bo ležal, pa bo zopet dober «za pit». Tatvina na lesnem trgu pod Skednjem. Preteklo noč so vdrli neznani uzmoviči v urade tvrdke Mihaela Spirapulo, ki se nahajajo v neki leseni baraki na lesnem trgu pod Skednjem. Nepovabljeni nočni gostje so po uradih vse razmetali in ker niso našli drugega, so jo odkurili s starim pisalnim strojem znamke «Reaington», ki je bil vreden oko£ 500 lir, in s staro jopo, vredno 50 lir. Tatvina je bila javljena orožnikom v Skednju. Tatovi v stanovanju. Ivanka Crevatin je šla včeraj zjutraj po opravkih v mesto ter pustila svoje stanovanje v ulici dell'Istria št. 74 brez vsakega nadzorstva. Ko se je potem vrnila, je ugotovila v svoje ve4iko žačndenje, da so vrata stanovanja odprta. Še bolj se je pa začudila, ko je stopila v stanovanje ter zapazila, da je vse v neredu. Brž je lla pogledat v škrinjo, kjer je hranila razno zlatenino in nekaj perila. Toda škrinja je bila prazna. Poleg zla-tenine in perila, so tatovi odnesli tudi revolver. 2enski, ki trpi okoli 1000 lir škode, ni kazalo seveda drugega kot naznaniti tatvino policiji. Radi sleparije. Včeraj sta bila aretirana in odpeljana v zapor v ulici Coroneo neki Lojz Miloch, star 56 let, in Marija Pello, »tara 30 let. Prvi je osumljen, da je opeharil nekega A. Ja-gana za 150 L; druga pa je izkazala svojo sleparsko spretnost s tem, da je speljala na led dve ubogi revi za okroglo svotico 500 lir. Skrivnosten dogodek v gostilna. . Mož s prebodenim trebuhom. Sinoči, kmalu po deseti uri so pripeljali z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico delavca Redanta Ver-sicha; mož je star 41 let in stanuje v uli« Ponzianino št. 1. Versich je imel tako razparan trebuh, da so mu visela iz njega čreva. Pol ure pozneje je prišel v mestno bolnišnico neki mož, ki se je izkazal za Andreja Zuliana, starega 35 let, stanujočega v Loo jer ju št. 199. Vprašal je po policijskem agentu, ki je tam v službi. Uslužbenci so ga takoj peljali k njemu. Temu je mož povedal, da je ranjeni Versich njegov boter. Bila sta ves večer skupaj ter posetila razne pivnice, med njimi tudi v gostilno «Giovannin deHa Cavra», ki se nahaja ta tekališču Cavour. V tej gostilni sta si moža še naročila opojne pijače, kljub temu, da sta bila že močno vinjena. Crez nekoliko časa je šel Zulian v stranišče ter pustil tovariša samega pri mizi. Ko se je črez hip vrnil, je zapazil, da leži tovariš na tleh. Čim je ta zagledal Zuliana, je dejal: ♦Boter, mrtev sem, ranili so mel» 11 teh besed je razvidno, da ga je nekdo ranil. Toda ne Zulian (Versich na mogel govoriti) in nihče v gostilni ni znal kaj natančnega povedati. O hal z delovanjem, smo imeti torej priliko zopet ^žili nekaj dramatske umetnosti na skromnem odru. In lahko rečemo; vživali smo jo. Kajti ako upoštevamo, da je ta igra sama na sebi težka, ki zahteva res igralske rutine in globoke poglobitve, moramo reči, da so igralci časino rešili svojo nalogo. Dovolj je, ako povemo, da so bili zadovoljni tudi oni, ki so z nekakim nezaupanjem prišli k predstavi, ker mislijo, da zamore biti lepa in dobro podana le ona igra, v kateri nastopa večje število ali celo masa oseb. Samo tri osebe smo videli v tej igri, ali oder je bil poln — dejanja. Ni bilo vse popolno, to vemo m razumemo, tudi igralci sami to vedo, aK ako uvažujemo dejstvo, da so to bili diletanti, moramo priznati, da se je igralo veliko nad mejo diletantstva. Ne da bi ocenjevali podrobnosti cele igre in posamezne igralce, moram omenSti, da sta zelo ugajala mož in žena, posebno pa ta poslednja, katera je bila v nekaterih prizorih naravnost na višku. Manj je ugajal orožnik, Čemur pa ni kriv niti on sam, ampak dejstvo, da zahteva že vsebina igre večji kontrast v naravi in postavi obeh moških. Tu telesno slab, boleh en a duševno zdrav in prebrisan mož, tam močan zdrav orožnik sihrih mišic s svojo naivno pošteno duševnostjo, a med njima zvita, vseh muh pol- se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša našem i pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4__ Kdor išče službo, plača polovično ceno. SLUŽKINJA se išče za družino. Via di Chia-dino 644, vila. m 1035 KUPIM dobro ohranjeni harmonij. Ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo na naslov: P. Žele, Prestranek. 1034 Zlato, srebro, krone, piatirs, zobovie kupuje ZlGtsrng Albert Pouh Trst, Via Mazzlnl 46 (25) DENARNI ZAVOD išče slugo zmožnega slovenščine in laščine in vsa$' z ljudsko-šolsko izobrazbo. Prosilci s piakso imajo prednost. Prošnje je nasloviti na upravništvo ^Edinosti® pod «Zavod». 1037 AGENCIJA Aloma Company, Trst, XX Set-tembre 65, prevzema oglase in naročnine za časopise «Jutro», -Slovenski Narod», «No-vostx», «Pravda» in druge, po originalnih cenah. Da informacije trgovskega značaja iz Jugoslavije. 