14. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. jannvarja 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden rmesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rjkopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlttvo je na Kongresnem trgu št. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Sodne razmere. Interpelacija dr. Ferjančiča in tovarišev do ministrskega predsednika kot voditelja justičnega ministrstva. Po § 3. zakona o sodni organi zaciji se pomožni sodni uradniki imenujejo deloma za gotova službena mesta, deloma — tako zlasti sodni pristavi — kar za okrožje višje so-dnije. Po § 44. tega zakona dodeli predsednik višje deželne sodnije za vse okrožje višje deželne sodnije imenovane prestave po potrebi posameznim sodnijam njegovega okrožja. Za okrožje višje deželne sodnije v Gradcu je sistemizovanih 13 takih pristavskih služb. Z ozirom na razmerje prebivalstva v tem okrožju, kjer je toliko Slovencev, kakor Nemcev, bi bila utemeljena enaka razdelitev teh pristavskih služb. Temu pa ni tako. Izmed teh pristavov so bili do zadnjega samo trije pcrabni pri sodnijah na slovenskem ozemlju, ostalih deset služb so imeli Nemci, ki 30 bili porazdeljeni na nemškem ozemlju. Z imenovanji in premeščenji sodnih pristavov v tem okrožju, ki so se izvršila pred nekaj dnevi, se je pa to razmerje 3 : 10 še poslabšalo. Sedaj sta samo dva jezikovno sposobna pristava, ki ju je možno povabiti v slovenskih krajih; od njiju je eden stalno pri višji deželni sod-niji. Izključeno je, da bi se moglo izhajati s tem edinim pristavom po vsem slovenskem ozemlju okrožja pri nadomeščenjih in pomožnem službovanju v slučajih dopusta, poziva k vojaškim vajam, bolezni, iz praznenja službenih mest ali mimoidočega posebno velikega navala opravil. Vsled tega nastanejo pri sodiščih dostikrat jako težavne razmere, da je pomoč nujno potrebna, tako da .e z gorenjim postopanjem narav- nost službovanje na škodi, vrh tega je s tako nerazmerno in krivično razdelitvijo rečenih služb zapostavljen slovenski narod in so oškodovani slovenski prosilci. Slovenskim prosilcem se dela tudi še v drugih ozirih krivica, zlasti s tem, da se pri imenovanjih in povišanjih v okrožju graške višje sodnije ravna po načelu, ki se na noben način ne da utajiti, da je slovenske sudne uradnike iztisniti iz Štajerske in iz Koroške — tudi če so domačini — ter jih spraviti na Kranjsko; štajerska in koroška službena mesta pa reservirati za nemške kompstente, četudi so jezikovno slabo kvalificirani ali sploh nesposobni. To pričajo razmere pri sodiščih na Kranjskem; da tako postopanje ubija pri slovenskih absolviranih pravnikih veselje za službovanje pri justici, leži na dlani. Le prepogosto-krat zapuščajo justično službo tudi taki, ki so jo že nastopili, ko vidijo, da se pri kompetiranju za službe, do katerih imajo pravico in popolno vsposobljenje, ne jemlje nanje ozir nego se daje prednost Nemcem, ki so jezikovno malo sposobni ali sploh nesposobni. Da se pojasni ta praksa, bodi naveden le en slučaj izza zadnjega časa. Ko je bilo pred letom izpraznjeno mesto sodnega pristava pri okrajni sodniji v Kočevju, so se podvizali, oddati to mesto tujemu Nemcu, ne da bi se bil razpisal natečaj na to službo in dasi je ta Nemec nezmožen slovenskega jezika, ki ga v tem okraju tako nujno rabi. Hotelo se je pač eksportirati še enega Nemca na Kranjsko. Nasprotno pa so bila pri zadnjih imenovanjih in premeščenjih pristavov pač oddana vsled premeščenj na Kranjskem izpraznjene službe, ne pa mesti v Št. Lenartu in v Ormožu na Stajer skem, dasi so se oglasili prosilci iz Kranjske. Od takega izborno kvalificiranega prosilca iz Kranjske, namesto da se mu je dala ena teh služb ali ena za celo okrožje določenih služb, se zdaj zahteva, da gre s svojim adjutom stradat na deželo, dočim je doslej živel pri svojih starših. (Opomba uredništva: To je dr. Konrad Vodušek). Na to zahtevo utegne mladi justični kandidat odgovoriti s tem, da pokaže justici hrbet, ako tega ni že storil. Mesti v Št. Lenartu in v Ormožu sta se re-servirali za Nemce, ki bodisi pravno ali jezikovno — po famoznih slovenskih kurzih — še niso kvalificirani. Slovenskim kandidatom mora v takih razmerah popolnoma upasti pogum, posvetiti se sodnemu poklicu. Z ozirom na to vprašajo podpi-sanci njega eksceienco g. voditelja justičnega ministrstva: Hoče-li njega ekscelenca narediti konec dosedanji praksi pri oddajanju služb v okrožju graške nad-sodnije in se v prihodnje držati pri oddajanju službenih mest samo sposobnosti in zlasti jezikovne kvalifi kacije prosilcev ? Državni zbor. V soboto ob 5. uri popoldne se je zaključila najdaljša seja, ki jo je sploh kdaj imel avstrijski parlament. Celih 50 ur, odračunši 4 urnega prekinjenja v petek zjutraj, je bila zbornica neprenehoma zbrana. In to je zmogla le desetorica čeških radikalnih poslancev (agrarci in socialisti)! To neznatno številce je vla dalo tri dni parlament ter spravilo vlado v nemale zadrege. Niti najbolj objestni in arogantni Nemci ne morejo odrekati češkim radikalcem spo štovanja za tolik uspeh, tembolj, ker to niso odvetniki, ali priznani politični govorniki, temuč so med njimi celo delavci (posl. F resi je po po- klicu steklarski delavec) in kmetovalci. V zavesti, da morajo iz ozirov za svoja načela in za ugled celega svojega naroda častno izvojevati za-pričeto obstrukcijo jim je dala na-ravnost nezaslišane fizične moči. In zmaga je bila njihova, četudi le moralna. Udali so se le na opetovano posredovanje predsednika grofa Vet- t e r j a. V nastopnem sledi poročilo, kjer smo ga v soboto prekinili. Posl. C h o c je svoj govor, ki ga je pričel po 11. uri v petek, zaključil ob 3. uri v soboto zjutraj. Oba nemška glavna govornika sta se seveda odpovedala besedi, na kar se je nujnost odklonila. K stvarnim popravkom so se oglasili Zazvorka, Prašek in Kub r. — Potem je začel posl. Klofftč utemeljevati svoj nujni predlog, naj se predloži zakonski načrt o e d n a k i, splošni in direktni volilni pravici. Iz previdnosti, da si ohrani za daljši govor organe, je začel govoriti čisto tiho, vsled česar so začeli Vsenemci vpiti nadenj, da sploh ne govori, a ko tudi na poziv podpredsednika Kaiserja ni hotel glasneje govoriti, obdolžil je Iro govornika, da je rekel, da ga naj predsevlništvo piha —, vsled česar je nastal hud vihar. Predsednik je moral vsled hrupa ob 1 45. uri prekiniti sejo za 10 minut. Ko se seja zopet nadaljuje, ponovi se še enkrat zmerjanje med češkimi radikalci in Vsenemci. O 6. uri zjutraj je prišel v zbornico bolehni predsednik Vetter ter prevzel predsedništvo. Takoj je začel opominjati govornika, naj govori glasneje ter vnaj ne čita podat kov. Ob 8. uri odtegne Klofaču besedo, potem ko je govoril skora pet ur. Generalna govornika — Nemca — se odrečeta besedi. Po zaključni besedi in nekaterih stvarnih popravkih se nujnost odkloni. Ob 9. uri dobi besedo poslanec Czernv, da utemeljuje svoj nujni predlog glede kvalifikacije čeških šolskih nadzornikov. Govoril je do 1. ure popoludne. Med tem časom se je predsedniŠtvu posrečilo doseči z obstrukcionisti premirje, na kar se ostali češki nujni predlogi rešijo prav hitro. Vsenemci odtegnejo svoje nujne predloge. Posl. S tein predlaga nujno, naj zbornica sklene, takoj vzeti v razpravo vladno predlogo o drž. proračunu za 1. 