Šlev. 149. V UflDIM v CetrteK m 3. »9 \m Posamezna številka stane 1" 50 Din. M Lil. Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 20 za pol leta ,MI, .120 sa celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno....... Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 r inozemstvu. 60 Cene lnserafom: Bnostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 5 — in 4 -, oglasi v uredniSkem delt' vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoštBina plačana v uelovini. Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. P olittten list za slovenski naro i! • Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni ra£un: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.5*3, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Kdo je veleizilajnik? Pred par dnevi smo poročali o incidentu, ki se je dogodil ob slovensko-itali-janski meji. O tem, ali je bilo nase poročilo točno do zadnje podrobnosti ali ne, za sedaj ne bomo razpravljali, ampak b^mo počakali, kaj bo dognala uradna preiskava in na podlagi te preiskave, ki bo gotovo objektivna, se bo dalo lahko ugotoviti točnost in popolnost oziroma nepopolnost naših navedb. Mi sicer vemo, da je to, kar smo dosedaj preiskali, točno. »Jutro« pa ne more čakati na izid uradne preiskave, ampak čaka samo na priložnost, kako bi moglo »Slovencu« kakšno prisoliti, in zato piše: »Slovenec je tudi sedaj z nepopisno brezvestnostjo in lahkoto zagrešil zločin veleizdajstva proti Jugoslaviji ter proti svojim rodnim bratom s tem, da jih je šel denuncirat Italijanom. Njemu je bilo čisto vseeno, če se na podlagi njegove denunci-jacije razmerje do Italije še tako zaostri, da pride tudi do usodnega oboroženega konflikta, pri katerem bi zlasti Slovenija strašno trpela.« — Tako »Jutro«. Sedaj pa si predočimo dejanski položaj, da bomo razumeli »Slovenčevo« »veleizdajstvo«. Na meji so našli ubitega italijanskega državnega uslužbenca. Nastane vprašanje: Kdo ga je? Mogoče ga je ubil kakšen Italijan, mogoče kakšen jugoslovanski državljan. Kolikor je razvidno iz dosedanjih poročil v belgrajskih listih o tej zadevi, ga ni ubil italijanski državljan. Če bi bilo ugotovljeno, da ga je ubil Italijan, se naša vlada vendar ne bi bila smela opravičevati pred italijanskim zastopnikom v Belgradu! Opravičevala pa se je. Odtod logični zaključek, da naša stran ni brez krivde. Če bi bila naša stran brez krivde in bi se vendar opravičevali, bi bil to višek državniške nesposobnosti. Gre torej le za to, kdo pride vpoštev pri tem zločinu? Da so pri Planini izzvali incident Italijani in so oni krivci, smo utrdili. Kdo pa je kriv incidenta pri Uncu, radi katerega se sedaj Italija repen-či proti naši državi? Ali država, oziroma njeni funkcionarji? Ne! Ali tihotapci zaradi prevelike službene vneme ubitega uslužbenca? Ali pa morebiti nacionalna mržnja? Ali pa je dovedlo do zločina več momentov naenkrat? Mi smo se trudili dognati resnico, in sicer ravno zaradi tega, da ne bi vsa naša javnost po krivici trpela, ampak naj trpe samo zločinci sami! Je-li pa to »veleizdajstvo«, če hočemo nezasluženo ob-dolžitev odvrniti od vse naše javnosti in odgovornost naprtiti onemu, ki jo mora nositi? Če je laškega uslužbenca usmrtil kmečki fant — ali naj vsa država zaradi navadnega fantovskega poboja trpi? Pa ga ni. Če se je nad njim pregrešil zasačen in kaznovan tihotapec — ali naj vsa država trpi? Pa ni bil noben tihotapec! Če je padel kot žrtev nacionalnega fanatizma — ali naj vsa država trpi, vse obmejno prebivalstvo in naši bratje onkraj meje? Zločin je in ostane zločin, pa naj ga zagreši kmečki fant ali tihotapec ali pa člani kake dovoljene ali nedovoljene organizacije. Ravno s tom, če bi mi ta čin zagovarjali in branili, in s svojim zagovorom vso javnost z zločinom takorekoč identificirali, bi res zagrešili »veleizilajstvo«, kajti baš v tem slučaju bi dali svojim sosedom povod pozivati na odgovornost vse, tudi celo državo, in ne samo enega krivca! Če bi mi tako pisali, t>i se mogoče res razmerje do Italije tako poostrilo, »da bi prišlo tudi do oboroženega konflikta, pri katerem bi zlasti Slovenija strašno trpela.« Sicer je pa čisto jasno, da bi nas bilo »Jutro« obtožilo »veleizdajstva« tudi v slučaju, če bi bili mi obtožili zločina kakega kmečkega fama ali pa tihotapca in ne samo v slučaju, ko smo se predrznih zapisati tudi besedo »Orjuna«. Če ima mogoče »Orjuna« nalogo napadati tuje državljane in povzročati obmejne neprijetnosti, naj zato prevzame tudi odgovornost in naj ne zahteva, da se identificira ž njo celokupna javnost tudi v slučaju, kadar taki incidenti državni politiki niso v prid. Vodstvo privatne organizacije še ni država in tudi ni poklicano zastopati državne oblasti, najmanj v zunanji politiki. Ali gospodje nič ne poznajo srbske zgodovine 1. 1908? Ali ne poznajo dogodkov, katerih politična žrtev je moral biti princ Jurij v interesu države? Zgodovina 1. 1908. nas uči, da ni dobro delati politike na lastno pest brez vednosti odgovornih činiteljev in zato je tudi v danem slučaju bolje, da se ugotovi krivda posameznika oziroma posameznikov, pa bil to kdorkoli. Tako je bilo in je naše stališče, pa če nam »Jutro« očita zaradi tega »veleizdajstvo« ali pa ne. Po tistem smrčku pa, po katerem jo je »Slovenec« baje dobil od lastnih pristašev, naj se kar »Jutro« obriše. To, kar uganja »Jutro«, je čisto navadno Iopovstvo. Popolnoma krije napadalce pri Uncu, ki so bili v svoji politični naivnosti bodisi v svoji zločinski objestnosti izrabili za našo državo najneugodnejši trenutek in izzvali pri Uncu incident, na katerega se sedaj Italija lahko sklicuje, da krije vpad italijanskih državnih varnostnih organov pri Planini. Ali ni to naravnost veleizdajalski čin ? Ali ga je »Slovenec« povzročil in izvršil ali pa so ga tisti, ki jih »Jutro« zagovarja in prevzema za to sokrivdo? Mi smo zadevo preiskali in kon- Belgrad, 2. julija. (Izv.) Dokler Pašič ni odpotoval na Bled, so režimski listi in režimski ljudje neprestano zatrjevali, da imata Pašič in Pribičevič že volivni mandat v žepu in da z razpustitvijo skupščine odlaša samo radi tega, da bi si mogel za volitve izbrati čim ugodnejši datum. Dasi-ravno je bilo očividno, da s takim govoričenjem in pisanjem delajo zelo slabo uslugo faktorjem, ki odločajo pri tem, vendar jih niso dementirali, pač pa so jih izrabljali v agitacijo. Sedaj, ko se Pašič nahaja na Bledu in bi imel tozadevno zagotovilo dobiti formalno, se je vseh teh krogov polastila velika nervoznost, ki se stopnjuje, čimdalje se Pašič nahaja na Bledu. Z Bleda ne prihaja nobena vest o uspehu Pašičevega potovanja, pač pa se javlja samo o gibanju g. Pašiča, Ta negotovost glede Pašičevih uspe liov povzroča vladnim krogom jako velike skrbi. Belgrad, 2. julija. (Izv.) Današnje iln » fc/AAlt« T-TT GENERAL SMUTS IZVOLJEN. Pretoria, 2. jul, (Izv.) General Smuts je bil v Pretoriji izvoljen v parlament. CENEJŠI PREMOG V NEMČIJI. Essen, 2. julija. (Izv.) Društvo premogovnih lastnikov je sklenilo znižati ceno premoga za 20 odstotkov. UBIT ČASNIKAR. London, 2. julija. (Izvir.) Reuter poroča iz Jeruzalema: Dopisnik lista «Daily Express« dr. Hahn je bil v židovskem predmestju ubit. Američani so menili, da je dovolj, ako država v svojih šolah posreduje mladini znanje in vede, ki jiii zahteva vsakdanje praktično življenje; za verski pouk in versko prepričanje naj skrbi vsak sam kakor ve in zna. Toda ta klasična dežela treznega razuma in praktičnosti je tekom izkušenj začela spoznavati, da tudi Novi svet pri vzgoji mladine brez Boga ne more izhajati. Kljub vsej civilizaciji se zločinstvo strahovito množi in se,"a prav do vrhov družbe. Ako pojde tako naprej, se more izračunati čas, ko bodo postali poštenjaki izjema, kakor so bili v boljših časih zločinci. Ameriška prostodušnost in resnična svobodoljubnost tega spoznanja od nosno dejstva ne prikriva, marveč ga odkrito priznava in zahteva, da se zlu energično zastavi pot. Zadnji čas se v. dnevnikih in raznih časopisih vedno pogosteje in odločneje dvigajo glasovi, da se mora pouku v šolah pridružiti resna verska vzgoja. S tem problemom se pečajo odlični cerkveni možje, politiki, finančniki in drugi; vsi pa prihajajo do Istega zaključka, da je dekalog edini zanesljivi temelj državi in družbi. V naslednjem nekaj važnejših izjav v tem pravcu. Državni tajnik za delo James David je govoril na letnem zboru škofov episkopal-ne cerkve o »veri v življenju nai*oda«. V svojem govoru je energično povdaril, da se mora otrok v šoli poleg branja, pisanja in računstva učiti tudi večnih verskih resnic. Rekel je: »Mi postajamo tako moderni, da hočejo nekateri modernizirati celo Boga. A jaz se držim starih šeg... Neminljiva slava Združenih držav je, da so V3i naši največji možje verovali v Boga!« Na redni sinodi washingtonske episko-palne province je zahteval Rew. James Russell odločno versko akcijo za pobijanje naturalizma v soli. Pri tem je navajal cclo vrsto zgledov o . presenetljivi nevednosti o najpriprostejših verskih činih« med današnjo mladino. Neki pastor v Michinganu je nedavno rekel: »Američani bi bili storili mnogo boljše, ako bi bili izdali svoj denar za sv. pismo, namesto za električne stole.* Miss W. Amos, ženski dekan na pitts-burški univerzi, je izjavila, da je verski pouk na šolah potreben že zato, da se zagotovi enotnost pouka z nauki cerkva. Znani newyorški sodnik Rosalsky pravi: »Verski pouk, podajan, po kompetent-nih učiteljih, jo potreben, da dobi država dobre državljane.« Velika ameriška mesta, kakor Ne\v-york, Toledo, Cleveland in mnoga druga odločno podpirajo gibanje za uvedbo verskega pouka v šolah. Med Rooseveltovimi zapiski je najii to-le mesto: «Lepa reč je biti inteligenten, spreten, uren, toda boljše je, imeti lastnosti, ki jih izraža dekalog: prvo je poštenje, potem še-le pride pogum in razum.« — Shepherd piše: »Nočemo, da bi naši otroci vstopali v svet z dušo, ki bi postala črna in višnjeva ob prvih sunkih nasprotnih sil.« Na drugem mestu pravi Shepherd: »Ne kot člani kake cerkve, ne kot katoličani, protestanti ali Židje, marveč kot Američani začenjamo pojmiti, da je najvišja potreba v naših opravkih oblast duše; vira te oblasti v našem duhu pa sta Bog in vera in mi vemo, da so brez Boga in vere vse lepe reči naše družbe zgolj lene zunanje oblike brez vsebine, stvari uma, a ne srca.« Ameriški katoličani so iz vsega po-četka spoznali predpogoj vsake prave vzgoje mladine, ki je Šola, temelječa na verski vzgoji. Kljub vsemu nasprotovanju in velikim gmotnim žrtvam so si sami ustanovili svoje šole po župnijskem šolskem sistemu. Ta sistem se izborno obnaša, kar potrjuje nepristranska sodba višjega šolskega nadzornika v Pittsburghu, dr. Haye-sa. Dr. Hayes pravi v svojem poročilu o teh šolah: »Katoliški stariši so prepričani, da mora krščanski narod imeti šole, v katerih je pouk krščanskih otrok od prve dobe razsodnosti zvezan s spoznavanjem Boga, z ljubeznijo do kreposti in s posnemanjem Jezusa Kristusa. Katoliški župnijski šolski sistem ohranja ameriškemu narodu ta krščanski značaj.