1036 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 im družba z orn j. (29) Trst - lito Artisti 9 - Trst Izvršuje preizkušnje ust-ke vrste. Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka. Na prodal je krasno posestvo Vi ure od železnice blizu Ljutomera ležeče, i 28 oralov zemlje, od tega je 9 oralov gozda, 3 orala vinograda in 16 oralov njiv, travnika in sadonosnika s 500 sadnimi drevesi, z v^tra inventarjem in pohištvom. — 2 lepa konja 6 goved, 12 svinj ter ves letošnji pridelek. — Cena 600.000 Din. Plačilni pogoji ugodni. P« -slopja vsa zidana in v dobrem stanju. Franc ZemlfiČ, Maribor, Grajski trg 3. (507) O fD □ □ □ o o D □ □ □ □ a a □ a □ o a o □ n a c a □ □□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □□□ □ □ □ □ □ □□□ □□□□□□□ □□□□□□ D BANC Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000,— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicol6 9 (Lastna palaca). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — ZAR4. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. Jamči Italijanske kredite v Jugoslaviji in jngoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in dru^e valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Urah In Dinarji* tmr Jih obrestuje najbolje po dogovoru. — Sprejema na vložite knJIZice ter Jih obrestuje po 4 % netto. D j B I D □ I D o D ■ D i o □ | □ O iD h Ig ( jo u o □ □□□□□□□ o d □□□□□□□□□□□DaDaaaaaoaaapaaDDnDDaaoo PODLISTEK W. Collini: 0REZ IMENA twsh Do tu je Magdalena trdovratno molčala. Žgoča jeza ji je grizla srce Id prav gotovo bi se bila izdala, če bi se ne zatajevala. Zato je tiščala skopaj ustne. Ce bi se ne bik gospa Le-count oglasila, bi ga bila pustila še dalje govo-i i ta. Toda rafinirana nesramnost upraviteljice, ki je oponašala pomilovanje, jo je dimila in zato je rekla sijajno posnemajoč gospodično Garth. «Predobri ste«, je rekla proti gospe Lecount, «se zahtevan nobenega posebnega obzira in ga tudi ne pričakujem, ker sem guvernanta. Gospoda Vanstoneja proda, da mi izkaže prijaznost ter me posluša zaradi njega samega*. «Ali ste razumeli, gospod?* je pripomnila gospa Lecount. «Gospodična Garth vam bo bržkone priobčila resno svarilo. Ona pravi, da jo morate poslušati zaradi samega sebe.* Gospod Vansteme je bkratu pobledel in porinil skledioo z jagodami k oče lovim dragocenostim. Roka se mn je tresla, a prati so se nemirno zarili v stolioo. Magdalena ga je oozorno opazovala. " «Nekaj sem že odkrila,» je pomislila; «strahopetec je.* «Kaj hočete s tem reči?* >e vprašal prestrašeno. «Če ste prišli sem, da bi me preplašili, ste nafeteli na slabo. Trdnost mojega značaja je prišla v pregovor v našem krožku v Zurigu, — kaj ne, Lecount?» «V pregovor, gospod*, je rekla gospa Lecount. «Toda pustite, naj govori gospodična Garth. Morda sem napačno razumela njene besede.* «Nasprotno,» je odgovorila Magdalena, »natančno ste zadeli njih pomen. Namen mojega obiska je ta« da sem prišla svarit gospoda Vanstoneja, naj ne zasleduje poti, po kateri sedaj hodi*. .Oh, ne tako!* je prosila gospa Lecount. «Ce hočete pomagati onima ubogima dekletoma, ne govorite tako! Poskušajte s prošnjo zmajati njegove sklepe, nikar da jih z grožnjo utrjujete.* Govorila je z nekoliko pretirano ponižnostjo. Magdalena se je mogla zdaj prepričati, da je gospa Lecount vse sama odločevala v imenu svojega gospoda in mu istočasno puščala prevaro, da je on tisti, ki odloča. «Afi čujete, kaj pravi Lecount?* je vprašal gospod Noel Vanstone. «Čuvajte se, gospodična Garth. čuvajte se!s «Nikakor vas ne nameravam žaliti , je rekla Magdalena. -Imam samo eno željo, ki je. da vam odprem oči. Vi ne poznate značajev obih sester, katerih premoženje jc vam pripadlo. Jaz ju poznam z mladosti in zato vam hočem povedati nekaj iz svoje izkušnje v vaše in njih dobro. Od starejše se vam ni treba ničesar bati. Ona se je potrpežljivo udala v neusmiljeno usodo, katere povzročitelja sta vi ;n vai oče. Mlajša sestra pa se je že uprla sklepu vašega očeta in s,e tudi ne bo udala grožnji gospe Lecount, ki jo je izrazila v svojem pismu na mojo gojenko. Lc verujte rai, ona vas bo še resno vznemirjala, če ostane Se vnaprej va*a sovražnica.* Gospod Vanstone je vnovič barvo izpreme-nil. S plašnim pogledom je ponovil: 'Resno vznemirjala — če mislite, da s pismi, potem nas je že dovolj vznemirjala. Meni je pisala enkrat, očeta dvakrat. Pismo name je bilo grozilno, ali ne, Lecount? «lzrazila je pač sverje občutke, ubogo dete»f je rekla gospa Lecount. *Meni se je zdelo prehudo, da se ji pismo vrne, toda vaš dragi oče je bil drugega mnenja. Tedaj sem rekla: Cemu ne bi smela izraziti svojih čuvstev? Kaj pa hoče nekaj grozilnih besed? To so pač samo besede in nič druge ga 7» «Le ne zanesite se preveč na to!* je lekla Magdalena. «Jaz 10 bolie poznam neik> vi.*-