1903. Nujnost se odkloni. Sedaj šele pride zbornica k pravemu dnevnemu redu t. j. prvo branje slakorne predloge. Govorili so Kulp, Jaworski, Dub-sky, Peschka in Barwinski. Izvoli se poseben odsek 48 članov, kateremu se izroči predloga v proučevanje. Ob 5. uri popoldne se seja zaključi. Finančni minister je predložil zakonski načrt o spremembi licenčnih pristojbin. Posl. A s pit z je naznanil, da odloži mandat. Interpelacije je vložil med drugimi tudi Per-nerstorfer s tovariši zaradi vmešavanja dunajskega dvornega odvetnika B a c h r a c h a v aferi nadvojvode Leopolda Ferdinanda in A d a-movičeve. Prihodnja seja bo v sredo dne 21. t. m. ob 11. dopoldne. Novo gibanje na Hrvaškem. Na Hrvaškem se pripravljajo tiri novi politični in socialni struji. Dočim se z ene strani pripravljajo dosedanje stranke, da na skupnem shodu dne 29. t. m. dosežejo edin-stvo dosedanjih programov, vzdiga se nova stranka, stranka m!adih, ali takozvana napredna realistična omladina. Glasilo teh mladih rodoljubov je »Hrvatska Misao«, ki piše v svoji zadnji številki o potrebi kmečke stranke. V spisu se trdi, da nima nobena dosedanjih hrvaških strank Šampanjec. Ruski spisal Anton Pavlovič Čehov. V onem letu, v katerem se je dogodila moja povest, služil sem kot načelnik postaje na neki naših južno-zahodnih železnic. Ali je bilo življenje zame na tej postaji veselo ali žalostno, lahko posnamete iz dejstva, da ni bilo 20 verst na okolu našega železniškega poslopja niti ene hiše, niti ene ženske, niti ene gostilne, in v onih časih sem bil mlad, krepak strahopeten, razvajen in neumen. Edino razvedrilo nudila so okna osebnih vlakov in nečista vodka, katero so židi preparirali s kristavcem. Zgodilo se je včasih, da se je prikazala na voznem oknu brzovlaka ženska glavica in obstal sem kot kaka soha komaj upajoč dihati in gledal tako dolgo za vlakom, da je le še kot drobna pika letel čez ravnino; nato Bem pil, kolikor Bem mogel spraviti te zanikrne vodke, tako dolgo, da si nisem bil več v sveBti, kako počasi ginevajo dnevi in ure. Bil sem rojen na severu in stepa je vplivala name kot pogled od sveta pozabljenega, tatarskega pokopališča. Poleti, ko je ležala pred menoj v svojem svečanem miru, pretresena od monotonega žgolenja ^čričkov, preplavljena od prozorne solnčne svetlobe, kateri se ni moglo nikamor uiti, napolnil me je pogled nanjo z neprenosljivo žalostjo in pozimi ležale so njene nepregledne bele snežene ravnine, njena mrzla veličina, njene dolge noči, nepretrgano tuljenje vetra, kakor mora na meni. Na naši postaji je živelo nekaj ljudij: jaz s svojo ženo, eden gluhi in škrofulozni telegrafist in trije železniški čuvaji. Moj poduradnik, neki mladi, jetični človek, peljal se je jako pogosto v mesto k zdravniku, ostal tam vsakikrat po cele mesece in je prepuščal meni, da sem prevzemal njegove dolžnosti z njegovo plačo. (Njegovo plačo sem smel v takih slučajih obdržati zase!) Otrok nisem imel, gosti niso prihajali, bilo bi tudi težko, pregovoriti koga, da bi prišel k nam v poset; jaz sam sem zamo-gel poiskati samo svoje kolege, ki so služili na isti železnični progi in to razvedrilo smel si privoščiti samo enkrat na mesec. Skratka, dolgocasnejšega življenja, kot je bilo to, si ni mogoče predstavljati. Spominjam se, kako sva enkrat s svojo ieno pričakovala novega leta. Sedela sva pri mizi, zehala, dolgočasila se in poslušala, kako je v sosednji sobi gluhi telegrafist monotono trkal na svoj aparat. Jaz sem popil že pet kozarčkov vodke s kristavcem in naslonivši težko glavo na roko, premišljeval o nepremagljivem dolgočasju, iz katerega nisem videl nobene rešitve; moja žena sedela je zraven mene iii mi gledala nepremično v obraz . . . Gledala me je s takimi očmi, kakor zamore gledati le ena ženska, ki nima na vsem ljubem širokem svetu ničesar druzega kakor lapega moža. Ljubila me je nezmi-selno, suženjsko in ljubila ni le samo moje lepote in moje duše, temveč tudi moje grehe, moje besne izbruhe, moj dolgčas, da celo mojo surovost, ako sem jo včasih, ne vedoč nad kom bi izlil svoj žolč, obložil s psovkami. Vkljub dolgčasu, ki nas je pretil naravnost ugonobiti, hotela sva novo leto pozdraviti z nenavadno svečanostjo in pričakovala sva to pot z neko gotovo nestrpnostjo polnoči. In sicer iz sledečega vzroka: djala sva dve steklenici šampanjca, dobrega šampanjca »Venve Cliquot« v led, katerega sem v jeseni dobil pri svojem kolegu — ki je bil tudi postaje-načelnik — ob priliki krsta njegovega prvega sinka . . . Zgodi se sem- tertja, da prileti med matematično uro, ako je atmosfera v dotičnem razredu od dolgega časa kakor otrp-nena, kak metulj skozi odprto okno v sobo; dijaki začno stezati glave in njihove oči sledijo z napeto radovednostjo letu žuželke, kot da bi ne frčal pred njihovimi pogledi navaden metulj, ampak nekaj čisto posebnega, čudovitega, česar še niso nikdar videli, enako godilo se je tudi name na naši postaji z dvema steklenicama šampanjca. Gledala sva zdaj na uro, zdaj na steklenici v ledu . . . Ko je kazal kazalec pet minut pred polnočjo, pričel sem mehanično odmaševati steklenico. Ne vem, ali me je použita vodka pripravila tako ob moč ali je bila steklenica premočno zamašena, skratka, spominjam se samo, da sem jo, ko je zamašek z glasnim pokom odletei proti stropu, spustil na tla. Ker sem pa steklenico hitro zopet pobral in ji zamašil grlo s prstom, izgubilo se nama je le kak eden ali poldrugi kozarec šampanjca. »S novym godom, s novym sčast-jem!« rekel sem in nalil dva kozarca. »Pij!« Moja žena je vzela svoj kozarec in me pogledala s prestrašenimi očmi. Njen obraz je bil bled in groza zrcalila se je v njenih potezah. »Ti si spustil steklenico na tla?« vprašala je. »Da, spustil sem jo . . . No, kaj pa je ?« »Ah, to ni dobro«, rekla je in postavila kozarec zopet na mizo, pri tem postal je njen obraz še bledejši. »To je slabo znamenje. V tem letu pripetilo se nama bo nekaj neprijetnega«. Vidi se, da si ženska! Šleva!« zdihoval sem. »Ti si vendar izobražena in blebečeš tako nesmisel, kot kaka stara pestunja. Pij!« »Bog daj, da bi nezmiselnosti samo govorila . . . Toda jaz sem prepričana, da se bode nekaj pripetilo, nekaj slabega gotovo! Boš že videl!« Tudi ni dvignila kozarca k ustnim, ampak ga položila nedotaknjenega na mizo, oddaljila se malo in se udala razmišljevanju. Jaz sem spravil na dan par fraz z ozirom na babjeverstvo, predsodke itd , izpil polovico steklenice šampanjca, šel ne kolikokrat po sobi gori in doli in zapustil nato hišo. Čez stepo razprostirala se je v vsi svoji nadčloveški krasoti tiha, mrzla zimska noč. Mesec in poleg njega dva dehteča bela oblačka viseli so nepremično kot pribiti ravno nad postajnim poslopjem in napravilo je utis, kot da čakajo na podlage in zaslombe v narodu samem; a stranka, ki ne hodi za tem, da povzdigne narodne moči, je brez pomembna in brezmiselna. To je po naših mislih vendar preostra obsodba sedanjih hrvatskih strank, dasi morda res v marsičem ne zadenejo prave smeri, kakor jo zahteva duh časa. — Zelo hvalevredno započetje mladih hrvaških rodoljubov je vsekakor to, da so začeli ustanavljati ljudske knjižnice po celem hrvaškem Zagorju, t. j. po onih pokrajinah, ki ki so najbližje slovenskim sosedom, kraji, ki tse odlikujejo po najbolj slovečih naravnih lepotah, kodar pa je bilo dosedaj prebivalstvo duševno dokaj zanemarjeno. Akcijo vodijo zagorjanski vseučiliščniki ter so nabrali dosedaj toliko knjig, da so ustanovili ljudske knjižnice v Brdovih, Mariji Gorici, Rozgu, Zaboku, Bedekovčini, Mihovljanih, in Kumu ob Sotli. Ustanoviti pa še hočejo v nad 20 občinah take knjižnice. To je vsekakor najbolje socialno in politično delovanje. Plemenska politika v Ameriki. Združene države Severne Amerike so pri nas na glasu kot država, kjer velja popolna ednakopravnost, kjer se človek sodi le po tem, kar se je naučil in kar zna. Da pa je ta sodba o popolni svobodi in ednakosti le bolj lepa ameriška fraza, pokazalo se je ravno sedaj, ko se je obnovilo staro sovraštvo med belo in črnokožei. Predsednik Roosevelt je hotel namreč spraviti v prakso nauk o ednakopravnosti plemen. Odpustil je iz službe zelo vplivnega višjega uradnika, ker je vodil na tihem