« Sedaj prihajajo tudi ostale krščanske cerkve v Ameriki do prepričanja, da je krščanska šola prvi pogoj v obrambi proti popolnemu razkristjanjenju Amerike in družbe sploh. Katoliški zgled dobiva vedno več oiisiašev in posnemovalcev in ni dvoma, da ni daleč čas, ko se tudi ameriške državne šole pokristjanijo. Ako se tedaj velika, mogočna, svobodna Amerika po grenkih izkušnjah vrača k verskemu pouku in verski vzgoji mladine v šolali, imamo v Jugoslaviji pač sto razlogov, da ne tvegamo tako usodnega poizkusa brezverske šole. Naše katoliško ljudstvo je v polnem pravu, da tak poizkus najodločnejše odklanja. Tisti, ki hočejo svoje otroke na vsak način vzgojiti brez Boga in vere, naj to store na svojo lastno odgovornost v svojih zasebnih šolah; javna, za vse namenjena šola pa mora v državi, ki se priznava za krščansko in v kateri se vse državne in dinastične slovesnosti vrše z bogoslužjem, nositi odločno krščanski značaj. Drugače se mora zdeti, da so vse oficielne vdeležbe v cerkvi povodom raznih slavnosti gola hinavščina ali komedija in da hočejo merodajni činitelji izrabljati vero zgolj v svoje svrhe, za parado. O fašistovskem napadu na našega eksponiranega železniškega asistenta g. Franca Levičnika v Postojni nam poročajo sledeče: Asistent g. Levičnik je bil dodeljen naši železniški delegaciji na obmejni postojnski postaji. Dne 26. junija je italijanski podprefekt dr. Stranizzi poklical k sebi šefa naše železniške delegacije in mu dejal, naj asistent Levičnik talioj izgine iz Postojne, češ da ne more jamčiti za njegovo osebno varnost. Na to svarilo se je naša delegacija takoj obrnila na naš konzulat v Trst za posredovanje pri ondotni italijanski prefekturi. Uspeh tega posredovanja je bil, da se je takoj drugi dan, dne 27. junija, začela proti g. Levičniku v Postojni odkrita gonja od strani fašistov. Grožnje so postajale vedno pogosteje. Fa- šisti so grozili g. Levičniku, če5 da je Or-junaš, kar pa v resnici ni. Ko je g. Levičnik v noči od 28. na 29. junija na postaji vršil svojo službo, je proti polnoči zaslišal trkanje na okno svoje pisarne in klice: «Orjunaš, pridi ven, da te ubijemo.« g. Levičnik stopi ven pogledat, kdo da je, pa ne najde nikogar več pod oknom. Nato je javil celo zadevo službujočemu italijanskemu železniškemu uradniku, ki ga je pomiril, češ da ne bo nič in da so to otročarije posameznih razposa-jencev. Nato je g. Levičnik šel po peronu in zagleda pri vratih tri znane mu fašiste. Bili so to: Tenente fašistovske milice M a f e i, sototenente fašistovske milice Tribusson in fašist Pri ogli o. S slednjim je bil g. Levičnik dobro znan. Prioglio se je pridružil g. Levičniku in ž njim prav prijazno govoril. Hodila sta nekaj časa v prijateljskem razgovoru po peronu. Naenkrat pride mimo Tribusson in sune Levičnika pod rebra, hoteč s tem izzvati incident. Prioglio se je šn radi tega opravičeval, češ naj se — Levičnik ne raz« burja. Ta je res ohranil mirno kri in se razgovarjal dalje. Nato pa pride od strani tenente Ma« fei in, v dvignjeni desni roki držeč bok-ser, zamahne z vso silo proti Levičnikovi glavi. Ta je udarec pravočasno opazil in se umaknil v toliko, da ga ni zadel v za-tilnik, ampak zadaj za uho ter povzročil večjo poškodbo. Ko je Mafei dvignil roko, je še zaklical Priogli-ju: «Zakaj govoriš s to «mono« od tega Orjunaša?« Nato je Mafei zamahnil še enkrat, Levičnik se je sklonil in stem odvrnil udarec. Ko se dvigne, je cela trojica fašistov s Prioglijem vred izginila. Drugi dan je g. Levičnik, zastopnik naše države, moral zapustiti Postojno. Mi vprašamo: Kakšno zadoščenje je dala italijanska vlada za ta infamni napad? Ali r.e je diplomtični zastopnik Italije v Belgradu v imenu svoje vlade tudi opravičil? Avdienca dr. Korošca pri kralja dela nekaterim veliko preglavico, samo tisti nekateri niso v naših vrstah, kakor bi to «Jutro« po 3voji stari maniri rado siepa-rilo. Neugodno je koaliciji to, da se je avdienca g. dr. Korošca izvršila v istem času, ko poroča na Bledu g. Pašič. Kakor narri poroča naš belgrajski poročevalec, se koalicionaši silno jeze, češ «ovaj pop Korošec.: nam je vse pokvaril. «Jutro« postaja v svoji nervoznosti že naravnost otročje, ko povdarja, da je bila Korošceva avdienca «neobiČajno kratka«. No, trajala je res samo okrog pol ure. Kar pa poroča Jutro o pripovedovanju ljubljanskih »klerikalnih« voditeljev, da bodo «klerikalci presekali gordijski vozel ter s primerno akcijo na dvoru preprečili opoziciji grozečo odločitev krone,« da «so zvečer klerikalni kolovodje po razgovorih z junakom dneva delali jako zamišljene obraze« in druge c.Iutrove« neslanosti, da ne rečemo grobe netaktnosti, so zgolj «Jutrova« domišljija brez vsake podlage, vredna ravno-tcliko kakor vse denuncijacije Žerjavov-c.ev. Koliko verodostojnosti gre Jutrovim lažnivcem, se vidi n. pr. že iz tega, da se dr. Korošec po avdienci sploh ni razgo-varjal z «nobenimt klerikalnimi kolovodji«, ker se je pozno zvečer vrnil v Ljubljano, včeraj pa se je zarano odpeljal na Štajersko. Dr. Žerjav, ki se je včeraj mudil z dr. Baltičem na Bledu, naj ne misli, da sledi dr. Korošec njegovim slabim, netaktnim vzgledom. Je pač vse drugačen mož! »Principijelni sovražniki nove državne tvorevinct. j. Jugoslavije, so po »Jutru« seveda »klerikalci«. Dr. Žerjavovi backi bodo to trditev seveda na komando verjeli, ker ji morajo verjeti, sicer bi jih utegnil njihov vrhovni poglavar pognati na cesto. So pa na svetu še drugi ljudje, ki ne verjamejo vsaki trditvi kar na slepo vero in na Žerjavovo komando, ampak se tudi vprašajo »z a k a j« in zahtevajo dokaze za vsako trditev, tudi za »Jutrovo« in za Žerjavove trditve. Dokaze za »prin-cipijelno sovraštvo do nove državne tvore-vino« sta pa »Jutro« in dr. Žerjav ostala kakor po navadi dolžna. Zato jih hočemo našteti nekaj sami. »Klerikalci« n. pr. trdijo, da ne bi država in državna avtoriteta prav nič trpela, če bi slovenski vojaki služili doma v Slovenji, srbski vojaki pa v žumadiji in v Macedoniji. Vsaj smo baš po »Jutrovi« teoriji vendar »en narod in ena država«! Zakaj je torej »proti državno« zahtevati, naj slovenski vojaki n e umirajo v Macedoniji in srbski vojaki n e umirajo v Celju in v Ljubljani in v Mariboru, ker ne preneso nevajenega jim podnebja? Ali jih ne komandira v Ljubljani ravno tako kraljevski general kakor v Macedoniji? Ali je mar kraljevski general v Ljubljani pri »Jutru« tudi že »protidrža-ven«. da bo doma služeče slovenske vojake vse pokvaril in izpridil in nacedil z »avstrijakantskim« duhom? Kaj je torej na tem »principijelno protidržavnega«? »Klerikalci« daljo pravijo, da bi bila drža- va mnogo močnejša, če bi bila urejena na avtonomističnem in ne na centralističnem principu. Mi imamo na svetu države obeh vrst in onim, ki so urejene po avtonomističnem principu, se godi znatno bolje kot centralističnim. In vendar doslej še nobenemu Angležu in nobenemu Amerikancu ni padlo v glavo, da bi imenoval ljudi, ki hočejo državo, pa ob enem imeti po drugem principu urejeno državo, »prineipielne nasprotnike države«. Ta sijajna državnopravna teorija je bila prihranjena dr. Žerjvu in juristom okoli »Jutra«. Ljubljanska pravna Fakulteta, zgani se in razširi učenjaško slavo 'dr. Žerjava na primeren način po vsem znanstvenem svetu! »Klerikalci« pravijo dalje, naj se dohodki kake dežele porabijo v glavnem na korist plačujoče dežele in ne na korist onih, ki manj plačujejo. Ali je to »principijelno protidržavno«? Ali ne bo država kot taka desetkrat močnejša na znotraj, če bodo vsi državljani brez izjeme v njeno pravičnost in objektivnost morali zaupati, ker jim bo državna uprava do-kazala svojo objektivnost lahko z nezmotljivimi številkami? Kje je tukaj »principijelna protidržavnost«? »Klerikalci« dalje pravijo, da je treba korupcijo v javni upravi zatre-ti in korupcijoniste postaviti pred sodišče. Ali je to mar tudi »principijelno protidržavno« stališče? Kaj »Jutro« nič več ne ve, kako je ono samo še nedavno pisalo o »ko-ruptnem režimu«, ko so bili še na vladi sami radikali brez Pribičeviča? Ali takrat pa-sanje o »korupciji in o »koruptni vladi« ni bilo »principijelno protidržavno«? Iz vseh navedenih razlogov torej ne moremo biti »principijelno protidržavni«. Da bodo pa naši bralci vseeno vedeli, zakaj smo »principijelno protidržavni«, jim hočemo povedati tudi to: Mi smo »principijelno protidržavni« zato, ker nočemo priznati dr. Žerjava za vrhovnegapoglavarjaceleSlo-venije in njegovih polzia t i h in n e z 1 a t i h t e 1 e t za svoje mali k e ! Mi smo »principijelno protidržavni« zato, ker pravimo, naj si pribori najprej na zakonit način parlamentarno večino med Slovenci in šele potem naj komandira, ne pa da bi on komandiral v Sloveniji brez zaupanja ljudstva. Dr. Žerjavova kri pa hoče komandirati in kdor se samovolji te krvi ne ukloni, je »principijelno protidrža-ven«, kakor pravi »Jutro«, pravilno pa bi se moralo reči, da so taki ljudje »principijelno p r o t i ž e r j a v o v s k i«, ne pa »protidržavni«. Dr. Žerjav hoče biti sam država, on hoče biti »roi soleil« (solnčni kralj), on bi rad rekel o sebi >1' etat c' est moi« (država sem jaz), ker pa revež tega v današnji demokratični dobi reči ne more, proglaša vse, ki mu te samoljubnosti ne verjamejo, za »klerikalce« in za »principijelno protidržavne«. In za državo, namreč za pravo in resnično jugoslovansko državo bo toliko bolje, kolikor več »proti-ž e r j a v o v s k i h« (ne p r o t i d r ž a v -n i h) elementov bo v njej! Diametralne razliko. Včeraj smo prijeli »Slovenski narod« na podlagi njegovih lastnih citatov in njegove lastne obrambe, naj vendar pove, kako more on ugotavljati duševnost kakega človeka, češ da je eden govoril le pod »pritiskom oborožena sile«, drugi pa »iz notranjega prepričanja«, kar je govoril. »Narod« te izborne svoje dušs-slovne metode ni do danes še nikomur razodel. V njegovi zadregi pa je priskočilo na pomoč svojemu najnovejšemu bratcu »Jutro« in je napisalo: »Ni ga obje: •itivnega človeka, ki bi ne priznal diametralne razlike med politiko pokojnega dr. Tavčarja in politiko SLS pred in po izbruhu svetovne vojne. O Tavčarjevem nacionalizmu in patriotizmu nI dopusten niti najmanjši dvom, četudi se je v svoji politiki posluževal oportunistične taktike, tako v svojem osebnem glasilu kakor v svojih osebnih nastopih. Klerikalna politika pa je bila principijelno avstro- in germanofilska ter protislovanska, zlasti pa srbožr&ka.« — »Diametralne razlike« so torej sledeče: »Ni ga objektivnega človeka — ga enostavno ni, brez dokaza, kaj bo dokaz! Dalje »ni dopusten niti najmanjši dvom — enostavno ni dopusten, kajti kdor dvomi nad Žerjavovimi trditvami, četudi so brez dokazov, je že itak proklet. — Dalje »posluževal se je oportunistične taktike« — eden je enostavno bil samo »oportu-nist«, drugi pa čisto enostavno »veleizdaja-lec in srbožer«, ta je bil to, drugi j e bil ono, vse kakor reče dr. Žerjav, ker dvomiti nad Žerjavovo besedo in zahtevati dokaze, ie greh zoper dr. Žerjava. Dalje »eden je bil avstrofilslri in protislovenski«, druga pa je bil velesrbski — on je enostavno b i 1 in tudi drugi je bil — oemu potem še dokazi? — Tako bi lahko rekli tudi »dr. Žerjav je najbolj nespreten slovenski politik, ki ima vedno največjo smolo in je prava nesreča za slovenski narod« — čemu dokaze? Enostavno tako je! »Da smo si ohranili življenje,« Včerajšnji »Narod« je kar divji od besa zaradi ponatisa njegovih člankov iz 1. 