organizovani boj zoper ednakopravnost črncev. Ko je na to predsednik še nekega zamorca nastavil za carinskega ravnatelja v Charlestonu, je nastalo splošno mrmranje zoper Roose-velta. Ta pa vkljub temu nadaljuje svojo politiko o ednakoveljavnosti. Ravnokar je namreč imenoval nekega mu-lata (rjavokožca) za drugega državnega pravdnika v Bostonu. Nevolja med belim prebivalstvom je tolika, da so začeli celo zagovorniki Črno- in rjavokožcev svariti predsednika, naj ne tira ednakopravnosti prenaglo in predaleč. Politične vesti. — Spravne konference za Češko se začnejo jutri ob 3. uri popoldne. Obe stranki bodeta oddali izjave ter izvolili pododseke, katerim se predloži elaborat v proučevanje. — Poljski klub je zelo nezadovoljen z vojnim ministrstvom, ki ni ugodilo prošnji gališkega deželnega zbora, da bi erar prodal kraljev grad v Kra-kovu deželi, ki bi ga prenovila za rezidenco kateremu Članu cesarske rodbine. Ako ne bo novi vojni minister prijenljivejši, namerava poljski klub poslati v tej zadevi deputacijo k cesarju. nekaj. Lahka, prozorna luč je odse vala od njih in se nežno, skoro previdno, kot da bi se bala razžaliti njeno sramežljivost, naslanjala na belo zemljo, vse razsvetljujoča. Snežene kope, železniške zagraje . . . • Okoli je vladala globoka tišina. Šel sem ob železniški zagraji. »Neumna ženščina!« mislil sem, medtem ko sem opazoval z zvezdami posuto nebo. »Akoravno se gotova znamenja in namigavanja semtertja spolnijo, ne vedel bi vendar zares ne, kaj bi se nama moglo pripetiti? Nesreč, katere bi mogle še priti nad mene, ni več, poznam jih še, in zde se mi tako velike, da si z vsem trudom ne morem postavljati nič hujšega. Kaka nevarnost zamore še pretiti ribi, katera je že ujeta, pečena in s polivko prinesena na mizo ? Tega ne razumem? Kaka nesreča naj bi se mi še pripetila?« Visok, s slano pokrit jagned priplaval je iz megle, sličen v mrtvaško obleko zvitemu orjaku. Pogledal me je čmerno in ob enem žalostno, kot da bi on in jaz njegovo samoto britko občutila. Gledal sem ga dolgo, potem stopal dalje. (Konec prih.) — Avstrijska mornarica pred Carigradom ? Nemško časopisje prorokuje, da pošlje Avstrija najbrže del svoje mornarice pred Carigrad, da prisili Turško, izvesti zahtevane reforme v Macedoniji. Do tega pa menda ne bo treba priti, ker je baje novi veliki vezir Ferid-paša zaukazal glavnim nadzornikom in valijem, naj pospešijo izdane preosnove. — Nemški prestolonaslednik na Ruskem. Pretečeni petek je dospel mladi nemški prestolonaslednik v Peter-burg, kjer sta ga sprejela car in carica. Car ga je imenoval načelnikom malo-ruskega dragouskega polka št. 40. Pri banketu je pokazal nemški princ, daje podedoval zgovornost svojega očeta cesarja, kajti ..povzdigal* je kupico kakor kak „velik". Dopisi. Iz Celja« V začetku lanskega leta sta dva orožnika po velenski železnici ob eni uri popoldan pripeljala v Celje pet dobro uklenjenih in zelo zamazanih pobalinov. Poizvedovali smo po kraju, odkod da so, in po vzroku, zakaj so aretirani. V naše veliko začudenje se nam je sporočilo, da so aretirani fantje iz Polzele doma in udje tamošnje »Marijine družbe«, ter da so bili aretirani zato, ker so nekega, po cesti mirno ido-čega dečka na savinskem mostu pri Polzeli tako močno natolkli, da je skoro v bolečinah umrl. Fantalini pobožni so zahtevali od ranjenca, naj jim šnopsa kupi, ali pa v Savinjo skoči. Ker pa revež za šnops ni denarja imel, v mrzli Savinji se pa v mrzlem decembru tudi ni hotel ko pati, so ga nabili. — Prašanje nastopi: So li popje v resnici dobri odgojitelji mladine in ljudstva? Ne, nikdar ne! Dokler deček v šolo hodi, je prijazen, priljuden, pozdravlja in se odkriva pred svojim dobrotnikom, učiteljem in učiteljico. Ko pa iz šole stopi in ga pcp v svojo pest dobi, takoj se njegov značaj spremeni: ter postane razuzdan ponočnjak in pretepač. Od zdaj ne pozna več svojih odgojiteljev, dobrotnikov in učiteljev. Popje so ga čisto pokvarili in vse v šoli nabrane lepe čednosti iz njega srca iztrgali. Iz tega se zopet učimo, da so različne cerkvene bratovščine le edino zato upeljane, da duhovnik ljudi na vrvi drži, da mu nobeden krajcar ne uide, kajti vsak ud vsake bratovščine mora in je zavezan maše plačat, kadar pride vrsta na njega. — Državnozborski, deželnozborski poslanci, kje ste? Blizo štirideset let hodite na Dunaj in v Gradec, a Vi nimate toliko srca za svoje volilce in davkoplačilce, da bi jih rešili neusmiljenih oderuhov in parasitov. Povabljamo Vas, da še letos g. ministra za bogočastje interpelirate: »Ali so mu te razmere na deželi znane ali ne?« »Ali je pripravljen, Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana.) XII. Gospod Urban, moj spovednik, me je prišel obiskat. Skrbelo ga je, kaj da je z menoj, ker se toliko časa nisem oglasil pri njem. Tako je opravičeval svoj prihod. Ali kmalu sem spoznal, da ga je pripeljal k meni drugi vzrok: izvedel je bil za moje vsakdanje obiske pri gospe Heleni in me prišel svarit. Prepozno! Povedal sem mu, kako se je zgodilo, da sem kakor pajek zašel v mreže gospe Helene; pojasnil sem mu vse svoje notranje boje, povedal pa tudi, da nazaj ne morem, da nazaj tudi nočem. „Vem", sem mu rekel, „da me morate zaničevati kot nevrednega duhovnika, saj storim vsak dan sakrilegij, ali vzlic temu se nočem poboljšati". „ Nevreden duhovnik — sakrilegij — zaničevanje — ej, sinko moj, kdo bo rabil koj tako ostre izraze. Grešnik ste, to jo res, a koliko pa jih je, ki so boljši od Vae, koliko, ki bi smeli vreči prvi kamen na Vas? Resnično vreden duhovnik, ki sam tako živi, kakor druge uči, je bela vrana." Gospod Urban je svojo trditev podprl z zanimivimi dejstvi iz življenja, proti tem razmeram kaj ukreniti, da bo vendar enkrat temu oderuštvu konec a Iz Begunj« Svoječasno je že Vaš cenj. list sporočil, da ima tukajšnja kmetijska podružnica vodno napravo, s pomočje katere goni lahko razne stroje. Da taka naprava s stroji ni prav cena, to je umljivo. Zato se je obrnila podružnica tudi pretečeno leto s prošnjo za podporo na si. c. kr. kmetijsko družbo kranjsko, katera ji je tudi izposlovala 100 K pri si. deželnem odboru, za kar ji bodi na tem mestu najiskre-neja zahvala. Naj še omenim, da je imela tukajšnja podružnica pretečeni mesec svoj redni občili zbor, pri katerem nas je počastil tudi bi. gosp. ravnatelj G. Pire, ter nam v prav poljudnem in zanimivem predavanju pojasnil življenje in delovanje danskega kmetovalca, katerega si lahko v mnogih slučajih vzamemo za vzgled. Tudi g. ravnatelju najtopleja zahvala! Mogoče Vas še zanima zvedeti, da je prišel zadnji sneg 12. t. m. zvečer z bliskom in gromom, ter napravil mnogo škode na drevju. Pred tednom dnij smo imeli še prav pomladansko vreme ter že trgali kurjice (helleborus niger), a sedaj imamo zopet prav občuten mraz. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. januvarja. — Občinski svet ima v torek 20. t. m. ob petih pop. sejo. Med drugim so na dnevnem redu poročila o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo; o prizivu Olge pl. Riilin-gove v neki poselski zadevi; o kupni pogodbi s posestnikoma Miroslavom in Ivano Kavčič na Poljanski cesti glede sveta za cestne namene ob novem gimnazijskem stavbišču; o kupni pogodbi, ki se ima skleniti s posestnico Hermino del Cottovo glede njenega posestva na Poljanski cesti; o zamenjavi nekega mestnega sveta s svetom »Jahalničnega društva«; o iz-poslovanja kredita 2956 kron za nakup Jos. Javornikovega sveta, ki se potrebuje za regulacijo mesta; o dopisu, da je župan ustavil sklep glede odprave ukovine na ljubljanskih šolah; o prizivu Arpalice Praunseisove glede točenja žganih opojnih pijač; q podelitvi meščanskih podpor. — Žrtev obstrukcije. »Slovenec« jo pa iztakne! V soboto je pojasnil pravi vzrok, zakaj ni do-brepoljski Jaklič avanziral. Dež. šolski svet je mislil, da je kaznoval Jakliča, ker je len in v šoli malomaren ker se mu je uradno sporočilo, da je Jaklič eden najzanikernejših učiteljev na Kranjskem. »Slovenec* pa mu je zdaj natočil čistega vina. »Slovenec« trdi z vso sigurnostjo, da je Jaklič — žrtev katoliške obstrukcije, da je dež. šolski nadzornik g. Hubad napravil o njem slabo poro- različnih kranjskih duhovnikov Vedel je tudi slučaje, kako so nekateri duhovniki zlorabljali spovednico za to, da so zapeljali žene in dekleta. Zgodilo se je svoj čas, da so se nekateri taki slučaji sporočili škofu, a škof je zaukazal strogo molčati o njih j dotični duhovniki so dobili malo kazen, sicer pa se ni ničesar storilo, češ, preprečiti se to ne da, in v drugih školijah ni nič boljše. Vedel sem že poprej marsikaj pikantnega o tem in onem duhovniku, toda kar me je razkril gospod Urban, pretreslo me je do dna duše. Zavedal sem se dobro, da nisem poklican in opravičen soditi svojih tovarišev, a vsaj zavest to sem imel, da spovednice nisem zlorabljal. Tedaj se mi pač še ni sanjalo, da pride čas, ko bom tudi jaz v spoved-nici prežal na žene in dekleta kakor jastreb na svojo žrtev, da bom tudi jaz dajal slabe izglede, širil nemoralne nazore, pokvarjal otroke, zapeljeval mladenke, onečaščal žene. „Če neha človek biti mož, ko obleče duhovniško obleko, potem lahko mnogo dobrega stori" je nadaljeval gospod Urban, „ali kdo je tega zmožen? Skoro nihče! Prav zato, ker je proti-naravno, kaj tacega storiti, vzlic vsem obljubam in prisegam, prav zato jaz čilo, ker bi se rad prikupil baronu Heinu in postal »hofrat«. Est modus in rebus! Gosp. nadzorniku Hubadu očita »Slovenec« nič več in nič manj, kakor da je iz političnega nasprotja in iz osebnega koristolovstva dež. šolski svet nalagal in ga zapeljal, da je Jakliču storil krivico. Dr. Lampe hoče menda po vsi sili priti na Žabjek. Glas iz občinstva. Piše se nam: V četrtek dne 15. t. m. umrl je v Leonišču 82 let stari Častitljivi, župnik v pokoju g. Franc Waldecker. Pogreb se je vršil dno 17. t. m. Sprevod je šel skozi mesto. Obilo radovednega ljudstva se je zbiralo po ulicah, da bi videlo sprevod; pa sprevod je bil jako žalosten. Pred krsto korakali so trije sprevod vodeči, torej za svojo pot plačani duhovniki. Za krsto je šlo nekaj usmi-ijenk in nekaj starega ženstva, naposled dva civilna gospoda, najbrže sorodnika pokojnikova, a duhovnika za krsto ni bilovideti nobenega. Ljudje so se zgledovali in drug drugemu šepetali: Župnika nesejo, pa nobenega duhovna ni za pogrebom; o kako se med seboj ljubijo. Res vsak stan svoje umrle bivše sočlane spremlja k zadnjemu počitku. Samo duhovniki, ki imajo največ časa in vedno ljubezen na svojem hinavskem jeziku, lenarijo in nobenemu izmed njih se ne poljubi spremiti svojega umrlega so brata k večnemu počitku. Zopet lep izgled ljubezni, kakršna bi ne smela biti. V spomin mi prihaja mežnar od Sv. Jere doli neki na Dolenjskem. Pri nekem cerkvenem sprevodu je nesel ta mežnar križ, a bil je popolnoma osamljen, nobenega vernika od podružnice Sv. Jere ni bilo za križem, med tem ko so križ noseči mežnarji od drugih podružnic imeli za seboj obilno pobožnih mo-lilcev. Mežnar od S\. Jere vprašan, zakaj je sam, zakaj za njegovim križem ne gre noben človek, je odgovoril: Veste, v naši vasi so taki ljudje, ko bi jim na križ privezal sodček šnopsa, pa bi vse v križ gledalo moški in ženske in vse bi za križem drlo. Fiat applicatio! Sram Vas bodi take bratovske ljubezni! — Opazovalec. — Garnizijski ples. Čudne govorice širijo se po mestu o garni-zijskem plesu, ki se je pred kratkim vršil v prostorih »Narodnega doma«. Javna skrivnost je, da je bil ples v primeri z lanskim prav slabo obiskan, akoravno ga je uradni list naslikal kot posebno krasnega in vspelega. Nekateri izražali so mnenje, da se je šlo za nekaki afront narodne družbe proti Častniškemu plesu. A v t ori ta tivno lahko povdarjamo, da temu ni tako. Vzrok slabe udeležbe je bil ta, da mnogo odličnih oseb in rodbin ni bilo povabljenih. Ne le rodbine, ki so bile lani povab- ne sodim Vaših grehov tako strogo. Vsemu zlu, ki izhaja od celibatarjev, pa ne bo prej konec, dokler ne bo vsak duhovnik prisiljen, se oženiti. V naših časih ni misliti, da bi se z duhovniki tako storilo, kakor s tistimi nesrečniki, ki jih turški velikaši postavljajo za Čuvaje svojih žensk — preostaja torej samo, da se prisiljeni celibat nadomesti s prisiljenim zakonom. Kako pridemo tudi duhovniki do tega, da so nam brani zakon? Konkubinat se tolerira, zakon pa je prepovedan. In če vržeš duhovniški plašč v kot in če prestopiš k drugi veri —• oženiti se vendar ne smeš. Ali ne kriči ta krivica do neba? Ali ni to grozno, da v državi, kjer se trdi, da smo pred zakonom vsi jednaki, kjer se priznava individualna svoboda vsakemu, kjer se sme vsak samosvoj Človek ženiti, da je v tej državi jedina izjema glede teh pravic katoliški duhovnik in še tedaj, če neha biti katoličan ? Vse mogoče pravice in privilegije uživa duhovnik — samo naj-naravnejše, najpriprostejše pravice, te nima. Kako more država opravičiti to ? Kaj ne vidi, da nas s tem sili v konkubinat ali v zapeljevanje žeusk, v pokvarjenje ženstva? In kako pridemo do tega, da morajo naši otroci že od rojstva imeti na sebi madež ? To je tiranstvo, da si krutejšega ne morem ljene in so se plesa udeležile, niso letos dobile povabila, prezrlo se je celo javne dostojanstvenike in vladne uradnike. Znano nam je več rodbin in oseb, ki so se plesa hotele udeležiti, a tega niso mogle storiti, ker niso mogle dobiti povabila. Komite postopal je ali površno ali naravnost neobjektivno. Čuje se marsikatera pikra opazka o tem. Sedaj, ko 80 nam znani omenjeni odnošaji, opažamo z začudenjem, da ni bil v komiteju nikak domač častnik, ki dobro pozna razmere. V interesu doslej nekalje-nega soglašanja med častniki in korom in narodno družbo bi bilo želeti, da se stvar temeljito pojasni. — „Dru«tvo sv. Marte.« Vlada je pravila tega poselskega društva šenklavškega kaplana Kalana potrdila. Zdaj se torej1 prične obligatno pobiranje krone in goldinarjev od starih pa mladih »punca, pa _ Bog ve — kaj — Še! — Zveza mlekarskih zadrug. Osnovni občni zbor zveze kranjskih mlekarskih zadrug se je vršil v Logatcu včeraj dne 18 t. m. Udeležba je bila z ozirom na število mlekarn ogromna. Zastopane so bile skoro vse notranjske mlekarne in nekaj gorenjskih in dolenjskih, kakor tudi posamezni interesenti in podpi ratelji mlekarstva V tri ure trajajoči seji se je stavilo veliko važnih predlogov. Zveza začne v kratkem delovati. V odbor so izvoljeni gg.: Fran M a j d i č (Logatec) načelnikom, Josip T u r k (Logatec) namestnikom Drugi odborniki so gg.: Josip Bole na Reki, Alojzij Domicelj ml. v Zagorju, Ivan Leskovec v Št. Vidu (Dolenjsko), Miha Č e p i r 1 o na Kalu (Notranjsko), Franc KuncvRovtah pri Logatcu. Namestniki so gg.: Alojzij Kraje v Grahovem, Fran Arko v Postojini, Janko Toman v Moravčah, Ivan Lampe na Črnem vrhu, Pavel Bole v Kočah. V razsodišču so gg.: Anton Degleria v Logatcu, Gustav Pire ravnatelj kmetijske družbe, Mak s o Domicelj na Rakeku, Ivan Urbančič v Trnovem in Matija Monetti. postajenačelnik v Logatcu. Zveza ima svoj sedež v Logatcu. Natančneje po ročilo sledi. — Častno svetinjo za 40-letno službovanje je priznala deželna vlada vpokojenemu učitelju v Hrušici pri Ljubljani, gosp. Franu Klin ar ju. Čestitamo! — Operni pevec g. Naval* Pogačnik je pred kratkim pel na dvorni operi v Stokholmu, kjer je dosegel velikanske uspehe. Kralj Oskar ga je sprejel v posebni avdi-jenci in mu podelil Wasa red II. vrste. — Umrla je včeraj v starosti 44 let gospa Marija Paulin, roj. Seunig, soproga hišnega posestnika in lastnika premogokopa gosp. Jos. Paulina. Naj v miru počiva! misliti, ker zadeva najelenientariu )jš vseh človečkih pravic." — „Ali-* — sem si dovolil ugovarjati gospoda Urbana — ..saj nas m nihče silil, da sum postali duhovniki : saj smo si prostovoljno posvetili duhov skemu stanu. — „I5ežite, bežite s to prostovoljnostjo,- mi je odgovoril že močno razburjeni gospod Urban. ..