1914, Danes imenuje metodo ponatisnjevanja »naj-grše dejanje žurnalisiike«, »najnižjo zlobo«, »brezvestno žurnalistiko«, »brez-dušje« itd. Nas puste take cvetke z »Narodovega vrta popolnoma hladne in mirne. Zanima nas pa stavek, s katerim »Narod« včeraj zopet na drug način opravičuje svojo pisavo 1. 1914.: »To so izjave, s katerimi smo si napredni Slovenci leta 1914. ohranili življenje, da si ga obvarujemo za svobodno Jugoslavijo«. Tudi ta izjava spada v vrsto onih, ki smo si jih te dni dobro zapomnili, Vprašamo zopet: »Ali so imeli samo napredni Slovenci pravico, da si ohranijo svoje življenja z avstrijsko-patriotičnimi izjavami? Kaj pa drugi? Ali drugi niso imeli te pravice? Ali je bila kje predpisana morebiti kakšna posebna metoda, kako je treba to pravico uveljavljati? Na kaj so se opirali klerikalci? »Na Zvezo z Dunajem so slovenski klerikalci oprli svojo borbo proti domačemu naprednemu nacionalizmu,« pravi snočnji »Narod«. Kolikor besed, toliko potvorb. Prvič se slovenski klerikalci niso borili proti nacionalizmu, ker so bili sami vsaj tako odločni Slovenci in zavedni Slovani kakor »naprednjaki«, ampak so se borili proti liberalizmu, ki so ga pri nas krstili za »naprednost«, drugič pa za ta boj niso potrebovali prav nobene pomoči Dunaja, ker so štrli liberalce ali če že hočete »na-prednjake« s svojim lastnim delom med ljudstvom in za ljudstvo. Toliko za popravek. Noče se spametovati. V neki dnevni beležki piše snočnji »Narod«: »Mi se nočemo spametovati«. Nam se zdi, da se ne morejo. «Sijajne zsnage« demokratov! V novomeškem okraju so demokrati tako «sijaj-no zmagali«, da jim je SLS iztrgala občini Brusnice in Trebnje. Ti dve občini sta bili dozdaj trdno v demokratsko-sarnosiojnih rokah, — «Jutro« si usojamo prositi za pojasnilo, katere so one štiri občine v novomeškem okraju, o katerih poroča, da jih je SLS izgubila? O, da bi meli naši «Jutrovci« vsaj malo sramu in bi ne lagali tako nesramno. Morda bi nam gospodje iz jutrove dežele še povedali, koliko tisočakov so vrgli za agitacijo v samo par občinah? Napredne »zmage« in napredne »večine«, Demokratsko časopisje zadnje tedne neprestano »zmaguje« na potrpežljivem papirju ter povsod vidi svoje »večine«. Kjer je n. pr. SLS dobila relativno večino, takoj seštejejo demokrati vse redke jedeesarske glasove, jih prištejejo samostojnim, to vse skupaj pomešajo s socialističnimi in dodenejo še komunistične — pa je tu napredna »večina«, 1'z te napredne večine zraste drugi dan JDS »večina« in zmaga orjunsko-demokratske misli je gotova. Ampak za nekaj dni sledi maček, kakor se je to zgodilo mariborskemu »Taboru«, ki dne 1. julija joka sledeče: »V Petrovčah je bil vkljub napredni večini izvoljen dozdajni klerikalni župan Koren.« Ja, ja — saj smo ze rekli, kakšne so te demokratske napredne »večine«. Pa s>e jim bo drugod ravno tako godilo. Prepričani naj pa bodo, da bravci jutrovskih listov teh nezgod ne bodo vzeli za zlo. Eni demokratskim »zmagam« sploh ne verjamejo ne. Teh je pametnejši, a manjši del. Drugi pa takih reči sploh ne razumejo. Ti so pa v večini. In na te se Žerjavova orjunska dc:nokracija lahko vedno zanese. Ti so cvet' »napredne inteligence in nacije«. Zato je dobro, če ta cvet ostane tam, kjer je, da ne širi svoje omejenosti med pametne ljudi, ki spadajo k slovenskemu ljudstvu. Liberalni učitelj med vojno, (Majhen donesek k zgodovini v podpisovanju avstrijskih vojnih posojil.) Bilo je med svetovno vojno 1014—1918. Seveda v Ljubljani, kjer je bilo vse učiteljstvo brez izjeme »napredno«, na čelu mu nepozabni oboževalec Habsburžanov — Jaka Dim-( nik. Pisec teh vrstic jo imel takrat v ljudski šoli tu troje butic moškega spola. In pri vsakem vojnem posojilu — menda je bilo razpisanih vseh osem — se je dan na dan ta ali drugi aH tretji paglavec prikisal domov z novico — staro a vedno novo: da je bil v šoli karan, ker ni prinesel svetlih kronic, češ, »tvoj ata bi pa že tudi lahko nekaj dal«. Liberalni učitelj je pač bil vnet priganjač in agitator za avstrijska vojna posojila, do dna srca in duše črno-žclti hiperpatriotični Avstrijec; danes je pa največji jugoslovansko-srbski nacionalist. — Pisec teh vrst pa ima čisto vest, da ni — četudi žal takrat sam pri vojakih — (kajpada le pod pritiskom) ni dal niti vinarja za voino posojilo, temveč je še marsikoga odvrnil od tega in ga pregovoril, da je porabil denar za pametnejše namene. AH je mogoče? — Govori se, da ie imel pri zadnjem rekruiovanju (vojaškem naboru) neki zdravnik — član «0rjune» z orjunskim znakom — seznam vseh onih Orjuncev, ki so prihajali letos k vojaškim naborom, in da so bili le-tj deležni posebnih milosti. Pravijo, da mnogo teh krepkih jugoslovanskih junakov ni bilo potrjenih, dočim je bilo spoznanih za sposobne mnogo slabiče v, ki bodo komaj dobri za metlo, ne pa za puško in kanon. — Mi takim go- Sv. Križ pri Kostanjevici. V nedeljo, 29. junija smo imeli nepričakovano čast, da smo si mogli ogledati bivšega ministra in sedaj poslanca z ostankom g. Puclja v njegovi lastni osebi. Naši »agrarni reformatorji« in seveda tudi neizogibni »gospodarsko-strankarji« so si namreč zaželeli, cla se malo popravi neprijetna štimunga, ki jo je proti njim zasejal prejšnjo nedeljo g. poslanec Sušnik med naša občane in pa da bi jim medene besede g. Puelja nalovile kaj pijanih muh. No, stvar je bila res proti vsem pričakovanjem »sijajna«. Na dvorišču g. Pepeta Stritarja je takoj po prvi sv. maši začel grmeti oboževani rešitelj kmetskega ljudstva zoper g. Korošca, župnike in kaplane, ki da so dali povod, da se jo razpasel pri nas centralizem, zato, ker je dr. Korošec sodeloval pri ustvaritvi SHS države. Ko ne bi bilo države, pa tudi centralizma ne bi bilo. To je bil pravi smisel izvajanj g. Puelja, nevrednih politika, ki hoče ostati še resen. Jasno je, da so naši zavedni možjs delali krepke medklice in le trezni razsodnosti naših mož se je zahvaliti, da ni razjarjeno ljudstvo radi takih neslanosti dejansko napadlo vsega potnega in v groznih zadregah jecljajočega in hripavega govornika. Njegovi maloštevilni, a na vago obilni pristaši so obupno upirali oči v onemoglega govornika, ki je nervozno iskal rešilnih idej, in šele ko so naši pristaši odšli, ker jim g. Kodrič ni hotel na zahtevanje dati besede, so si oddahnili. Ob navzočnosti kakih petnajstih liberalnih glav se je »sijajno uspelo zborovanje« zaključilo. Za konec je sprožil tudi naša clika g. Kodrič prelepo fulmiuantuo govoranco, v kateri jc seveda najglasneje povdarjal faraozna bu-šeška stranišča, katera strašno smrdo našim liberalcem. Kaj mislite da je bušeška šola v Albaniji, kjer so baje poštena stranišča prepovedana? Mar bi raje omenil in razložil, kako je navažal našo cesto, katero bi s potrošenimi dinarčki lahko dosti bolje potlakal kot z blatom, ki ga je dal navažuti tudi 'trem podjetnikom iz drugih občin, kot da mi Križevei z mački vozimo. Pristavljamo le še to, da si daste volivne skrinjice brž ko mogoče popraviti, kot vam je svetoval neki hudomušni zborovalec. Semič. Tudi v našo župnijo so v zadnjem času začeli pošiljati celo na naslove naših somišljenikov zloglasni brezverski list Domovino-. Nihče ga ni naročil in nihče ga ne plačuje. Nekateri naši zavedni pristaši so ga že ponovno vračali, a se kljub temu ne da odgnati, kar po sili se hoče udomačiti v naših dobrih verskozavednih družinah in jih otro-vati s strupom brezverstva. Ta list ie vsilji-vejSi kakor cigan in hujši kakor smola. — Dobro vemo, kdo mu pošilja naše naslove, kdo razs-irja ta strup med nami in kdo ga zalaga s svojimi dopisi, četudi se po svoji stari navadi strahopetno skriva in hinavsko taji. Mir in sloga sta bila v naši župniji, dokler lM ta zgaga padla med nas. Ta človek ima naravnost diabolifno mržnjo do vsega katoliškega, posebno do katoliških društev in organizacij. Duhovnik mu je >far«, Marijina družbenica , voricam sicer ne moremo verjeti. Vendar bi pa bilo dobro, če merodaina oblast de-cidirano izjavi, da so vse govorice brez podlage. —- Obsebi umevno je za tako izjavo predpogoj — čista resnica. In javnost bo s tem pomirjena. Častni znaki za dr. Žerjava. Zveza za pospeševanje tujskega prometa bo odlikovala dr. Žerjava s posebnim znakom v znamenje hvaležnosti za silno povzdigo tujskega prometa v Slovenji, zlasti v Ljubljani. Ko so poročali francoski in avstrijski in češki in italijanski diplomatski zastopniki v Ljubljani svojim vladam, da so nekega ljubljanskega meščana v Florijanski ulici neki gotovi ljudje neusmiljeno pretepli, ne da bi bila navzoča policija posegla vmes, — zakaj ne — ni naša stvar — se je pričel pravi naval tujcev v Ljubljano, ki je pod velikožupanovanjera postala vzor-mesto »javne bezbednosti«. Potem so poročali imenovani gospodje domov, da je posebno priporočljivo letovišče Trbovlje. V Trbovljah in okolici sedaj kar mrgoli bogatih tujcev, od katerih imajo Trbovlje ogromne dohodke. Potem so poročali, da je jako priporočljiva, zlasti za mirne obrtnike, kavarna »Evropa«, če hočejo biti klofutani od Žerjavove garde. In glet, danes v tej kavarni kar mrgoli čeških in laških in francoskih industrijalcev, ki se vsi vesele dr. Žerjavove »javne bezbednosti«. Potem so poročali imenovani gospodje domov, da lahko gledajo strelne vaje na Krakovskem nasipu, kar bo brez dvoma privabilo v Ljubljano ogromno maso mednarodnih športnikov. To so ogromne zasluge dr. Žerjavove »javne bezbednosti« za tujski promet v Ljubljani, kar ie tudi zveza za povzdigo tujskega prometa hvaležno priznala, tako hvaležno kakor mednarodni diplomatje v Ljubljani. Spoznanje počasi prihaja. Kakor smo poučeni od vplivnih Orjunašev, starejših gespedov, je v Orjuni nekaj zmede in posebno starejši gospodje odkrito in prikrito obsojajo «junaške<; pohode in pocestne komedije mladih pretepaških Orjunašev, . ker se jih sramujejo. »Marinarca«, tretjereduice in vse pobožne žene pa »tercijalke«, kakor jih imenuje v svojih dopisih. Vsem je dobro poznan njegov slog: otročji, nelogičen, a poln podlih namigavanj, sumničenj, podtikavanj ter laži. Fri njem je brzojavna in telefonska centrala vseh babjih čenč iz cele doline; vse hoče kontrolirati in komandirati in vse mora priti pod njegovo konjedersko kritiko. Pri njem je kuhinja vseh laži in obrekovanj sopar naša društva in njih članstvo. — V zadnjih dopisih v ) Domovini« in »Jutru« se jo spravil tudi na nr."cga gospoda kaplana Franca. Ta mu jo zdaj najhujši trn v peti, ker ga včasih precej robato potip-Ije po grbi. Enkrat mu ne ugaja, verjamemo, da ima baje orožje, drugikrat mu, ker je to zdaj ravno moderno, očita komunistično na-vdalmjenost, potem zopet, da se preveč zanima za občinske volitve. Evo vam, dobri Semi-čani, za zabavo odlomek iz njegovega dopisa v »Domovini« (z dne 6. julija št. 1928). Tam pravi: »Če se že briga — namreč g. Franc — za državnozborske volitve, mu tega toliko ne zamerimo, ker pravi, da je to njegova dolžnost. Nedopustno pa je, da kvari ugled svojemu poklicu (za poč't!) in se vtika vsiljivo v občinske volitve vseh štirih občin obširne fa-re... Nehote se nam vsiljuje svetopisemski rek: »Kdor seje veter, bo žel vihar«. — Ne bo dolgo, ko bo zavel ta vihar in oduesel Krasno z dušo in telesom.'— Kam se še ne ve.« — Ljuba duša, ali misliš pri tem morda na tisto smešno Kovačevo pismo v »Jutru < na škofijski ordinarijat? Ali je to tisti vihar? To še sapica ni. Najbrž sta s Kovačem skupno skovala tisto polomijo, kateri se ša liberalec-;>meje. Res, veliko upanje sta stavila na tisto pismo, kajti slišali smo, cla sta se menda pomenkovala češ: zdaj pa je stvar zanj — namreč g. Franca — opasna, najbrž bo dobil dekret. Povemo vama na uho, kakšen dekret: pohvalni. Kovač Dolter naj gre ie v pravo-slavje ali pa v turško vero, kjer si lahko uredi harem. In noj še tebe s seboj vzame, da bosta vsaj dva. Na nas druge vaščane naj pa riikar ne računa, da bo šel kdo za njim. Kovač ie vajen takih sprememb. Pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah je bil šušteršičijanski agitator, zdaj išče zavetja pri demokratih, prihodnjič bo pa najbrž že komunist. Če odpade, katoliška cerkev žnjim ne bo nič izgubila, saj je menda še ni videl od znotraj. Kako se že glasi pregovor: papež pometa, krivoverci pa pobirajo smeti. — Razdora med nami ne dela gospod Franc, ki se za dobro stvar poteguje, ampak gori opisani dopisnik »Domovine« in »Jutra« s vojimi maloštevilnimi kumpani. Vemo, da vlada celo v vrstah nasprotnikov vedno večja nevolja nad taktiko tega človeka, ki če tudi nezmožen, povsod vsiljuje in hoče igrati na veliki boben, ki podira lastni stranki ugled in s svojo megnloninnijo odbija lastne pristaše. Naj pazi, da se ne bodo izpolnile nad njim samim njegoie lastne besede v domovini« z dne 19. 6. t. 1. kjer pravi: »Belo-kranjci smo zelo popustljivi in prizanesemo 1 radi, toda vse do gotove meje. Če ne boste opustil! obrekovanja, bomo naepli vse sile, dn j Ubranimo svojo čast pred strupenim jezikom. Koliko ho pa Vaše vtikanje v občinske volitve pomagalo stranki, se bo kmalu pokaza-lo.« Da, to se bo pokazalo 9. julija pri občinskih volitvah. Prepričani smo, da ni mogoča boljša agitacija za »klerikalno« stranko kakor so članki semiškega dopisnika >Jutra« in »Domovine -. — Semiški vaščani. Iz Domžal nam pišejo: Ker je bil na Vi. do vdan narodni in državni praznik, si je tudi nek «vele napredni) Domžalčan privoščil malce oddiha in ga porabil za to, da je pregledal, kako kaj napreduj Domžalčani obhajajo ta dan. — Ko je prišel do društvenega doma, ie bil pa silno razočaran. Poleg državne troboj-nice je vihrala tudi žalna zastava in ni si znal vsled «ogcrčenja» razložiti, kaj bi to pomenilo. Vendar pa mu je hitro priskočila na pomoč njegova «zločesta fantazija) in takoj konstatirala- 1o je pa klerikalno izzivanje in žalovanje — za staro Avstrijo! Hitro je krenil domov, vzel v roke svoje zarjavelo pero in napisal par fraz, s katerimi je mislil naščuvati in podžgati svoje privržence, da se maščujejo za to «nečuveno demonstracijo), ki da jo učinja klerikalizem. S tem dopisom si je pa «Narodov» poročevalec splete) res «lepo) lavoriko. Njegova domišljija je naravnost sijajna, dasi je on sam zelo malo verodostojen. Če je res že sam tako omejen, l>i naj vprašal vsaj mimidočega otroka, kaj pomeni ta črna zastava in tudi ta bi podučil tega v vsakem oziru naprednega gospoda, da ie žalna zastava razobešena radi smrti obče znane v naših prosvetnih društvih včlanjene osebe. Sramota za vse domžalske «aaprednjalce> (pravilno nazadujako), če obsojajo take stvari in hočejo izrabit v svoje namene. S tem hujskanjem, obrekovanjem in denunciranjem pa javno dokumentirajo svojo podlost, katero skušajo ogrniti s svojim naprednjaštvom. S svojimi lažmi in zavijanji pa ne bodo postali posebno napredni. Da pa tudi Vam pokažem Vaš globok patriotizem, Vam tudi lahko postrežem z «lepo;> cvetko, ki ste jo položili k spomeniku ob priliki odkritja spomenika kralju Aleksandru. Ravno tista dan ko se je vršilo odkritje spomenika, je visela iz Sokolskega doma žalna zastava in to še v neposredni bližini spomenika. Za kom pa je tedaj žalovala liberalna domžalska klika? Ali ne morda za to, ker je na istem mestu kot stoji danes kip kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, stal kip' avstrijskega cesarja, za katerega so bili ravno ti ljudje, ki danes najbolj oznanjajo svoj patriotizem, radi koristolovetva tako navdušeni — Saj ga je imel celo edon največjih naprednja-kov v svojem vrtu in ga ob gotovih prilikah postavljal in kinčal s cvetjem. Iz tega se vidi, kje korenini ta njihov patriotizem. Pa še drugo moram povedati. Ker se nam zlohotno in vedno očita proti državnost, ne smem zamolčali tudi to, da je bila ob priliki odkritja" spomenika kralju Aleksandru, prepovedana udeležba našim domačim organizacijam in to na ljubo par orjuncem tujcem, ki so prihajali s svojo divjaško himno iz Ljubljane. Krašiija. Malo je občin, na katero so se liberalci zagnali s tako silo, kakor na Krašnjo. Sklenili so, dobiti jo v svojo oblast na vsak način, da tukaj vderejo in dalje v Črni graben marširajo. Pred volitvami so vprizorilf javen shod, na katerem so se producirali podnačel-nik J. D, S. dr. Puc, dr. Rape, neki Majcen in drugi. Kdor je bil samo enkrat na kakem liberalnem shodu in samo enkrat slišal govoriti liberalne govornike, temu se neomaino utrdi prepričanje, da liberalec sploh ni zmožen govoriti resnice. Ne more pa ne more in beži pred resnico, kakor kuhinjski ščurek pred lučjo, če ž njo vanj posvetiš. Ljudje so se zlasti čudili učenosti malo poučenega "dr. Ra-peta, ki se je spravil na sv. pismo, se norčeval iz čudežev, lagal o papežih in prene-sramno bil zgodovinskim faktom v obraz. Za to podlo žalitev verskega čustva je učitelj Germek Rapeiu obljubil, da bo šel tudi samo z eno nogo v nebesa. Krono shodu je položil učitelj iz Krtine Šmajdek, ki je ukradel ključ župne cerkve in bil po orožniku prisiljen ga vrniti. »Jutro - je potem pisalo o »krasno vspe-lem shodu«, ki bi ae sploh ne bil mogel vršiti, če bi se ne bilo naieplo iz raznih krajev n. pr. iz Domžal, Kamnika itd. kakih 30 ljudi zelo dvomljive moralne kakovosti. Naši ljudje pa pravijo: še en tak liberalen shod, pa bo dr. Puc še tiste tri svoje pristaše vrgel iz občinskega odbora. Radence ob Kolpi. Dne 29. junija so sa tu vršile občinske volitve. Volivcev je bilo v imeniku 76, volilo jih je 64. KS je dobila 4, SLS pa 3 odbornike, prva je od zadnjič za enega odbornika nazadovala, SLS pa za enega napredovala. Tudi tu samostojneži kopne kot spomladi sneg. Svojega imena so se sramovali, prideli so si bolj pohlevno ime >Kmet-ska stranka«. Pucljeva železnica. K dopisu pod tem naslovom v sobotui številki popravljamo, da se mora povsod glasiti starotrški, ne pa staro-loški, poniotu, ki jo je zagrešil tiskarski škrat. — V istem dopisu se mora glasiti v deseti vrsli zadnja beseda reško, ne kočevsko. — Obenem dostavimo, da je diploma za Puclja stala 18.000 K; koliko so bili pa drugi stroški za sprejem, pogostitev itd., t^ga za sedaj še ne moremo poročati, ker nam računi niso na razpolago. 353IB£iS!HII&IGl»BBBBBBBBI!!BBaaB! Pridobivajte novih naročnikov! ^aRjffianBffittieKaaaiBHaHHHHBBB Demokratsko jugoslovansko nacionalistično uateljstvo leta 1916. Slavno demokratsko jugoslovansko nacionalistično učiteljstvo, organizirano v U. J. U., polni te dni predale demokratskega tiska z navdušenimi poročili, kako je letos proslavljalo Vidovdan in se hvali s svojim jugoslovanskim' patriotizmom v pričakovanju dobre nagrade. Leta 1916., septembra meseca, pa je taisto nacionalno jugoslovansko učiteljstvo priobčilo v »Slovenskem narodu« sledečo avstrofilsko notico: Patriotično delo slovenskega uČiteljstva. Kakor čitamo v zadnji številki »Učiteljskega tovariša«, bo dosegla zbirka slovenskega uČiteljstva za Rdeči križ, vojna posojila in druge vojnopomožne svrhe v doglednem času tri milijone kron. Podlago tej zbirki, ki dela čast slovenskemu učiteljstva, so dale napredne učiteljske organizacije, ki so združene v »Zavezi avstrijskega jugoslovanskega uČiteljstva«, katere so položile takoj ob izbruhu vojne prvi tisočak na žrtvenik domovine ter ga izročile po izvoljeni deputaciji (gg. Dimnik, Jelene in Režek) predsedniku »Rdečega križa«, gospodu okrajnemu glavarju Del Cottu. Misel za to zbirko je sprožil in vodi vso akcijo velezaslužni učitelj, pesnik, mladinski pisatelj in urednik »Zvončka«, g. deželni poslanec Engelbert Gangl. Danes zre g, Gangl lahko s ponosno samozavestjo in zadovoljstvom na tretji milijon te zbirke slovenskega nčitslj-stva. # Tako je takrat tekmovalo jugoslovansko nacionalno demokratsko učiteljstvo, kako bi prehitelo vse druge pri nabiranju milijonov za avstrijske puške in topove. Drugi so tudi dajali, toda nikomur se ni tako mudilo kakor velikim patriotom od »Zaveze jugoslovanskega učiteljstva«. Drugi so tudi molčali, slavni »Zavezarji« pa so svoj goreči avstrijski patriotizem takoj obesili na veliki zvon v »Narodu«. K temu jih avstrijski bajoneti gotovo niso silili kakoT ni nihče silil velikega demokrata Pavla Flereta, da napiše svojo klečeplazno »Slavo avstrijskemu cesarju«. Tudi »Narodu« ni nžhče sflfl, da je napisal k tej samohvali komentar, kako g. Gangl lahko »« ponosno samozavestjo in zadovoljstvom« lahko gleda na vojno-pomožno akcijo, ki jo ie sam sprožal. Kakor se demokratski nacionalisti danes bahajo s svojo »požrtvovalnostjo« za jugoslovansko državo, tako so se pred 10 leti bahali s svojimi žrtvami za Avstro-Ogrsko. DEčInsKe volitve. Volitve v Žužemberku se je udeležilo 530 volivcev (60 odst.) na obeh voliščih. Imeli smo namreč dvoje volišč: eno v Žužemberku, drugo v Hir.jah. SLS je postavila 3 skrinjice, za vsako župnijo svojo. Dobile so: SLS v Žužemberku 160, v Hi-njah 177, v Šmihelu 87, skupno 424 glasov. Nasprotniki: JDS, SKS in radikali so potegnili vsi skupaj pod imenom »Gospodarska skupina naprednih volivcev«. Dobili so na volišču v Hinjah 25, v Žužemberku pa 81 glasov. SLS je dobila 20 odbornikov, nasprotniki pa 5. Nasprotniki so padli za 2 mandata. In sedaj beremo po listih, kako JDS povsod napreduje! To smo videli pri nas! Sedaj največja občina na Kranjskem je s centralisti pošteno obračunala. Ko je bil rezultat volitev ob 10 zvečer razglašen, so ga ljudje z navdušenjem sprejeli. Takoj se je na hribu nad trgom oglasil topič, ki je s 50 streli razglasil po celi krški dolini našo sijajno zmago. Tako se je zaključila nekrvava bitka. Pa kmalu se je začela skoro krvava. Otvo-rila jo je naša «hrabra« Orjuna, ki se je pod vodstvom neizogibnega Carlija polno-številno zbrala pred hišo našega izvoljenega odbornika g. Vehovca, katerega so zmerjali z najsurovejšimi izrazi in grožnjami. V tem pa pride več naših mož in fantov, pred katerimi jo Carli pobriše urnih krač v varno zavetje. Nekateri pa so hoteli svoj posel nadaljevati in začeti ofenzivo, pa tudi ti so jo pobrisali brž za Car-lijem, nesoč seboj spominke na svojo «na-cijo«. Orjunaša Glilio, Carlijevega zaupnika, je to tako razjezilo, da je začel surovo žaliti orožnike ter da se je uprl napovedani aretaciji. Uklenjenega so orožniki ob 2. uri zjutraj odpeljeJi v zapore tuk. sodišča. Tako je Žerjavova Orjuna pod vodstvom Carlija ta dan dvakrat in zelo hvalevredno pogorela. Kamna gorica. Včerajšnje poročilo o občinskih volitvah moramo spopolniti v toliko, da sta bili obe kandidatni listi (delavska in gospodarska) vloženi od SLS. Dobila je delavska lista 45 glasov (4 odb.), gospodarska 40 glasov (3 odb.). Vsi izvoljeni odborniki so odločni pristaši SLS. Dnevne novice. — Županske volitve. Na Viču pri Ljubljani