Že izza prve mladosti so nas preparirali tako, da smo se potem ..prostovoljno- posvetili duhovskemu stanu. Že v otroških letih so nam na različne načine vtepali, da je duhovski stan najlepši in najimem-tejši stan in tako je potem slo napi vsa leta v Alojzijevišču, dokler nismo stopili v semenišče. Ta in oni bi bil sicer se zadnji trcuotek rad odskočil, a revščina mu je to preprečila. Mi nismo prostovoljno postali duhovniki, nego napravili so nas za duhovnike l duševnim terorizmom in z izkoriščanjen našega siromaštva. Ko bi bili vzgojeni vsaj nekoliko svobodnejše, vsaj tako kakor meščanski sinovi, bi se *.H) odstotkov vseh kranjskih duhovnikov posvetilo drugim poklicem.■ n In prevarani smo vsi skupaj ! Vedno se nam je pripovedovalo, kako ugleden in imeniten je duhovski stan. Kje za vraga pa je ta ugled, v čeinpa tiči ta imeuituostV V resnici nima noben — Poroka. Dne 4. t. m. se je v Ljutomeru poročil g. Fran Čeh, učitelj, z gospico Anerelo Vršič, hčerjo narodnega trgovca. Mnogo sreče! — Ljubljanskega ,Sokola* izredni občni zbor se vrši d»n*-s te den v pondetjek 26 t. m ob 8 uri zvečer na galeri|i telovadnice v »Na rodnem domu« Na dnevnem redu so volitve staroste, podstaroste, na Čelnika in ostalih odbornikov ter slučajnosti. — KonceptGlasbene Ma-tice". K sijajnemu vsjjehu nedeljskem* koncerta »Ga^bene Matice«, drugega v tej sezoni, prispevali šo siehermk z jedno tretjino — ženski in možki zbor navedenega društva, mladostna umetnica na gosli gdč. Marija Herites, in pa koncertna pevka tt«ič. Magrda Dvt rakova, obe dve iz Prage. Tudi zasluge navede nih tekmecev razde'e se lahko po označenem merilu. Umljivo pa je, da je navdušila največ violinistka z njenimi jako srečno izbranimi komadi s priznanjem neštedeče občinstvo. Ne spominjamo se, da bi bili slišali v poslednjih dveh letih, bo disi v Ljubljani ali drugod tako do vršeno izobraženo umetnico na go slih, kakršno se je pokazala včeraj navedena gospodična s svojo nadarjenostjo, presezajočo povprečno umet niško spretnost, v tej stroki. Zgolj glede moškim lastne, dejal bi lizične sile, prekosili so jo umetniki On-driček starejši. Kubelik in Burme ster. V tehniki pa, kakor tudi v ljubkem izvajanju ni zapostavljati je za navedenimi virtuozi. Navzlic mladostni starosti izražati razume umetnica sleherno čustvo, zahtev v posamičnem komadu, Kadar so se v raznih kombinacijah drvili zvoki v bizar nem slogu (St. Saens: Rondo capric cioso), grabkala je gdč. Herites s toliko spretnostjo strune, da so se vsi-pali iz goslij kar slapovi, zbrani iz zlatega in srebrnega praška. Neskončna milina razlila se je čez otožno Dvofukovo balado. Živahno gibanje radujočega se naroda čul si iz Sevčikovega Češkega plesa. Spričo tega ne polagamo tolike vrednosti, da je vspela razumno tudi v pričetni točki, znanem Mendelsohnovem koncertu; nekoliko mrzla skladba. Umetnica klicala se je po burno ploska-jočem poslušaUtvu opetovano n<* oder, tako, da je dodala pod tem pritiskom še jeden komad. Z največjo lahkoto, poleg tega silno gra-cijozno suče lok po goslih, katere se uklanjajo radovoljno ne le umetniški spretnosti, temveč slehernemu pojavljaj oče m u se čuvstvu. Vzlasti »kantilene« v posamičnih odstavkih provzročile so poslušalcu zares umetniški užitek. Takoj na drugem mestu imenovati nam je hčerko svetovno znanega češkega komponista dr. Antona Dvofaka, gdč. Magdo Dvora kovo. Izborno izobražena pevka priborila si bo, če se to že ni zgodilo, koncertno dvorano. Tu delovala bo nedvojno z najboljšim vspehom. Na rava njenega glasu, kakor njena nadarjenost, zlagali se bosta najrajše z zahtevami, stavljenimi v teh odno-šajih, kateri so pa umljivo skromnejši, kakor zadače, vršeče se v operi. Ta trditev podprta je z dejstvom, kako se je vglobila vrla ta mladostna pevka v prirodno domišljijo neskončno nežnočutnih lidičkih pesnij; vsa fina narodova lirika veje nam omamljivo iz teh enostavnih stan tako malo ugleda, kakor duhovski; reveži na duhu in ženstvo se sicer gne-tejo okoli nas.ali med omikanejšimijljudmi ?a ni človeka, ki bi nas dejanski spoštoval. Naša imenitnost pa obstoji v tem, da smemo sejati prepir in da smemo uganjati vsakovrstne hudobije." „Ko bi se smeli ženiti, ko bi si smeli ustanoviti svoje ognjišče, bi sicer ne bilo mej nami toliko agitatorjev in konsumarjev, a veliko več častivrednih in srečnih mož; ljudska morala bi se povzdignila in iz farovža bi se lahko toliko dobrega storilo za narod, kakor se stori iz protestanskih župnišč." Takih in enakih mislij je gospod Urban ta dan razvil še mnogo. Spoznal sem, kako je mož nesrečen v duhov-skem stanu, nesrečen vzlic svoji visoki starosti, vsled katere se mu je srce že davno moralo umiriti. Konec najinega pogovora je bil, da mi je gospod Urban svetoval, naj bc otresem gospe Helene, naj grem na drugo faro in si vzamem ^kuharico, da bom imel na stara leta mirno vest in me ne bodo ljudje preklinjali. Ravnal se pa nisem po tem svetu. Ostal sem v X-u in storil trdni sklep da bom užival življenje in njegove sladkosti kolikor mi bo mogoče — za mano pa naj pride vesoljni potop. kitio. Zlasti pohvalen je njen piano in pianissimo. Čul si ga doneti najlepše iz Dvofakove »lahke noči«, katera točka pa sicer ni prav prikladna virtuoznemu predstavljanju; temveč se je občudovala v tem oziru istega skladatelja arija iz opere »Ru-salka«. Manj ali več trdo glaseči se češki tekst oblažil se je v pevkinih ustih tako, da si mislil za trenotek, da slišiš zvoke kakega romanskega narečja. Gdč. Dvofakove karijera je torej nedvomno na polju koncertne pesmi. Tudi pri tej solistki ni šte-diio poslušalstvo z zasluženim priznanjem. Kar se nanaša slednjič na pevske moči »Glasbene Matice« same, preverilo se je občinstvo, da sta oba pevska zbora, kakor ženski tako moški uprav hrbtišče sleherni koncertni vprizoritvi; sleherno težkoČo prebijeta ta zbora s tako iinim razumom, da se lahko smelo trdi, da se v Ljubljani pevci obeh spolov najbolj vzgajajo v »Glasbeni Mntici«. Podlaga seveda bila je in bo resno, naporno in vstrajno vežbanje. Slednje ni potrebno zgolj v vedi, temveč je še veliko bolj na mestu v umetnosti. Le na ta način možno je popeti se nad diletantizem. Od treh, po ženskem zboru petih Dvofakovih komadov »Tolažba«, »Vjeta« in »Prstan« ugajala je največ slednja skladba, odlikujoča se po imenitnih ritmičnih raznovrstnostih in glasbenih efektih. Navdušeno pozdravil se je Foerster-jev moški zbor »Povejte mi planine«, kateri se efektno konča s patrijo tično donečim vzklikom. V znanem Nedvedovem napevu Prešernovega »Pod oknom« odlikoval se je kot solist g. Janko Kersnik, kateri je preveril poslušalca, da je pridobila »Glasbena Matica« v njem jako čednega, uporabnega tenorista. Na toli izbornem završetku soudeležen je seveda s precejšnjim številom umetniških delnic koncertni vodja gospod profesor M a t e j H u b a d. Posrečila sta se mu nepričakovano dobro, kakor vodstvo v koncertu, tako tudi arangement. Prikladnejše bilo bi le to, da drugikrat v slučajih, sličnih včerajšnjemu koncertu, nastopi v poslednji točki mestu kakega solista zbor, bodisi možki, bodisi ženski, ker je vendar mučno, če zre povabljeni gost v dvorano, iz katere se razhaja polagoma občinstvo, čegar eden del pa kliče solista zopet na oder. Vobče je torej »Glasbena Matica« lahko pravično ponosna na včerajšnji sijajni vspeh; želimo, da pride kmalu zopet dan s koncertom slične vrednosti. Dr. B. — Glasbene Matice" plesni venček. Pevski zbor »Glasbene Matice« priredi, kakor smo že poročali, v soboto, dne 2 4. januvarja običajni svoj plesni venček v veliki dvorani »Narod nega doma«. Plesni venčki »Glas bene Matice« so na glasu, da so zelo dobro obiskani in da je zabava na njih zelo animirana in neprisiljena. Pevski zbor »Glasbene Matice« pač zasluži s toliko svojo požrtvovalnostjo za koncerte, da se ga podpira tudi pri tej zabavni prireditvi. — Narodna čitalnica ljubljanska naznanja tem potom svojim p. i. članom, da se bode druž-binski plesni večer dne 21. t, m. vršil z ozirom na to, da je pričako vati mnogobrojnega obiska v v e 1 i k i društveni dvorani. Pričetek točno ob polu deveti uri zvečer. — Štrajk dimnikarskih pomočnikov. Na notico o name ravanem štrajku dimnikarskih pomočnikov nam ti poročajo: »V za devni notici je več trditev, ki jih moramo postaviti v pravo luč. Zahtevali smo preuredbo naših razmer, in sicer: tedensko plačo brez hrane 12 K; po 2 K na dan, če gre kdo na deželo ali na železniško progo; zaslužek od izžiganja dimnikov pri novih stavbah naj se prepusti pomočnikom, kakor je to tudi v drugih mestih, ravno tako naj se onim prepusti pavšalno delo, kakor je tudi navada po drugih mestih. Ako bi mojstri tej želji ugodili, bi znašal naš mesečni dohodek 90 do 95 K brez hrane in stanovanja. Sedaj nimamo ni kake tedenske plače. Ako gre sedaj pomočnik na deželo ali na železniško progo, dobi za ves dan eno krono in nič hrane; ako je doma, ima pa samo opoldansko hrano, za zajutrek in za večerjo pa dobi za ves teden samo dve kroni. Ves zaslužek, ki ga ima sedaj pomočnik, je dohodek od štedilnikov in pečij. Ta pa znaša v zimskem času kvečjemu poldrugo krono na dan, poleti pa še ene krone ne. Večinoma pa je snaženje štedilnikov in pečij pavšalirano in ta pavsalirani dohodek dobe mojstri. — Dimnikarski pomočniki. — ,Napodna čitalnica* v Gornjemgradu je pri letošnjem občnem zboru sledeče gospode izvolila v odbor: Josip Krajne, velepo sestnik, predsednik; dr. Anton Viii-mek, zdravnik, podpredsednik; Jakob Božič, trgovec, blagajnik; Josip Krajne, veleposestnika sin, tajnik; dr. Fran Mohortč, c. kr. sodni pristav, Kazimir Bratkovič, c. kr. notar, Franc Kocbek, nadučitelj. odborniki; Ivan Kelc, nadučitelj, Franc Podbrižnik, občinski tajnik, Bočna, odbornikov* namestnika. — Izpred sodišča. Deželno sodišče v Celovcu je te dni obsodilo na Šest mesecev ječe v Begu nje pri Radovljici pristojno A 1 oj z i j o Jeglič ki je lani na zvijačen način izvabila zdravnikovi soprogi gospe Lavri dr. Ba-rherjevi v Gradcu 70 K, ritmojstrovi soprogi gospe pl. Becker pa 80 K. Slednjo je tudi okradla in potem zbežala. Alojzija Jeglič je bila tudi obsojena, vrniti gospe Baclierjevi 70 K, gospe pl. Iiecker pa 125 K. Prodajalec premoga obsojen. Danes je bil pri tukajšnjem okrajnem sodišču Jožef P., prodajalec premoga obsojen na pet dni zapora, ker je prodajal pre mog v neplombovanih vrečah in ker premocr v vrečah ni imel predpisane teže 50 klg. — Nezgoda. Tesarski vajenec Anton Z*tlar iz Kleč se je v soboto na delavnem prostoru tesarskega mojstra Jožefa Lehnerja usekal pri tesanju v levo nogo. — Avtomobila ustrašil se je v soboto zvečer pred kazino konj fijakarja Antona Planinska. Avtomobil je stal mirno na cesti, ko je pripeljal fijakar mimo. Konj je zadel z vozom v kameniti steber, da se je voz močno poškodoval. — Tat na plesni veselici. V Cuzakovi gostilni je včeraj zvečer na plesni veselici neznan tat ukradel mesarskemu pomočniku Frančišku Rosu še nov havelok. — Izgubljene in najdene reči. V Šolskem drevoredu je izgu bila služkinja Marija Valušnik zelen kasto denarnico z manjšo svoto de narja. — Trgovski vajenec Karo! Hoglič je našel na Mestnem trgu 5 kron. — Magistratni sluga Anton Mo-har je našel včeraj zvečer na hod niku v »Narodnem domu« srebrno verižico. — Na potu od Starega trga do Cerkvenih ulic je bila izgubljena volnena bluza. Odda naj se na Starem trgu št. 3. — Mestna ljudska kopel. Od dne 7. decembra 1902 do dne 10 januvarja 1903 oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 2316 kopelij, in sicer za moške 1929 (prsnih 1454, kadnih 475); za ženske 397 (prsnih 81. kadnih 316). — Mestna posredovalnica za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Od 1. do 15. januvarja je dela iskalo 36 moških in 116 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 23 moškim in 113 ženskim delavkam, v 91 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj: 6 tesarjev, 1 kolar, 1 kovač, 1 pekovski vajenec, 2 kočijaža, 6 konjskih hlapoev, 1 prodajalka začetnica, 4 natakarice, 3 gostilniške kuharice, 2 sobarici, 8 deklic za vsako delo, 9 kuharic, 3 deklice k otrokom. Službe iščejo; 1 graščinski oskrbnik, 2 trgovska pomočnika, 2 skladiščnika, 1 pisar, 1 najemnik gostilne, 1 kletar, I na takar, 1 kurilec, več izurjenih prodajalk, 4 trgovski sluge. Stanovanja: Oddati je stanovanja z 2, 3 in 4 sobami, več mesečnih sob, 1 pisarna, 1 prodajalna. — Za kratek čas. Neka fara je imela Čmernega in sitnega župnika. Bil je zelo nepriljubljen. Ob nedeljah popoldne je hodil v cerkev brevir molit. Ob taki priliki je si.šal neko bablje, ki je glasno molila, naj bi ljubi Bog še mnogo let ohranil župnika. Čudeč se, je vprašal dobro ženko, zakaj mu želi še dolgo živeti? Bablje mu ravno dušno odtrovori: »Pomnim že tri župnike. Prvi je bil siten, drugi sit nejši in vi ste najsitnejši. Iz tega sklepam, da bo vaš naslednik še sit-nejši nego 8te vi in zato molim, da bi vsaj vi še dolgo živeli.« * Najnovejše novice. Do zeva palača v Benetkah se podira. V onem delu doževe palače, kjer je biblioteka, je začelo v noči 17. t. m. sumljivo pokati. Pokazale so se obšire razpoke, ki so bile le površno zamazane. V naglici so prepeljali biblioteko, ki šteje 10.000 kn|ig ter poslopje vsestransko pod orli. — Nezgoda na železnici. Blizu postaje Ebenfurt pri dunajskem Novem mestu je trčil poštni vlak ob tovornega. Več voz je razrušenih, tri osebe so ranjene — Nujna prošnja na cesarja V Hanovru je izročil te dni nemškemu cesarju nekdo prošnjo, naj se predloži državnemu zboru zakonski načrt za uvedbo svobodne ljubezni. — Obe nogi je odtrgalo v tržaški luki neki Ani Perhauc. Pobirala je med progami raztresena kavina zrna, pri čemur jo je prijel prevažani tovorni voz ter ji obe nogi odtrgal. Ponesrečena je v par sekundah umrla. — Boj v sina g o g i. V židovskem templu v Mako na Ogrskem so se med bogoslužjem zgrabili verniki ter se obklali z noži. Neki strugar je ostal mrtev, več oseb pa je težko ranjenih. — 17 delavcev je zasulo pri kopanju železniškega predora v El Ferrola v Španiji — Zoper bretonski jezik. Francoska vlada je devetim duhov nikom odtegnila plačo, ker so pridi-govali in krščanski nauk učili v bretonskem jeziku (narečju) — Mož jo je klical na oni svet. V Haidi na Češkem se je zastrupila 28letna vdova Ana Tauber tik pred zopetno možitvijo. Bavila se je s špiritizmom ter se ji je pri taki priliki pokazal po kojni mož ji odsvetoval zopetno možitev ter jo povabil k sebi, češ, da stanuje v rožnem vrtu. In žena je uboorala. " Plemenitaši in cerkev. Tud iv Katoliški cerkvi imajo plemenitaši vedno prednost in predpravice Sedaj je izpraznjeno mesto škofa v Kraljevem Gradcu. Ta škofija je popolnoma Češka. Skof pa ne postane kak Čeh, kak ugleden, uSen in zaslužen duhovnik, ki je po izkušnjah in po letih zmožen za vodstvo škofije, nego 36 let stari Češkega jezika nezmoženi princ Hohenlohe, sedaj kanonik v Olomucu! * Cel papežev naslov se glasiš Rimski škof, namestnik Jezusa Krista, naslednik apostolskega kneza, višji duhovnik splošne cerkve, patrijarh zapada, pnncep9 Italije, nad škof in metropolit rimske provincije, vladar začasnih posestev svete katoliške