je bil včeraj izvoljen za župana gospod Ivan Gale iz kandidatne listo SLS. — Na Dobrovi pri Ljubljani so včeraj izvolili za župana pristaša SLS g. Lažnika, ki je bil že več let župan. — V Šmartnem pod Šmarno goro je bil za župana izvoljen gospod Ivan Božič, posestnik, Vikerče 5. Za svetovalce so izvoljeni 3 pristaši SLS in 5 s socialdemokratske liste. — Za občinske volitve v Šmihelu-Stopi-čah, ki se bodo vršile 3. avgusta, je vloženih pet list: JDS, SLS, SKS, gospodarska stranka in stranka dela in reda. — Šmihel-Stopiče so največja kmečka občina na Kranjskem in voli 33 odbornikov. — Z ljubljanske univerze. Za dekana filozofske fakultete v študijskem letu 1924-25 je bil izvoljen gosp. prof. dr. Ljudmil Haupt-mann. Kot prodekan bo fungiral dosedanji dekan gosp. prof. dr. Jovan Hadži. — Podružnica »Kmetijske družbo« Se-mič .ie vposlala okrajnemu glavarstvu Črnomelj sledeči dopis: Z ozirom na dopis v dnevniku »Jutro« z dne 24. junija t. 1. št. 148 pod zaglavjem »Semič, tikajoč se računov vinskega vzorčnega sejma, prirejenega od podpisane podružnice »Kmetijske družbe« sporazumno b podružnicami Štrekljevee in kot dne 18. marca t 1. v Somiču, osobito na besede v tem dopisu: »Se nam opravičeno vzbuja sum, da tu ne more biti vse v redu,« naproša podpisano uačelstvo, ki je prosilo za državno podporo 5000 Din In kvit.iralo njen prejem v roke g. Nikoli Petroviču, inšpektorju v ministrstvu za kmetijsko in vode, naslovljeno politično oblast za blagohotni uradni pregled računov, tičočih se tega vinskega vzorčnega sejma. — Podpisani načelniki podružnic »Kmetijske družbe« Semič, Štrekljevee in Kot za-vračajo z največjim ogorčenjem vse ostudne osebne napade semiškega dopisnika na e. g. kaplana Fr. Krasno, izvirajoče iz osebne in politične maščevalnosti, katere sta objavila lista »Jutro« v štev. 149 in 149 in »Domovina« v štev. 23 in 25 t. 1. ter jih označujejo kot podlo laž in častikrajo. — Semič, dne 26. junija 1924. — Ivan Štefan, Jožef Mihelčič, Janez Pašič. — Zgornjemu javnemu protestu se v imenu 400 članov-posest-nikov v semiški župniji pridružuje tudi podpisano načelstvo semiške podružnice -»Kmečke zveze«. — Semič, dne 26. junija 1924. — Anton Simončie, Jožef Mihelčič, Martin Derganc. — AbiturienU škofijske gimnazije v 81. Vidu iz l. 1914. Desetletnico praznujemo v Zavodu sv. Stanislava dne 9. in 10. julija. Udeležite se gotovo vsi! — F. B. — Vojaško slnžbovanje absolventov dvo-raarednih trgovskih šol. Radi neorientiranosti in napačnih informacij v zadevi vojaškega službovanja absolventov dvorazrednih trgovskih šol se naznanja, da imajo imenovani absolventi pravico za dijaški rok in polaganje izpita za rezervne častnike. Navedene šole pomotoma niso naštete v dotičnem spisku, ki obsega zavode, katorih absolventje imajo pravico za dijaški rok. Z naredbo, ki izide v prvi prihodnji številki vojnega lista, bo pa ta pomota korigirana in bo priznana absolventom dvorazrednih trgovskih šol pravica za dijaški rok in polaganje izpita za rezervne častnike. Toliko v vednost absolventom in tistim, ki se nanovo vpisujejo na dvorazredne trgovske šole. — Josip Gogala, ravnatelj trgovske šole v Ljubljani. — Za invalide in vojne vdove. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek XIV. obvešča s tem vse invalide, vojne vdove in v invalidskih stvareh zainteresirane stranke, da so invalidski posli v Sloveniji, ld se tičejo pokojnine (invalidnine), razdeljeni od 1. julija 1924 na deželno sodišče v Ljubljani ter okrožna sodišča v Celju, Mariboru in Novem mestu. Za pristojnost je merodajno bivališče invalidovo, vojne vdove itd. Pri strankah, ki bivajo stalno v inozemstvu, se ravna pristojnost po njihovi domovni občini. — Povodcnj v ribniški dolini. Zadnje deževje je povzročilo v ribniški dolini ogromno škodo. Izstopile so vode v laiki meri kot v gotovih vaseh še nikoli ne pomnijo. Ogromno šikodo je povodenj povzročila v občini Dolenja vas. Vsa polja so bila zalita po več dni, isto v kočevski sosednji Ložini. Krompir, proso in fižol je skoro vse uničeno, pšenica je polegla bas v najlepšem cvetju. Cele vozove detelje je deloma segnilo, deloma odplavlje-no. Že desetletja ni bilo tako lepega polja kot letos, a velik odstotek je šel že v propast. Ubogi kmetič lovi po grmeh odplavljeno krmo in poveša žalosten glavo nad potopljenimi upi! Na kako pomoč, kdo bi kaj upal! — Smrtna nesreča. Zurgar Franc, 64 let stari drvar iz Travnika pri Loškem potoku, zaposlen pri gozdnem uradu Karola Auersporga v Kočevju, je dne 23. junija t. 1. v gozdu »Glažuta« podiral smreke. Pri sekanju smreke, je ta pri padcu obvisela na drugem drevesu, od katerega se je odlomila debela veja, ki je padla Žurga.rjn na glavo in mu prebila lobanjo. Znrgar je umrl čez 2 nri ne da bi prišel k zavesti. Zapušča, ženo in 4 otroke. — Predrzen sol jat. Izginil je iz radovljiškega okraja znan slepar Ivan Frakelj, po domače Motajevčev, rojen v Ovšišah. Hodil je po okolici in se je Izdajal za nami- ljenega brata duhovnika In je po hišah pri-digoval in pobiral milodaro za razne dobrodelne namene. Bil je že večkrat kaznovan in je prestal svojo zadnjo kazen 18 mesečno ječo šele koncem marca. Ker je napravil v času gotovo zopet več novih sleparij in so mu postala tla prevroča, je potegnil bržkone preko meje. — Proglas za hajduka. Dušan Roganovič, Pajev iz Mišča, je proglašen glasom Zetske oblasti za hajduka, in je vsakemu prosto, da ga ustreli. — Razne tatvine in vlomi. Posestni« M. Ulašič iz Pavčič pri Črnomlju je bilo ukradenih več robcev in nekaj obleke ter manjši znesek gotovine v skupni vrednosti 1000 Din. — V Anovcu pri Vidmu je ukradel na videz znan postopač srebrno žepno uro % verižico in par čevljev v skupni vrednosti 800 Din. — V Podgorju pri Starivasi je vlomilo 6 do 8 vlomilcev v hram posestnika Jočefa Pinteri-ča. Ko je prišla slučajno mimo ko čari ca Ana Slak, so jo vlomilci napadli m jo težko ranili s krampom. V hišo Ivana Pintariča so nato ustrelili z vojaško puško in pobegnili. K sreči ni bil nikdo zadet. V isti noči so vlomili nato v hram posestnika Andreja Premelča, kjer pa tudii niso ničesar našli. Nato je odšla ta nevarna družba h košarici Mariji Kovačič v Brezovici, kjer je pokradla več zgornje in pa spodnje obleke in naglavnih svilnatih nit v skupni vrednosti 2500 Din. — Se lepše pa so naprasvili pri Jožefi Martmčevi v Brezovici, kjer so ukradli dva po 8 tednov stara pre-šička, vredna 600 Din, in so jih zaklali pred hlevom. Nato je odšla ta topovska družba v Novovae na Bizeliskem, kjer »o ukradli po-sestnioi Mariji Putrihovi 12 kokoši in enega petelina v vrednosti 650 Din. Nato so izginili. — V Pailri pri Velenju je bdilo ukradeno Josipu Lahovniku kolo znamke vo v doglednem času načelo, da se skrajša pot med Jugoslavijo in Severno Italijo za 71 km, kolikor krajša bi bila proga iz Červinjana do Ljubljane čez Ajdovščino in Godovič, kot je danes čez Trst in Postojno. p Zločinec v šoli. <•: GoriSka Straža* poroča: Leta 1923 je prišel na spodujeidrijsko ljudsko šolo učitelj, popolnojna nevešč slovenskega jeizika. Nastavljen je bil za poučevanje italijanščine. Prizadeval pa si ie bolj streči svoji pobotnosti, nego je skrbel za pouk itaJ. jezika. Zlorabljal in pohujševal je nedoletne deklicc na ta način, da jih je za kazen pridrževal v šoli in potem — kakor so deklice same izpovedale — uganjal z njimi razne nedovoljene nesramnosti. To bi se bilo morda še nadaljevalo- ako bi otroci tega ne bili sami spravili na dan. Ko pa je ljubeznivi gospod učitelj italijanščine doznal, da je njegovo nesramno početje postalo očito in ga je brigadir rodi tega moral ovaditi sodišču, se je ustrašil svojega neravno prijetnega položaja, ter po noči izginil iz hiše, kjer je stanoval in sploh iz Spodnje Idrije. Pustili so ga svobodno oditi! Aretirali »o ga šele potem menda idrijski karabinijerji, ko jim je dala sodnija ukaz, da ga naj zapro! Ko je zvedel, da bodo stari Si vložili to«bo je ponujal deainr, da bi ga ne tožili. ljudstvo ie ogorčeno in protestira, da mu oblast pošilja take učitelje. Ljudje zahtevajo, da ee zločinec najstrožje kaznuje. «——-------------i štajerske novice. š Nov radikalni list t Mariboru. Včeraj je v Mariboru izšla prva številka novega radikalnega lista >Narodni Gospodar«. List bo izhajal na 4 straneh vsak teden enkrat. Tiska se v socialistični tiskarni. Glava lista je kopirana čisto po »Slov. Gospodarju«, da bi lažje preslepili ljudstvo. List stane letno 52 Din in izhaja samo na štirih straneh, dočim izhaja »Slov. Gospodar« na osmih straneh in stane letno samo 30 Din. š Mariborski »Tabor« je z včerajšnjo številko začel izhajati samo na dveh straneh. Pravi, da je to samo začasno iz tehničnih razlogov, vendar je znano, da jo to znale skorajšnjega konca. Glavni vzrok je popolno pomanjkanje naročnikov. — Iz »Taborovega« uredništva sta izstopila gg. Rudolf Ozim in Ferlan. G. Ozim je vstopil v uredništvo »Map-burger Zeitung«. š Apostolski vikar Budanovie iz Subotice je 1. t. m. obiskal Maribor. š Srebrna poroka. Včeraj je praznoval v Mariboru v krogu svoje družine svojo srebrno poroko blokovnik drž. žel. gospod Franc Mavec s svojo soprogo Frančiško. Obema kličemo ob tej priliki: Bog vaju ohrani še dolgo vrsto let, lalco da bosta praznovala tudi svojo zlato poroko čila in zdrava. š Strela. Dne 1. julija je v Pesnici pri Mariboru udarila strela v hišo posestnika Un-gerja. Gospodar je ubit, njegova sina so pa nezavestnega prepeljali v mariborsko bolni' šnico. š Tatovi na vlakih kradejo res vse katf jim pride pod roke. Tako je na kolodvoru v Grobelnem ukradel veliko iz železniškega voza I. razreda žimnato blazino s fino zeleno sukneno prevleko, vredno 250 Din. lj Bosenslci dijaki v Ljubljani. Dijakf gimnazije v Banjaluki potujejo po sklenjenem šolskem letu po naši kralevinl ter pridejo v petek, dne 11. t. m. tudi v Ljubljano, kjer prirede še isti večer v Filharmonični dvorani koncert, na katerem izvajajo izključi no le razne jugoslovanske umetne in narodne pesmi. Občinstvo opozarjamo že danes na ta knocert. 11 Kavalirji. 