cerkve itd. V tem uradnem naslovu ni nikjer povedano, da je papež — jetnik v Vatikanu * Strah pred slonom. V Zagrebu imajo sedaj na „Sajmištu" veliko mena/arijo, h kateri je peljalo uči-teljstvo dne 14. t. m. skupno učenke ondotne višje dekliške šole, kakih 300 na številu. V trenutku, ko so se začele predstave z levi v kletki, iztegnil je iz svoje lesene, s preprogami prekrite barake slon svoj rilec, proseč hrane. Po celem zverinjaku je zadonel klic: slon ide! In kakor na povelje so jo vdrle mlade gospice proti vratom. Nastala je huda gnjeca, vse je vpilo, jokalo, klicalo na pomoč, zverine so se prestrašile ter začele rjoveti, psi so lajali, klobuki, dežniki, plašči, mufi so frčali po zraku ter se pomandrali in polomili v blatu. Vse mirjenje učiteljev in uči" teljic je bilo zaman. Sele ko so bile mlade junakinje daleč na prostem ter se prepričale, da ne gre slon za njimi, so se pomirile ter začele iskati klobuke in dr. V slonovo bajto pa niso marale iti nazaj, temuč so zbežale rajši v varno zavetje svojih mamic. * Kaznovani dijaški dvoboj. V Karlsruhe je svoječasno kemik Ruff zaradi neke razžaljive opazke jurista Reis s a klofutal, a v dvoboju, ki ga je vsled tega nasvetovalo „Častno sodišče-1, je še vrhutoga svojega nasprotnika ustrelil. Obsojen je bil v 31/a letno ječo. Ker pa je znano, da nemški cesar zagovarja dijaške dvoboje, bo vročekrvnega mladeničaa najbrže pomilostil. * Stalne vojske, je na svetu pod orožjem 5,255.000, za slučaj splošne mobilizacije je pripravljeno 44,258.000 mož. V Evropi je v službi 4,200.000 mož, v rezervi 34,000.000. Ako bi stali v vrsti po 4 možje, bi vrsta segala iz Madrida v Pariz. V Evropi je vsak šesti mož vojak. * Vzrok vstaje v Maroku. Kdo bi si bil mislil, da je tudi tukaj vmes ženska. Cherehez le lemme! Sultan Abdul-Aziz v Maroku se je strastno zaljubil v hčer angleškega vojnega nadzornika Mac Leaua. Lepa deklica pa je tudi po tem, da zavrti glavo vsakemu možu! Njena temna polt, združena iz angleške in arabske mešanice, je naravnost očarajoča. In ko se je tako pri-podila na svojem belcu mimo sultanove palače, je staremu grešniku zatrepetalo srce. Začel seji je laskati, a krasotica je ostala hladna. T<» je sultana še bolj razvnelo. Da bi se dopadel lepi Angležinji, začel se je oblačiti po evropejski šegi. To je bilo ministrom odveč. Zo-perstavili so se angleškemu vplivu. Naročili so celo za sultanov harem neLo krasno Francozinjo in ravnotako zapeljivo Spanjolko, da bi pozabil pri njima sultan Angležinje. Toda vse zastonj zaljubljeni sultan je norel dalje, kupil si je celo bieikel in avtomobil, da omehča trdo srce svojega ideala. To se mu ni posrečilo, pač pa je provzroeil vstajo zoper sebe in svojo ..nevernost." Književnost. — Talija. Zbirka gledaliških iger. Ureja Fr. Govćkar. Izdaja »Goriška Tiskalna« A G<*bršČek v Go rici. Tak je naslov novi zbirki gledaliških iger, ki je začela izhajati v solnčni Gorici. Namen jej je, napolniti praznoto, katero so čedalje huje občutila narodna društva, posebno na deželi. Dosedanje zbirke »Dra matičnega društva« so večinoma že pošle, pa so že tudi po veliki večini izvršile svojo nalogo, kajti igrali so jih tekom tridesetih let na vseh krajih in koncih tolikokrat, da je na stala zares nujna potreba, ponuditi diletantom na deželi in zunaj Ljubljane novo zbirko, ki obudi n* novo veselje do dramatične umetnosti. — Tej nalogi hoče ustreči Gabrščkova »Talija«, in kakor kaže pričetek, jo izpolni v najlepši meri. Založnik naznanja, da ima v tisku kar dvanajst veseloiger in burk, ki *o vse enodejanke in imajo le po malo oseb, kar je za naše slovenske razmere neobhodno potrebno. Doslej so do-tiskane in na razpolago že £r.iri igrice, in sicer: 1. »Pri puščav niku«. Spisal Benno Jacobsen. OseOe so štiri glavne in tri manj«^. 2. »Bratranec«. Spisal Josip Štolba. Oseb je pet. 3 »Starinanca^. Češki spisala B. Vikova Kunet cka. Pet oseb in dve neznatni. 4 »Medved 8nubač«. Ruski spisal Viktor Krilov. Štiri osebe. Vse te ii^re so se že dobro sponesle na odru ljubljanskega gledališča, ker so z*res jako pripravne za naše alov**n-ike razmere. Z*to jih toplo priporočamo. Vsako narodno društvo naj oog**že po tej lepi zbirki. — Cena 40 vin. iztis. — Do velikenoČi izidejo vsaj še štiri igre. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 19. januvarja. Vest, da se mobilizira avstrijska mornarica je obrnila vsa javno pozornost nase. Oflcijozno sa razglaša, da je iz Pulja res odšlo brodovje, obstoječe iz treh bojnih ladij, dveh križark in devetih torpedovk, a samo da dela na morju vaje, ki se eventuvalno raztegnejo tudi na Levant o. Med vrstami se bere, da pride eventuvalno do kake akcije zastran Macedonije. Dunaj 19. januvarja. Danes so tukajšnji krojači stopili v štrajk. Vseh štrajkujočih je 25.000. Tudi krojači na Morav-skem, ki delajo za dunajske kou-fekcijonarje, so se pridružili štrajku. Dunaj 19. januvarja. V petrolejskih jamah v Boleslavi je zopet nastal strahovit požar. 10 rovov je v plamena Praga 19. januvarja Včeraj so bili tu shodi čeških socialistov in čeških agrarcev. Na shodu čeških socialistov je povedal Klofač, da so bili med obstrukcijo poslanci te stranke oboroženi z revolverji, ker se jim je bilo bati dejanskih na* padov od nemške stranke Na shod agrarcev je prišlo 400 zaupnikom K u b r je ostro prijemal Mladočehe, ki so agrarce pri obstrukciji pustili na cedilu. Sklenilo se je ustanoviti dnevnik proti „Narodnim Listom". Agrarci so imeli danes dolgo posvetovanje s princem Sch warzen bergo m. Budimpešta 19. januv. Med ministrskim predsednikom S z e 1-1 o m in predsednikom poslanske zbornice Apponyijem so zaradi brambne predloge nastale velike diference, vsled katerih se je brambna predloga morala odstaviti z dnevnega reda. Berolin 19 januvarja. Tu je izšla knjiga „Ehebruch und Konigsthron", ki razpravlja o tajnostih saksonskega dvora. Knjiga je obudila velikansko senzacijo, a je bila takoj kontis-cirana Geneve 19 januvarja. Sakska prestolonaslednica, princezinja Lu-jiza, je z Gironom odpotovala v Menton pri Nizzi, kjer misli ostati dlje časa. Sadaj se princezinja imenuje Gerard. Pariz 19. januvarja. Kore-spondent londonske „Times", znani Blovvitz, je tu umrl. R-\jeri je bil 1. 1825 na Češkem v vasi Blovvitz. Gospodarstvo. O" — Nova železnica. Za spodarski razvoj in proč vit lepe Selske doline, sprožila se je misel, zidati nor-malnotirno železnico škotjaloka—Žele/, lezniki. To idejo, ki se naj hrže tudi uresniči, sprožil je velespoMovani gospod Avgust Novak, in deluje tmli /. vso vnemo za to, in hode že ta teden pod predsedstvom g. Novaka sklicano posvetovanje imelo ta namen, zagotoviti potrehuo glavnico od strani interesentov' ele doline, občin, kakor tudi posameznikov. Upamo, da nam bodeta tudi dežela, kakor tudi država pomagali, posebno se obračamo do naših g. deželnih in državnih poslancev, da nam pomagajo vresniČiti ta načrt. Pri tej akciji delajmo z združenimi močmi, bodisi klerikalec ali naprednjak, ker vsi bo-demo imeli velikanske koristi, bodisi kmet. trgovec in obrtnik. Nekdaj jako cvetoča železarska obrt se zopet oživi, in razni drugi obrti se nasele t nasi dolini. Saj je naša dolina, kakor vstvar-jena, vsled ugodne lege in vodnih moči za napravo raznih obrtov, vsled jako ngodne^ra podnebja in lege, kakor tudi za prebivanje tujcev po letu, osobito v lepih in prijaznih »Selcih. Torej na delo vsi skupaj in vsak nam dobrodošel, ki nam kaj pomaga k temu, bodisi Peter ali Pavel, osobito si bode pa g. Novak stekel neminljivih zaslug za celo našo dolino, ako bode železnica stekla po dolini, kar za gotovo upamo da bo. Torej Bog in sreča junaška ! F. T. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 19. januarja 1903. NnložbeuJ papirji. 4*2°/o majeva renta . . . 