1. junija 1924 je gospodična P. čakala na kolodvoru svojega gospodarja, ki se je moral pripeljati z Dunaja. Na peronu je bilo seveda polno Orjunašev, uniformiranih in neumiformiranih. Gospodično P. vpraša znanka: «Kaj pa so to za eni?» «To je eno društvo, pravijo da se mu pravi Orjunci ali tako nekako.» Mlad orjunaški junak ji je nastavil na prsa revolver in ji citiral: Recite, to je naša nacijonalna organizacija z imenom Orjuna. Policaj je nadaljni potek prizora na primeren način preprečil z motivacijo, da je bilo komedij že v Trbovljah preveč. lj Šo enkrat kavalirji. Včeraj zjutraj je neki ljubljanski izvoštek peljal družbo Orjunašev pod Rožnik. Tam so se prav dobro zabavali. Končno so pa izvoščka spodili proč, usedli se v kočijo in se odpeljali v Ljubljano. Izvošček je pa moral peš in brez zaslužka domov. lj Starejši pasanti ljubljanskega gradu, kakor tudi stanovalci gradu so že večkrat predlagali, da naj magistrat postavi ob potih v Študentovski ulici nekake držaje, kot je bito svoječasno baje že upeljano. Ker magistrat ravno te dni popravlja pota na ovinkih, bi bilo umestno, da se ob tej priliki spomni tudi teh držajev. lj Z ljubljanskega trga. Orjuna je v osebah nerazsodnih žensk, mladih in starih pridobila dober agiiatoričan materijal. In pa pogumne so te ženske Oijamašice. Zdi se jim moderno govoriti o revoluciji, bombah, bodalih. Zadnje dni je opažati na ljubljanskem trgu precejšnje žensko orjunaeko gibanje in šušlanje s priznano ljubljansko zgovornostjo. In tudi prehiti znajo. Ampak nalete pa dostikrat na primerne času in stanu dostojne odgovore z doršnim navodilom in opominom, kaj vse spada h poklicu ženske, matere in žene. Vsekakor pa delajo članice Orjiune čast cnacijb in svojemu ugledu, vsaj če se spominjamo ■canimiranostb pri tivolski «pojn-jada.5> lj Počitniški tefaj za risanje in slikanjei Na umetniški šoli »Probuda« se vrši tečaj za risanje in slikanje od 8. julija do 30. avgusta t 1. Šolnina za oba meseca znaša 70 dinarjev. Vpisovanje se vrši danes, 3. t nw od 10—12 na obrtni šoli, pritličje, soba št. 5« lj Ustavljeno kazensko postopanje. Deželno sodišče v Ljubljani je ustavilo kazensko postopanje zoper sedlarskega pomočnika Avgusta Prekuha, o katerem smo bili svoj čas poročali, da je bil osumljen tatvine lj Tatvine v Ljubljani. Med potjo od mestnega magistrata do frančiškanskega mosta je ukradel neki ženi neznan žepar iz žepa predpasnika črno listnico v kateri je imela okrog 200 Din gotovine. — V Mladinskem domu v Vodmatu je bila ukradena Milki Mihe* HČevi ura budilka, vredna 150 Din. — Iz garderobe športnega kluba ^Ilirija* ije bil ukraden inženereki meter rjavkaste barve, vreden 100 Din, iz podstrešja kluba pa par visokih nogometaših čevliev št 30 v vrednosti 180 Din. Gospodarstvo. Elektrifikacija železnic v Švici. Brezdvoma pomeni elektrika v svetovnem prometu velikanski preobrat. Tudi v železniškem prometu pridobiva elektrika kljub pari In premogu vedno več tal, ker sistematično izkorišča vodne sile. Država, katera pri elektrifikaciji železniškega prometa vsled posebnih gospodarskih Taamer koraka kot prva med evropskimi, je Švica. Napredovanje elektrifikacije. Iz prvih začetkov elektrifikacije v L 1918. pomeni danes omrežje električnih Železnic in procent prevoženih kilometrov na električnih železnicah znaten del vsega omrežja oziroma maten del vsega prometa. Sledeča tabela kaže napredovanje prometa na električnih železnicah od 1. 1918 do 1. 1923. V tem zadnjem letu se je že 17 odst vsega prometa na švicarskih zveznih železnicah vršilo z električnimi lokomotivami. teto 1918 1919 1920 1921 1922 1923 Parile lokomotive Električne lokomotive Viot« kilometrov vseh lokomotiv 29 869 595 26 510056 30 327 224 27 762 017 27 S82 683 29 063449 km 76579 415 729 910885 2 385 562 4 427 031 5 956850 29 946 174 26 925 785 31 238 109 30147 579 32 249 714 35 020 299 ► sij S 8 §11 % a-4jj " % 99,74 98,50 97,10 92,10 86,27 83,00 0,26 1,50 2,90 7,90 13,73 17,00 Program elektrifikacijo. Švica si je takoj po vojni postavila obsežen program elektrifikacije zveznih želemic in je do konca 1. 1923. investirala v to svrho inč manj kot 365.5 milijonov švicarskih frankov. Toda to ni niti polovica vsega programa; kajti do konca 1. 1928. se ima elektri.ficir.iti vsega skupaj 1530 km ali 53 odet. železniškega omrežja. Za dovrsiitev tega pr grama bo potrebno približno še 400 .milijonov švicarskih frankov. Lz državnih sredstev pride v to svrho doprinos približno 60 milijonov frankov, vso ostalo veoto pa si preskrbijo zvez;.o železnice z emisijo obligacij, katero provede Švicarska bančna družba. Zmanjšanje izdatkov. Obračuni prejemkov in izdatkov zveznih železnic kažejo kot posledico elektrifikacije predvsem veliko zmanjšanje izdatkov za material, ki ga porabijo lokomotive in vagoni. V em 2>iru so se napram 1. 1922. zmanjšali Izdatki za 40.8 milijonov frankov ali 52.5 odst. V 1. 1922. so namreč ti izdflfkl znašali 77.8 milijonov, v 1. 1923. pa le 37 milijonov frankov. Število uradnikov in nameščencev je v 1. 1922. povprečno znašalo 36.873 in se je v 1. 1923. skrčilo na povprečno 35.308. Personal železnic se je torej zmanjšal za 1565, kar je pri plačah pomenilo zmanjšanje od 221 milijonov frankov na 204.5 milijonov v 1. 1923. To pomeni proceotualni prihranek 7.46 odst Druge prednosti elektrifikacije. Poleg zmanjšanih izdatkov za plače in za UjpcTabdjeni material pa je treba vedeti, da jo Švica pri izvedbi programa elektrifikacije smatrala to tudi kot važno sredstvo, da zaposli številne brezposelne delavce. Eno iz najtežavnejših gospodarskih in socialnih vprašanj je bilo za Švico po vojni ravno vprašanje velike brezposelnosti. Naj navedemo le to, da na gotovi progi, ako je elektrificirana, vozi v določenem času lahko veliko večje število vlakov. Radi tega marsikje zadostuje enotirna elektrificirana proga, doči.m bi se sicer pri parnih lokomotivah radi intenzitete prometa morala graditi dva tira. Zgradba dveh tirov pa pomeni strašno povečanje investicije. Poleg tega je elektrifikacija za Švico važna, ker je švica glede dobave premoga odvisna od Inozemstva. Prednosti, ki pa se ne dajo izraziti v številkah, so še zlasti: »krajšanje voznega časa, večja delosposobnost električnih lokomotiv, bolj intenzivna Izraba železnlčnega omrežja, čistoča pri voznem materialu Itd. Vozni časi se skrajšajo zlasti radi tega, ker odpade za lokomotive potreba preskrbe z vodo in s premogom. Tudi za tujski promet je elektrifikacija važna, ker je potovanje veliko prijetnejše. Rcnt&bilitctni račun. Nastane vprašanje, kako je z reotabilite- to elelrtrificiranih želeanic. Računsko podlago za vprašanje rentabilitete tvori za deželo, kateri manjka 6urovin, kakor švici, ravno višina cene za premog. Na podlagi precej točnih statističnih podatkov so izračunali, da »o obratni stroški na elektrificirani liniji pri intenziteti prometa, kakor je bila lela 1913, enaki obratnim stroškom parne železnico, ako je cena premoga ca. 60 frankov za tono. To je to-rj paritetna cena premoga. Ako bi bil torej premog cenejši, tedaj je v sicer istih razmerah električni obrat dražji. Ugotovljeno pa je da je srednja cena premoga, ki so ga zvezne železnice kupovale v 1. 19*23, znašala 60.71 frankov za tono. Iz tega sledi, da so bili obrata! stroški na elektrificirane linije manjši, nego obratni stroški na linijah s parnimi lokomotivami. Cena premoga 60 frankov za tono pa tvori paritetno ceno za rentabilitetni račun elektr. linij le pod pogojem gotove prometne imtenaiitete (mi smo vzeli za podlago prometno intenziteto iz leta 1913) in pod pogojem gotove obrestne mere za kapitale, investirane pri elektrifikaciji. Pri ceni 60 frankov za teno se je za rentabiliftefcni račun vzela 5% obrestna mera. Pri obrestni meri 3.5 % ali 4%, (kakor jo plačujejo zvezne železnice za predvojna dolgoročna posojila bi se paritetna cena premoga pri enaki prometni intenziteti znižala od 60 na '18, odnosno na 52 frankov. Če pa bi obrestna mera za elektrifikacijo investiranega kapitala presegla 5%, tedaj bi rentftbilitetai račun pri današnji ceni premoga postal neugodnejši. Drugi faktorji za paritetno ceno. Paritetna cena premoga, izračunana z okroglo 60 franki za tono, pa se tudi menja po intenziteti prometa, po dolžini daljnovodov po številu potrebnih sekundarnih in po visokosti lastnih stroškov za električno energijo. Gotovo pa je, da se rentabilitetnl račun 3talno izboljšuje v razmerju do paritetne cene premega, v kolikor se nove elektrificirane linije oddajo v promet. Zvezni svet je v svoji poslanici cd 1. junija 1923 izjavil: «Ctm bolj raste promet, tem ugodnejši je električni obrat. Kajti paritetna cena premoga se z vsakokratnim povečanjem prometa za 4% povprečno zniža povprečno za en frank pri toni.* V podobnem položaju kot Švica se glede uvoza surovin, zlasti premoga, nahaja tudi Italija in zato tudi v Italiji vidimo, da si je diržava postavila elektrifikacijski program, ki pa vendar daleč zaostaja za programom Švice. Ker pa je Švica, kakor smo zgoraj rekli, šele na sredi pota pri Izvršbi svojega programa elektrifikacije železnic, je razumljivo, da rentabilifotni račun, ld danes še ni tako ugoden, postaja z vsakim dnem ugodnejši, čimbolj se elektrificirane železmicno omrežje izpopolnjuje. Zato bo pravi rentabilitetni račun mogoče postaviti šele po letu 1928, ko bo celotnih 1530 kilometrov, t. j. nad polovico že-lezoiičnega omrežja Švice elektrificiranih. g Konjerejski odsek 2 kmetijske dnr?bo za Slovenijo priredi ogledovanje in premova-nje plemenskih konjev: 24. julija Žalec, 25. julija Šmarje pri Jelšah, 11. avg. Ormož, 12. avg. Ptuj, 18. avg. Spodnja Potekava, 18. avg. Sv. Lenart v Slov. goricah, 10. avg. Gornja Radgona, 20. avg. Ljutomer, 21. avg. Murska Sobota in 22. avg. Dolnja Lendava. g Izjava finančnega ministra o padeu dinarja. Belgrajski »Politiki« je podal finačni minister dr. Stojadinovič izjavo o vzrokih padca dinarja v zadnjih dneh. Kot vzroke navaja polom dunajskih bank, ki so plasirale večje svote denarja pri jugoslovanskih zavodih, dalje čas pred žetvijo, katerega se poslužuje Špekulacija in pa zastoj kupovanja deviz, ker Špekulirajo kupci pri padcu dinarja še dalje a la baisse. Finančni minister naglaša, da je sedanji padec dinarja samo prehodnega značaja, ki na« ne sme vznemirjati, ker so naše finance dobre in ker se je obtok bankovcev v zadnjih 9 mesecih zmanjšal za celih 60 mi-Ijonov dinarjev. Novo pa v sedanji izjavi je, da je finančni minister prišel danes vendarle do prepričanja, da so finance in politika v tesni zvezi. V zadnji izjavi je trdi1 ravno nasprotno. Zelo markantna pa je njegova izjava, ki jo navaja kot razlog za optimistično razpoloženje glede naše valute, >da so se vse politično stranke izjavilo za parlamentarizem in stoje na parlamentarnem terenu.« g Cene živine, telet in prašičev dne 2. julija 1924 v Ljubljani. Voli debeli za kg žive teže po Din .12.75—13.75, voli rejeni 12.25 do 12.75, voli za vprego 13—14, biki rejeni 12 do 13, krave rejene 10—11.50, krave klobasarice 7—8.50, živa teleta težja, debela 17—18, živa teleta lažja 15.75—16.75, Prašiči domači debeli 17—17.50, prašiči domači peršutarji 16 do 17, prašiči zaklani 22.50—23.75, prašiči bana-ski živi 21—23. — Na današnjem trgu je bilo prignano dosti živine, kupčija pa ni bila živahna, ker so cene govedi padle in so se prodajalci čvrsto branili prodati živino cenejše, vendar pa so proti koncu morali nekoliko pri cenah odnehati, da je prišlo vsaj do delnih kupčij. Da mesarji pritiskajo na cene živine, je vzrok ta, ker so tudi cene govejim kožam znatno padle in sicer za 20 odstot. Cene teletom so ostale skoro neizpremenjene, čuti pa 3e, da prihaja na trg dosti tega blaga, zato je pričakovati preje znižanja kot zvišanja cen telet. — Za žive domaČe prašiče pa ni bilo posebnega zanimanja, ker so cene znatno poskočile, kupci pa jih ne zmorejo, ker so ostale cene mesnim izdelkom neizpremenjene. Pričakuje se v bodoče znatno znižanje cen prašičem, ker je odpor kupcev prevelik, in tudi ni nikakega izvoza. — Plemenski prasci 8 do 12 tednov stari so bili prodani po '200 do 400 Din komad. Na trgu je ostalo dosti prascev neprodanih. g Cene kožam. Goveje kože težke za kg 20 Din, goveje kože lahke 16 Din, telečje ho-že 25 Din. Od 1. t m. so kože padle in sicer težke goveje za 5 Din, lahke za 4 Din in telečje za 6 Din pri kg. Zato so pa tudi cene živini nekoliko padle. g Carinski knrz v Italiji je določen za čas od 30. junija do 6. julija t 1. na Lit 447 (Lit 100 nominale in Lit 347 pribitek izmenjave.) g Italijanski živinski trg. Milano 30. jun. 1924. Zlačovalo se je: voli Ia Lit 5.90 do Lit 6.80; meso Ia Lit 11.15—12.85; voli Ila Lit 4.50—5.80; meso Ila Lit 8.80—11.35; voli lila Lit 3.60—4.40; krave Ia Lit 5.70—6.60; meso Ia Lit 11.15-12.95; krave Ila Lit 4-5.60; meso Lit 8.35—11.651 krave lila Lit 3-3.90; biki Ia Lit 5.90-6.70; meso Ia Lit 10.35 do 11.75; Ila Lit 4.70-5.80; meso Ila Lit 8.85 do 10.95. g Surovo maslo v Italiji. Sedanje cene surovemu maslu: Ia Lit 16—18, Ila Lit 13—14, lila Lit 10—12. Cene na debelo v Parmi Lit 12.50 za kg. g Letošnja produkcija pšenice v Ttaliji. Statistični agrarni urad ministr. za narodno gospodarstvo računa na podlagi prejetih poročil na 48 milijonov stetov pšenice letošnje ga pridelka. Letošnji pridelek bo za 1 milijon stotov večji od lanskega. Severna Italija pridela letos 3 milijone stotov več kot navadno, srednja Italija pa 2 milijona stotov manj kot sicer. Letošnja posejana površina je za ca 12(1 tisoč ha manjša od one v letu 1923; posejana površino je zmanjšala samo srednja Italija« Nepovoljno letošnjo žetev v srednji Italiji pripisujejo zmanjšani posejani ploskvi, v glavnem pa letošnjemu neugodnemu vremenu. g Obalna plovba na Jadranu. S 1. junijem je uvedla Jadranska plovidba tedensko dvakrat promet na progi Sušak—Kotor. Vožnja traja 43 ur, med tem ko so pred vojno rabila iste ladje za to pot — takrat od Iteke do Ko-tora — 24 ur. Poleg tega se je vršil promet pred vojno na tej liniji štirikrat tedensko. Obenem je preje vozil tudi Lloyd iz Trsta do Kotora trikrat na teden. Jasno je, da se v, trgovskih krogih pojavljajo glasovi za skrajšanje voznega časa in za številnejše tedenska vožnje. Poroča se tudi, da se vršijo v sušaški' luki popravila dvigal, kar bo pripomoglo k povečanju prometa in dalo pokrepitev gornjim zahtevam glede preureditve voznega reda. g Industrijsko-obrtna razstava y Mariboru od 10.—28. avg. 1924. Prijavni rok za razstavljale poteče dne 15. julija. Istočasilo se vrši tudi razstava vajeniških izdelkov. Vložena je tudi prošnja za popust na železnicah. g Velike insolvence na Dunaju. Plaz po« lomov, ki se je sprožil zadnje dni v Avstriji, jo potegnil zopet nove žrtve za seboj. Plačila je ustavila velika tovarna usnja V/ilhelmsbur-ger Lederfabrik S. & J. Fleisch; v zvezi s tem polomom je insolvenca tovarne usnja Emil Fischgrimd na Dunaju. Dalje je ustavila izplačila tvrdka z kožuhovino Max Graetzer i,a Dunaju. Isto t ako je postala insolventna dunajska banka, ki ima svoj sedež na vVollzeile, Faklesch & Co„ komanditna družba. g Stroški preživljanja v Zagreb«. Iz po« datkov, ki jih je sestavila delavska zbornica v Zagrebu, posnemamo: Indeksna številka stroškov za preživljanje štiričlanske družine je znašala v 1. 1923. 1805 (podlaga je 100 v 1. 1924), v 1. 1922. 1571, v 1. 1921. 1007, v letu 1920. 1088, v 1. 1919. pa 534. To se pravi: Če je kaka štiričlanska družina porabila recimo povprečno mesečno za svoje preživljanje v 1. 1914. 100 dinarjev ali 100 kron, je porabila v 1. 1923. vsak mesec 1305 dinarjev, da si kupi isto množiuo svojih življenjih potrebščin kakor v letu 1914. t. j. neposredno pred izbruhom svetovne vojne. g Denarni zahodi Bosne in Hercegovine. V Sarajevu je bilo koncem 1. 1923. 20 denarnih zavodov, v ostali Bosni in Hercegovini pa 58. Delniška glavnica domačih zavodov je znašala 196 milijonov dinarjev, rezerve 38 milijonov, 195 milijonov dinarjev hranilnih vlog. Cisti dobiček za 1. ;1923. dosega 31 iii eno četrtino milijona dinarjev. g Trgovska pogajanja z Ameriko. Ker sa naši trgovinski odnošaji z severoameriškimi Združenimi državami vedno bolj večajo, je nastala potreba novih pogodb z Ameriko, kajti stare konvencije, ki jih je sklenila Srbija z Ameriko, so zastarele. Zato se bodo v kratkem začela pogajanja za sklenitev nove trgovske pogodbe v Washingtonu, kamor bo odpotovala naša delegacija. g Zlata valuta na Ogrskem. S prvim julijem se je uvedla na Ogrskem zlata krona kot plačilno sredstvo (za davke, carine, prevoz-nine itd.). Kurz za mesec julij znaša 17.600 papirnatih kron. g Svetovni trust vžigalifnih tvornic. Kot poroča >Echo Warszawskk z dne 28. pret. m., se v kratkem času podpiše pogodba, s katero preidejo v last nekega svetovnega trusta za fa-brikacijo vžigalic vse tozadevne poljske tovar-! ne. Ta trust, ki bo imel svoj sedež na Šved-j skem, želi pokupiti vse surovine za izdelavo | vžigalic in tudi vse tovarne, ki danes še niso ' udružene. M. V. Garšin. štirje dnevi. Iz ruščine prevel B. T. (Konec.) Morem li dopovedati to pobitost, ki me je obvladala, ko se mi je pripetila ta strašna nesreča. Ležal sem onemogel z napol odprtimi očmi. Veter je neprenehoma menjal smer, zdaj je pihal v mene čisl, svež zrak, zdaj zopet prepojen s težkim duhom. Sosed je postal tako strašen, da*hi mogoče popisati. Samo enkrat sem odprl oči, pogledal nanj in obšla me je groza. Obraza več ni imel, spolzel je od kosti. Strašni koščeni nasmeh, večni nasmeh se mi je prikazal; zazdel se mi je tako zoprn, tako sirašen kot še nikoli, čeprav sem že velikokrat držal v rokah lobanje in prepariral cele glave. To okosljo v uniformi 3 svetlimi gumbi pa me je pripravilo do trepeta. »To je — vojna — sem pomislil — tu je njena s 1 i -k a. r — Solnce žge in peče kot prej. Obraz m roke imam že dolgo obžgane. Vso vodo, ki jo ostala, sem spil. Žeja me je tako mučila, da sem, četudi sem sklenil popiti samo en požirek, na dušek spil vso. Ah, zakaj nisem poklical kozakov, ko so mi bili tako blizu! In četudi bi bili Turki, bi bilo vendar bolje. Mučili bi me eno, dve uri, a sedaj ne vem, koliko časa se bom moral še valjati in kdaj bom nehal trpeti. Mati moja, draga moja! Pulila si boš svoje sive lase, bila se boš ob steno in klela dan, ko si me rodila, ves svet boš preklela, ker si je zmislil ljudem v trpljenje vojno. Pa ti in Maša morda niti zvedeli ne boste o mojih mukah. Srečna bodi, mati, srečna bodi, moja nevesta, moja ljubezen! Ah, kako težko mi je, kako tesno! Nekaj mi stiska srce ... Že zopet oni beli psiček! Hlapec se ga ni usmilil, udaril ga je ob steno in ga vrgel v jarek, kamor mečejo smeti in zlivajo pomije. Pa je bil še živ. Še celi dan se je mučil. Pa .jaz sem nesrečnejši od njega — kajti jaz se mučim že cele tri dni. Jutri bo — četrti, za tem pride peti, šesti... Smrt, kje si? Pridi, pridi! Vzemi me! Toda smrti ni, ne vzame me. In jaz ležim pod tem strašnim solncem in nimam niti požirka vode, da bi si osvežil razžga-no grlo, in truplo me okužuje. Truplo soseda se je popolnoma razlilo. Na tisoče črvov pada od njega. Kako se prerivajo! Ko bodo onega snedli in bodo ostale od njega le kosti in uniforma, tedaj pridem na vrsto jaz. In jaz bom prav tak. Mine dan, mine noč, vse je pri starem. Jutro nastopa. Vse kot prej. Mine še ta dnn ,,. Grmovje se maje in šepeče, gotovo se tiho razgovarja. — Glej, ti umrješ, umrješ, umrješ — šepeče. — >Ne uideš, ne uideš, •je uidoš« — odgovarja grmovje od druge strani. — Da, sedaj ji ne uideš! — je glasno donelo okoli mene. Zatrepetal sera in naenkrat sem se zavedel. Iz grmovja gledajo name, dobre, golobje oči Jakobljeva, našega sanitejca. — Lopate! — je kričal. — Tu sta še dva. — — Ni treba lopat, ni treba zakopavati I me, jaz sem živ! — hočem, zakričali, pa slab vzdih se izvije mojim izsušenim ustnicam. — Gospod! Ali je mogoče, da živite? Gospod Ivanov! Fantje! Brž sem, naš gospod je še živ! Dokličite hitro zdravnika! Čez pol minute mi že vlivajo v usta vodo, žganje in še nekaj drugega. Nato izgine vso. Nalahno se dviga in ziblje nosilnica. To lahno gibanje me je motilo. Zdaj sem se prebudil, zdaj sem zopet zaspal. Obvezane rane me ne bole več; neko prijetno čustvo je razlito po vsem telesu... — Stoj! Položi na tla! Sanitejci četrta izmena, marš! Za nosilnico! Primi! Dvigni! To poveljuje Peter Ivanič, naš sani-tejski častnik, visok, suh in zelo dober človek. Tako visok je, popolnoma dobro vidim njegovo glavo z redko dolgo brado in rame, ce obrnem oči na onostran, kjer gre, čeprav nesejo nosilnioo štirje precej veliki vojaki na ramah. — Peter Ivanič — zase pečem. — Kaj želite, dra^i? — Peter Ivanič se nagne nad me. — Peter Ivanič, kaj je rekel zdravnik? Ali kmalu umrjem? — — Kaj vi, Ivanov? Vi ne umrjete. —* Vse kosti imate cele. Tak srečnež ste, kosti niti žil nimate pokvarjenih. Pa kako ste preživeli te štiri dni? Kaj ste jedli? —1 — Ničesar. — — In pili? — Turku sem vzel steklenico. Peter Iva« nič, sedaj ne morem govoriti. Pozneje..< — No, Gospod z vami, golobček ld spite. Zopet me je objel spanec in zavest ml je izginila ... Prebudil sem se v bolnišnici. Pri meni je stal zdravnik, sestre usmiljenke in poleg drugih znanih obrazov, sem videl tudi obraz znamenitega petrograjskega profesorja, ki se je sklanjal nad mojimi no« gami. Njegove roke so bile krvave. Ni se dolgo bavil z mojimi nogami, obrnil se je k meni in rekel: — No, bodite hvaležni Bogu, mladi človek! Ostali boste živ. Eno nogo vam bomo vzeli, pa to je malenkost. Morete li govoriti? — Lahko sem govoril in povedal sera vse, kar je tu napisano. KIliaillBIBBBSSSSSSSSSS Pridobivajte novih naročnikov! * Učiteljski vestnik. Jutri je tedaj pričetek zborovanja «Slom-Skove zveze> v Celju. Prvi dam je posvečen predavanjem, t. j. poučni svrhi, drugi dan pa bode služil društvenim in stanovskim razpravam. Komur je kaj na lastni izobrazbi, ta bode prišel že danes popoldne v Celje — ali pa vsaj v petek zjutraj, drugi pa bodo prišli v petek popoldne in zadnji čas v soboto zjutraj. Nekateri se opravičujejo, češ: letos grem k morju, imam Čebelice v paši pa jih grem gledat; drugi navajajo zopet kakšen drug malenkosten vzrok, da krijejo na ta način svoje piškave izgovore. Kdor pa je zaveden in zna-čajen, ne išče takih puhlih izgovorov, ker se pri odločni in dobri volji vendar talce ego-istične zadeve prelože za eden ah dva dni. Res je sicer, da zahtevajo taka zborovanja nekoliko materijaMih žrtev- — brez katerih pa se nikjer nič ne more doseči. Poglejte nam nasprotne tovariše, koliko ti žrtvujejo za svoje organizacije in zborovanja! V tem pogledu jih lahko posnemate! In zakaj bi se samo nekateri naši člani žrtvovali in drugi ne, ko je vendar organizacija za vse tu — tako v ugodnih in neugodnih časih. Res je, da je prijavilo doslej že lepo število udeležencev, a lahko bi se jih še trikrat toliko in s tem bi bil tudi naš ugled trikrat večji. Kdor se tedaj še ni odločal, naj se odloči in napoti takoj na pot, četudi se ni prijavil. Prav iskreno pozdravljeni jutri v Celju vsi prijavljeni in neprijavljeni člaini, kakor tudi prijatelji naši! Dobro došli! Orlovski vestnik. Orlovski odsek t Kranju obvešča vse brat ske odseke kranjskega okrožja in vsa okoliška društva, da praznuje v nedeljo, dne 10. avgusta petnajstletnico obstoja. Pri tej priliki bo odsek razvil prapor, katerega izdelujejo č. šolske sestre v Mariboru. Okoli šlo društva se na to opozarjajo in se naprošajo, da blagovolijo to upoštevati in da eventuelnih prireditev ne prirejajo na to nedeljo. V nedeljo, dne 6. julija t. 1. vsi v Soro pri Medvodah, kjer bo blagoslovitev novega doma in srenjska prireditev! Spored: ob pol 3. pop. litanije v župni cerkvi, po litanijah blagoslov Doma. Takoj nato