42°/o srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta . 4°/0 „ zlata „ 4c/o ogrska kronska „ 4% „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske 41/*0 o posojilo mesta Spljeta 4VS% „ „ Zadra 4Vt° obos-herc.žel.pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. /c ž. o. Denar 101 301 10115 10125 12105 99201 121-05! 97*751 99 75 10O— 10U50 9950 99 50 100 15 106 20 D ICO 75 4V1°, zast. pi8 gal. d. hip. b. 4',% pešt. kom. k. o. z 10°/0 pr..... 41/s° 0 zast pis. Innerst. hr. h ogr. centr. deželne hranilnice . 41 -J L zast. pis. ogr. hip. b. 41// o obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 41/*0 c i» češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 ., dolenjskih železnic 3% m juž. žel. kup. V, Vt 4\2% av. pos, za žel. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 . . . n m h 1860V, • -,, 1864 . „ tizske . . ... zemlj. kred. I. emisije „ ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — turške..... Bas ili ka srečke . . Kreditne „ ... Inomoške „ . . . Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr rud. križa » ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolf ove „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice^ .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Žitne cene v Budimpešti. dne 19. januarja 1903. Termin. za 50 kg K 50 „ „ 50 „ n 50 „ ., 50 _ . Blago 101-50 10135 101-35 12125 99 40 12125 10075 101 — 101-50 100 50 100 50 100*85 100 50 100-70 99-50! 9925 98'—i 99 50 293 60 100-1 185-186 50 248 — 159 50 268 — 266 25 257 50 90 50! 123-— 19 35 433 — 83*— 75— 73— 55 75 28- 73 — 74-- 436 — 60-— 694 50 1552 fO 693—' 735 50 256 25 718—i 396 — iaso — 491 — 3&3 —j 318 — 154 - 1133 1907 2342 23 94 117 15 95 20 253—1 107-20 10175 101 25 10170 100 50 100-25 99._ 100 50 298 60 190 — 188*50 252'— 16150 272 — 268*25 25950 92 50 124 — 20 35 437'— 87 — 78— 78-— 56 15 29 — 77'— 78 — 441 — 61 — 695 50 1560-— 694 — 73650 25725 720*— 397 — 1636 — 492 — 365 — 320 — 156 — 11 37 1909 23 50 2402 11735 95 45 253 75 FEenica za april . Bž „ april . Koruza t, maj . » Julij . Oves „ april . n »» 11 n 7 73 6 67 680 592 615 Efektiv. Vzdržno. I/porab a primernega /*»•»-■tejca čistila je bila v prejšnjih časih pristopna samo premožnim ljudem, zdaj se pa razširja med vse sloje ljudstva kot neobhodna potreba. Zasluga tvrdke F. S Sar-gov sin in Co. je, da so s svojim Kalodontom pripravili vsakemu pristopno, ceno, udobno in sploh koristno zobno čistilo, ki je stoti-sočim ljudem omogočilo pravilno negovanje zob in ust. Neprecenljiva je dobrota, ki se je s tem skazala splošnemu zdravju in je gotovo umestno, da se na to enkrat javno opozori. Kalodont si je tudi vzlic ponarejanju in novim pojavom na tem polju priboril prvo mesto, ki mu radi njegovih izbornih lastnosti ostane gotovo tudi v prihodnosti. umru so v Ljubljani: Dne 16. januvarja: Antonija Lindtner, sodnijskega oficijala žena, 48 let, Komen-skaga ulice 6t. 5, srčna hiba. V deželni bolnici: Dne 14. janavarja: Lorenc Milavc, go-stač, 52 let, rak. Dne 16. januvarja: Luka Potočnik, posestnikov sin, 22 let, jetika. V hiralnici: Dne 15. januvarja: Hermina Dreacher, inženerjeva vdova, 82 let, pljučnica. Deželno gledališče v Ljubljani. Stev. 60. Dr. pr. 1258. V torek, 20. januvarja I903. Repertoirna igra Nar. gledališča v Pragi in ▼ Brnu. *a%o»l! Kotom! Prvič na slovenskem odru: Morska deklica. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal dr. Josip Štolba. Režiser Fran Lier. BiatAJme* H odpre ob 7. ari. 7*t*t maj-termin. (ig Več se izve pri hišnici v hiši at. pa pri oskrbniku Jos. Lavrenčiču, blagajniku mestnega užitninskega zakupa na Dunajski cesti štev. 31. Ker napoči pravi čas za uživanje 3(ulmbaškega redilnep in krepilnep piva je važno vedeti, da se isto dobiva pri tvrdki (11—14) Edmund Kavčič v Ljubljani nasproti tramvajske postaje „Glavna pošta". Veljt* m ni« Ul» iilru tto brez »tel4lenlee 4h tlnarjev. l^elil^a Stenografa sprejme dr. Dragotin Tneo, odvetnik v Gorici, pod ugodnimi pogoji. Nastop takoj. Prednost imajo pevci ali telovadci. (176—2) Trgovski pomočnik želi sedanjo službo premeniti ter priti v kako večjo trgovino s špecerijo in železnino. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". (161—3) C i primerna za skladišče ledu, v (175—2) mestu ali zunaj, se takoj vzame v najem. Ponudbe pod l#E. K." na upravništvo „Slov. Naroda". o« Ana Gaji Kaj je s Colaričevo pršico?! Želim takoj zamenjati svoje v vsakem oziru jake ugodno stanovanje s 4 sobami proti manjšemu kjerkoli ležečemu stanovanju s 3 sobami, oziroma iščem tako stanovavje za maj - termin. (103—3) Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. r Veliko denarja! ^ do 1000 K na mesec morejo si poSteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod ,,Reell 118" na Annoncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. t. (2786—31) Zaradi družinskih razmer se da pod najugodnejšimi pegoji v najem prodajalna z vso oprnvo in zale no vred, obstoječa čez 40 let, v največji in pre-možoi vasi na Notranjskem, ne daleč od železnice. (171—2 Ponudbe pod MPivka" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Št. 282 Razpis natečaja. (183; Na petrazredni c. kr. rudniški ljudski soli v Idriji je stalno popolniti mesto učitelja in učiteljice z dohodki IV. (Četrtega) plačilnega razreda idrijskega učnega osobja, t. j z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado letnih 200 oziroma IGO K ter s pravico do 6 petletnic po 100 oziroma 80 K. Lastnoročno pisane in po predpisih opremljene prošnje z dokazilom učne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom je predpisanim službenim potom — tekom štirih tednov = pri podpisanem c. kr. rudniškom ravnateljstvu uložiti. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji dne 16. prosinca 1903. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. is voznega veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 2-i m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 in zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztbal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein Rtifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzcn, Marijine vare, Heb, Franzove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlal v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. 1 Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž kol. Proga i« Trbiža Ob 3. uri 2. zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Soln grad, Line, Steyr, IS1, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi 1 in 11. razreda ) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Kanove vare Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Lmc, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, M nakovega Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak Dunaja Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. PiOffa iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja ob 2 url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ot 8 uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. MeSam vlaki: 01' 7 uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v LJiic-Ijane drž. kol iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6 uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 0 m dop^: dne in ob 6. uri 10 m zvečer. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti I je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfeujočimi se vplač li. Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende. let vzajemna zjsl—arovalna "banica Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z VMfMkoKl ilovuntko-iiiirodno nprnve. ^26—7) Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljai sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". J