javna telovadba starološke srenje, in po telovadbi srečolov in druga zabava. Pridite v obilnem številu! Naznanila. Frančiškanska prosveta priredi prihodnjo nedeljo, dne 6. julija, izlet na Lipoglav pri Šmarju. Odhod z južnega kolodvora ob 6. uri zjutraj. Vsi prijazno vabljeni! VOJAŠKI KONCERT se vrši danes in vsak četrtek na vrtu hotela -»Štrukelj«. Vstop prost. GASILNO DRUŠTVO TOBAČNE TOVARNE v Ljubljani proslavlja dne 6. julija 1924 — 50 letni jubilej z veliko vrtno veselico na Tržaški cesta 5 (pri Krčonu). Začetek veselico ob 15. uri. Za dobro kapljico in postrežbo preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor. šolski vestnik. Iz Most pri Ljubljani. Vidov dan je proslavila šola veličastno. Na okrašenem telovadnem prostoru je po sv. maši učenka Kos (8. razr.) pred celokupno šolo s takim ognjem govorila o pomenu Vidovega dne, da se je marsikomu zarosilo oko. Tudi deklamadja >Stara pravda« je užgala. Zelo ljubka je bila simbolična pesem »Pomlad«, ki so jo proizvajale deklice v narodnih nošah. Rajalni nastop opremljenih >Konjičkov« je tudi ugajal. Mehe smeha pa so vzbudile >Zamorke«, prej snežno bele, po uprizoritvi pa črne ko sam dimnikar. — Šolska razstava je prekosila vse dosedanje. Modelirano sadje in gobe malčkov iz pomožnega razreda so zbujale občo pozornost. Kot posebnost so zanimale iz rafije spletene košarice, ki so bile razstavljene med ročnim delom po vsej razstavi. Rizbam in pisalnim izdelkom so se čudili celo strokovni učitelji iz Ljubljane. Največji pro-tor na razstavi pa so zavzemala ženska ročna dela, razvrščena po razredih. V podrobnosti se ne moremo spuščati; reči pa moramo, da je bilo v teh delih ogromno truda nakopičenega in toliko izvedenosti in spretnosti izraženih, kakor bi človek nikoli ne pričakoval od drobnih ročic mladih deklic. To pa kaže veliko verziranost, metodično postopanje in pa ljubezen do predmeta gospodične učiteljice Karoline Cerarjeve, kateri moramo na zares doseženih velikih uspehih le čestitati. Le tako naprej! — Eden izmed hvaležnih očetov. Moderno je, če že ne nosimo slamnika ali če ne hodimo gologlavi okoli, da je klobuk svetel in mehek in da je trak širok samo za en prst, ne pa kakor opaziš, da je skoraj tako širok kakor je klobuk visok; da je zaviti rob pri hlačah tudi samo en prst širok, ne tako vsiljivo širok, kakor ga je zahtevala ameriška bahava moda; da so gumbi za naramnice prišiti znotraj, ne pa zunaj, in da torej zapona zadaj izgine in jo nadomeščata dve manjši zaponi ob straneh; pravzaprav je pa tudi to že par mesecev zastarelo, ker naramnic nihče več ne nosi, posebno poleti ne, v Ameriki niti pod frakom ne; da gredo hlače veliko delj čez kolke gor kakor prej, in sicer zato, ker se pomakne tudi telovnik gor; ta se ne konča več v dveh dolgih konicah, temveč je kratko odrezan in visoko zaprt, tako da vidiš pod vratom le malo srajce; pa malo zavihan je telovnik, kakor sakko, in se približuje torej že zelo staremu idealu; tudi glede gumbov, ki so v dveh vrstah, kakor v časih naših pradedov, zgoraj bolj odmaknjeni kakor spodaj; • da je sakko zgoraj odprt, tako, da se telovnik vidi in ni več zaprt, kakor je bil dosedaj; da je sakko tedaj dolg, da so gumbi, po trije, prišiti v dveh vrstah, posebno, če je gospod visok in ozek, da pa to ni ravno neobhodno potrebno — namreč, da so gumbi tako prišiti, ne, da je gospod visok in ozek —; da pa spet nosijo eno-vrstne sakko; da nosimo robček v zunanjem prvem žepu, pa ne v živih barvah, kakor hočejo trgov- ci, temveč bel, in ne zlikan, temveč neprisiljeno zložen; da nosimo spet trde ovratnike, razen seveda poleti; moda prepoveduje mehke ovratnike z dolgimi konicami in iglami ki jih drže skupaj; take ovratnike nosijo ljudje, ki capljajo vedno zadaj in ki so pred par leti zabavljali čeznje in tudi čez pisane srajce. Vse to seveda le, če imamo potrebna sredstva. NAJVAŽNEJŠE GOSPODARSKE KNJIGE. Domači vrt. Praktični navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. 48 Din, vezano 60 Din. Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Okusno vezana knjiga 120 Din. Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Cena 12 Din. Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užit- j nih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabela- j mi sestavil Ante Beg. Cena 100 Din. Nauk o čebelarstvu. A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina. Z dodatkom Albertijev- i Žnidaršičev panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din. Kubična računica. V novi meri s prideja-no naštevanko do 100. Pregledna in praktična knjiga za posestnike in lesne trgovce. 20 Din. Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami s 193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Cena vezani knjigi 220 Din. Hitri računar v kronski in dinarski veljavi. 30 Din. Vse navedene knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. izpred sodišča! Razne sodbe. G. Mihevc iz ljubljanske okolice .je bil obtožen, da je prikril dedičem umrle Frančiške Zakrajškove hranilno knjižico, vredno 3000 Din. Ker pa je mož dokazal, da je v času bolezni za Zakrajškovo mnogo izdal, ter je bil uverjen, da je denar njegov, je bil oproščen. — Že znan in star grešnik je neki Anton Pichler, doma nekje od Karlov-ca. Mož je bil že od 1. 1910 izgnan iz naših krajev kot delomržen nevaren postopač. Pred kratkim pa se je zopet vrnil, ker je mislil, da je s preobratom in ustanovitvijo Jugoslavije tudi njegov izgon ukinjen. Na vprašanje sodnika, kolikokrat je bil že kaznovan, je mož prostodušno odgovoril: »Ja, gospod, tega pa ne vem —■ velikokrat pa že.« Zagovarjal se je, ker je žalil v Radovljici orožnika, ki ga je arertiral radi povratka v naše kraje in zaradi potepanja po Slove-nijL Obsojen je bil na en mesec zapora in je izjavil, da je s to sodbo prav zadovoljen. — France Čuden iz Save je bil obtožen, da je ukradel Antonu Pristovu pri Sv, Križu 200 dinarjev vreden daljnogled In pa 600 dinarjev v gotovini. Zasačili so ga na meji, kjer so ga prijeli finančni stražniki. Obtoženi jih je prosil, da naj ga puste na stranišče kjer je vrgel daljnogled v blato, denar pa je že zapravil. Zato je tatvino daljnogleda seveda priznal, odločno pa je zanikal tatvino denarja, kar pa mu niso verjeli in je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. — Ko so bili ljudje na polju je ukradel Antonu Krivcu v Črnem vrhu že dvakrat radi tatvino kaznovani France Štajer 6 oblek, zlato žepno uro, 760 kron denarja in tri srebrne krone v skupni vrednosti 31.000 kron. Ko je odnesel plen, si je kupil veliko mrežo, v katero je svoj plen zavil. Prišel je ravno iz zaporov, pobegnil je v Nemško Avstrijo in je med potjo izvršil zopet to tatvino. Fant je vse priznal in je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe. Revna slnžkinja je izgubila v nedeljo med procesijo pri sv. Jožefu otročji plašč. Pošten najditelj se naproša, da ga vrne proti nagradi pri Kregarju, Zrinjskega cesta 3. Najbolj iskani izdelki Mestne lekarne v Zagrebu so: Iron proti slabokrvnosti, Markove kapljice za želodec, Reumatis proti trganju in revmi, dr. Havlička čaj za čiščenje. Da se občinstvu olajš8 nabava in prihrani poštnina, je sedaj za Ljubljano in okolico glavna zaloga teh zdravil v lekarni L e u s t e k. EftSON gum! pete in potplate. Dajo elastično hojo, so cenejše in obdržijo Vaše čevlje trajne. (s.) Meteorologično poročilo. Ljubljana 30S m n. m. viš. Normalna barometerska višina 736 mm. Dobro izurjen cerkovnik (malo izvežban v orglanju) išče službo. Naslov o upravi Slovenca pod štev. 3739. špecer. stroke, starejša, želi mesta. Naslov v upravi pod štev. 3734. Sprejme se trgovsko na-obražena gospodična, samostojna moč, izurjena knjipvodkinja Vešča nemške in slovenske korespondence in strojepisja za stalno namestitev. Plača po dogovoru, nastop 1. avgusta. Prošnje s spričevali in curriculum vitae je poslati na Peter Kobal, veletrgovina, Kranj. 3720 UČENEC Tcrepak, dobrih kršč. stari-šev, se želi učiti trgovine, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. — Naslov pri upravi lista pod štev. 3741. prodajalka fzurjena v trgovini mešanega blaga, katera bi znala samostojno voditi trgovino, se sprejme s 15. avgustom. Ponudbe z zahtevo plače naj- se pošljejo pod šifro: '■KAVCIJA« Stev. 3705. Kroj. pomočnika izurjenega, sprejme takoj Ivan Udrih, kroj. mojster. Loke 62, Trbovlje I. — Plača po dogovoru. 3716 vajenca za krojaško obrt sprejmem. Prednost imajo meblovana soba, s posebnim vhodom in elek. razsvetlj. se odda z 11. jul. na Dunajski c. 61. Več v pisarni Hranilnice kmečkih občin od 8 do 2, pozneje v hiši. Oddam takoj C f) D n meblirano O U D U do 1. okt. Jurčičev trg 2/1 1. PREKLIC. Podpisana praklicujera vse žaljive besede, katere sem govorila o Mariji Avsec iz Zg. Kašlja in se ji zahvaljujem, da je odstopila od JERA ALEKSA, Sostro 31, Maline kupuje vsako množino Srečko Potnik in drug, Ljubljana Metelkova ulica 13, C a a opazovan i& Uaro-metei t mm lermu-ractei v C PslUIOin dilerenofi v 0 Nebo, vetrOT faitanm-v mir 1./7. 21 h 732-6 23 2 1-5 dež 2./7. 7 h 734-2 19-1 20 d. obl. 7 2.,7. 14 h 733 6 24-4 2-2 jasno vzh. Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reklamo. v tem med našim ljudstvom po deželi naj- bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v veliki ali pa tudi v priprosti majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj dpi VJIUI •»»» - . v^iivut oni, ki imajo vso oskrbo 50 vagonov I a bltkove-doma. Ivan Kreč, krojač, j ga suhega, vilanega Dunajska c. 9. L]uhljana. ; f i J t . , 6 ' -!—!_ franko vagon Zagreb za IfnhilSI Plemenska- tcm-, ceno od Din 10.600, se ,77 , norujava, 176 cm,! lakoj procja. — Franjo na prod8aliar - POLJAtfsfe Kambič, Ljubljana, Po-CESTA 77, LJUBLJANA. Ijanska cesta štev, 18, BUKOVA DRVA i šivalni stroj kupi vsako množino Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg Stev, 8. 3740 Ročna dela izdeluje in sicer: renesans, rešil je in raadera. Naslov: LIDIJA RADU, Zalokarjeva nI, 13, pritličje. Lepa, pravkar dovršena VILA enonadstropna, s 6 sobami, majhnim vrtom, v krasni legi, 3 minute od kolodvora in mesta na Gorenjskem, se takoj proda. Več se poizve pri: Stavb, Ivrdki L Slokan, Ljsblj., Štsdentovski. b!. 7. dobro ohranjen, prodam. — Naslov v upravi pod 3736. 200.000 DIN vložim v dobroidoče podjetje proti soudeležbi ali tudi posodim na obresti proti sigurni garanciji. Ponudbe na upravo lista pod »Gotovina št. 3717«. motorno kolo 2 cilindra, 2 P H, nova pneumatika, v dobrem stanu, se radi preselitve takoj ceno proda. Skladišče G. Tonnies, Martinova cesta, Ljubljana. U!Xa z velikim skladi-niOO ščem, pripravna za trgovino ali obrt, naprodaj. Ponudbe na upravo pod »HUa a škladiiiem«. 3737 JERMENA za CEPE gože, biče (gajžle), jermena za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špaga), šmis, čevljarsko projo, čopiče za be-lenje in pleskanje ter razne krtače — kupile najceneje v veletrgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 50 komadov motorjev za vrtilne tok 220/380 voltov 3, 4, 5 P. S. najboljši izdelek, 21etnTl m. m, m. m, m r-i. r-v rrv p% rT}i (Th m, m> rrv fTTi rry m, n< m cdaja, konzorcij ^Slovenca«* Odgovorni urednik: Eranc Krcmžar v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani