S tev. 2/2 V Tršfi, vlteđfeljb 5Tokt6b» Letnih XiVI I*l;aU v$ak uui ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Urednico: ulica sv r *ičiika AsiJke^a štev. 20, L nadstropje. - Dopisi naj se pobijajo Ured-rikvu. — Nef.itrJc rana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol leta L 18- In'celo leto L 36— - Telefon uredništva in oprav s štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo * Hrokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarni'.! zavodov mxi po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najiimnj pa L 1-—. Oglase sprejema Inserauii oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Frančiška As 2QL Stojan ProtU oflRlonll sssteuo kabineta ga vprašal, ali nameravajo demokrati sodelovati v novi vladi. iDavidović nru je odgovoril, da -po »Slovanski Narod« o Protlčevi misiji. LJUBLJ/ > A, Z. Vest. da se je poverila misija za sestavo nove vlade Stoianu Protiću, je nas presenetila. Po našem mnenju, in to mnenje mora z njimi -deliti vsak objektivni opazovalec, ni Stojan Protić v danem momentu mož. ki bi bil sposoben, da bi izvedel našo državo iz težke krize, v katero je potisnila državno ladjo strankarska prenapetosti. Saj je baš Protić tisti, katerega zadene glavna krivda, da se razmere v naši kraljevini že zdavna niso riako konsolidirale. kaTtor bi bilo v interesu našega državnega organizma in naše državne misli nujno želeti. Protić je bil prvi, ki je zanesel v politično borbo osebni moment in s tem nemalo doprinesel k temu, da so se odnošaji med posameznimi politinimi skupinami tako zastrupili, da se zd, kakor da bi bil vsak izhod iz današnje krize brez nasilnih sredstev in brez težkih notranjih pretresljajev docela nemogoč. In vse kaže. da fcoče g. Protić tudi v bodoče kot designirani mi-nisrtrski predsednik vztrajati na tej poti Osebno nerazpoloženie naj še tudi v najprej igra v naši politi'ki odločujočo ulogo. Kakor poročajo iz Bel-igrada, je namreč Protić včeraj prav po nepotrebnem briskiral Svetozara Prrbičeviča in to baje radi članka, ki ga je svoječasno priobčil naš list. Naj se sodi o tem članku, kakor se hoče, eno je gotovo, da ta članek ni tako pomenljiv, da bi se ga smelo izrabi-ti za pravcato državno aiero. Igralci so občutljivi, državnikom pa ne pristoja taka občutljivost. Sicer pa kam pridemo, ako se bodo naši državniki pri vladnih krizah ozirali na vsako posamnost, ki jo priobčijo listi? Potem se iz kriz pač nikdar ne bomo izmotali. Nočemo prihvati olja .V ogenj, vendar pa se je nam zdelo potrebno, da m kra:ko označimo svoje stališče napram desig-niranemu ministrskemu predsedniku. Da-li bo Pro-tićeva misija uspešnejša, kakor je bila ona dr. Draže Paviovića? Dvomimo. Ako nI Pavlović, ki uživa nesporno v našem začasnem parlamentu vsestranske simpatije, mogel sestaviti niti koalicijskega. -kamoli koncentracijskega kabineta, kako se naj to posreči Slojanu Protiću, ki ima proti sebi večino Narodnega predstavništva. Kakor je bila kratkotrajna vlada Liube Davidovićs, dasi se je opirala na parlamentarno večino, tako bodo usojeni tudi drugemu Protićevemu ministrstvu le kratki dnevi, ako sploh pridejo do sestave tega kabineta. Sicer pa smo prepričani, da se bo Protiče-va misija že v kali ponesrečila, ker se bo takoj izkazalo, da je .povsem izključeno, da bi mogla manjšina vladati nad večino in proti večini. Pro-tićev poizkus, napraviti konec krizi in sestaviti življenja sposobno vlado, se izjalovi že zategadelj, ker pri tem poskusu niso merodajni stvarni razlogi, ki jih narekujejo državni interesi, marveč osebni momenti, ki izvirajo iz strankarske ozko-srčnosti in gospodstvaželjnosti. BELGRAD 1. Kakcr ie razvidno it noroč»i je dobil g. Protić nalog, da sestavi nov kabinet. Klirb Demokratske zajednice je imel včeraj popoldne sejo. v .kateri se je soglasno kon-tatiralo, da sterpi s tem na čelo vladi mož. ki je družabno nemogoč, oIdne sklical šefe strank na sejo, na kateri se bo razpravljalo o sestavi nove vlade in o razdelitvi resorov. V parlamentarnih krogih se govori, da imajo stranke, ki hočejo podpirati novo vlado, sledeče kandidate: Narodni klub: dr. Drinkovića, dr. Poliča, dr. Surmina in dr. Lorkovića. Za mesto hrvatskega bana se imenuje v krogih Narodnega kluba ime dr. Laginje. Jugoslovar ki klub: Demokratski disident V. Mua-čevič, ki naj bi dobil resor agrarne reforme. Od Trirkovićeve grupe se imenuje Trifković sam. Radikalci: Protić, dr. Ninčić, Josa Jovanović, Slavko Miletič, dr. 2arko Miladinović in dr. Milan Srskić. Zdi se da ta vlada ne bo imela v parlamentu kvoruma. Vlado ne bodo podpirali poleg demokratov ne socijalisti, ne Crnogorci BELGRAD, 1. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, obstojajo tri kombinacije gjede sestave novega kabineta. Prva je, da se sestavi koncentracijski kabinet, ta pa ima zelo malo verjetnosti; druga eventualnost je sestava širšega koalicijske-ga kabineta, katera pa istoitako ne pride v poštev, ker nekatere večje stranke ne nameravajo podpi rati vlade. Ostane samo tretja kombinacija, da bodo vlado sestavili radikalci, Narodni klub in skupina dr. Korošca. Domneva se, da ne bodo vsi novi ministri samo parlamentarci, ampak da bo Protić vzel v kabinet tudi neparlamentarce. LJUBLJANA, 2. »Slovenec« poroča iz Bel-grada 1. t. m.: V včerajšnji seji demokratske zajednice se je sklenilo soglasno, da demokratska zajednica ne bo sodelovala v Protićevi vladi. Izdal se je nastopili komunike: Bel grad, 30. septembra. Danes ob sedemnajstih je imel klub demokratske zajednice sejo, v kateri se je soglasno vzel na znanje negativni odgovor Davidovićev na Protićev predlog, naj demokratska zajednica pošlje svoje zastopnike v njegov kabinet. Klub utemeljuje ta sklep z dejstvom, da bi bil kabinet pod vodstvom Protića, čigar politika je zadosti znana, v socijalno-ekonomskih vprašanjih reakcijonaren in v narodnostnih vprašanjih parlikularističen in designirani ministrski predsednik v družabnem občevanju ni mogoč. — Iz tega se vidi, da vodi demokratsko za jednico samo osebna mržnja, kajt? .očitanje ro BELGRAD, I. Popoldne je imel klub radikalne stranke sejo, ▼ kateri je sklenil, da naj vrne Stojan Protić mandat, ako ni mogoče doseči večine, ki bi omogočila delo v parlamentu. Sočasno sta sprejela isti sklep tudi Narodni klub in slovenski klerikalcL G. Stojan Protić je odšel okoli 19. ure v dvor in izročil mandat v roke Njegovega Visočanstva prestolonaslednika Aleksandra. BELGRAD, 1. V demokratski zajednici vršila se je včeraj kratka seja, na kateri se je razpravljalo o politični situaciji. Situacija je sedaj bolj jasna nego kdaj prej. Pokazala se je nemogočnost, da stvorijo radikalci z Narodnim klubom in slovenskimi klerikalci vlado. Pokazalo se je tudi to, da so bili računi gg. Protić-Laginja in Korošec slabi, ko so vse do danes trdili, da imajo za seboj večino in kvorum. Njihov račun je bil osnovan tudi na sodelovanju Črnogorcev, ali — račun brez krčmarja. Facit njihovega poskusa sestaviti vlado, ki bi mogla stopiti pred parlament, je ta, da si niso mogli pridobiti niti toliko glasov, da bi mogli računati na večino, a o kvorumu ne more biti sploh govora. Tako je izrazu včerajšnjega veselja sledila danes katastrofa njihove politične kombinacije. G. Protić ima samo eno zaslugo, da je vsaj brez odlašanja izvajal konsekvence in vrnil svoj mandat v roke prestolonaslednika. V parlamentarnih krogih se je še popoldne vzdrževala vest, da g. Protić za nikako ceno ne vrne mandata. Vsled tega je katastrofa njth kombinacije izzvala precejšnjo senzacijo. Včeraj se je povsod z velikim zanimanjem razpravljalo, kaj bo sedaj. Prevladuje mnenie, da se mandat vrne demokratski zajednici, ki bo iskala predvsem sporazuma z Narodnim klubom in izvedla na ta način deželo iz težke krize ne menjajoč osnove svojega programa. Drugo mišljenje je, da se pokliče v vlado nevtralna oseba za sestavo kabineta. Gotovo je to, da se rešitev krize ne more in ne more in ne sme več zavlačevati." BELGRAD, G. Protić je baziral svojo kombinacijo tudi na računu, da mu bodo gotovo pomagali Črnogorci. Ta račun se je izkazal popolnoma zgrešen. Danes popoldne je narodni poslanec Daković v imenu Črnogorcev izjavil g. Protiću odločno, da Črnogorci ne vstopijo v kabinet ter da tudi ne glasujejo za vlado, ki ima povsem reakcijonaren značaj. Socijalisti odklanjajo sodelovanje s Protićcm. BELGRAD, 1. Včeraj je Prctić pozval k sebi posl. Bukšega, enega izmed načelnikov socijalnodemokratskega kluba in bivšega ministra, da se pri njem informira o držanju močno koncentracijsko vlado, ki bo imela nalog, da privede državo iz današnjega nereda. * Nova pogajanja. BELGRAD, 2. Danes se govori, da se vrše med demokrati in radikalci pogajanja na naslednji podlagi: Parlament bi imel samo voti-rati proračun in izdelati volilni red; takoj potem bi bil parlament razpuščen in bi se razpisale volitve za konstituanto. Ako radikalci pristanejo na ta predlog, bi bila mogoča začasna koncentracijska vlada. Kandidati za ministrsko predsedstvo. ZAGREB, 2. Današnji »Hrvat« poroča iz Belgrada, da veljata kot najresnejša kandidata za ministrsko predsedstvo poslanca Pavlović in dr. Drašković, prvi nevtralec, drugi demokrat. Radikalci lansirajo zopet Pašića, ki pa menda nima pravega veselja, da bi se lotil te nehvaležne naloge. Laži o dogodkih v Crnigori. (BELGRAD, 2. Iz italijanskega vira poročajo pariški listi, da je izbruhnila v Crnigori splošna ustaja proti jugoslovanskim oblastem. Črnogorci so v zadnjem času prerezali vse brzojavne vezi, ki so vezale nortranjost Črnegore s Srbijo in se-vernoiztočnimi (pokrajinami. Pri tem so se vnele ljute borbe, v katerih je baje padlo okrog 60 srbskih vojakov. Vse te vesti so seveda izmišljene. V Crnigori vlada popoln mir in nihče ne misli na vstajo. Zbiranje jugoslovanskih prostovoljcev. CURIH, 2. (»Stampa«.) Iz Zagreba poročajo, da se na tisoče prostovoljecev iz vseh krajev Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Dalmacije javlja v prostovoljsko legijo za pohod na Reko. Prostovoljci so zahtevali od vlade orožje, ki jim pa ga ni dovolila. To je povzročilo "velikansko nezadovoljstvo. »Stampa« pripominja, da so te vesti ten-dencijozne; razširila jih je baje srbska vlada sama. Pred novim socijalistov -proti vladi, ki bi jo sestavil Protić, kakor tudi o njih eventualnem sodelovanju v „»^„r-n i - a- t * ^jadi. -osi. mU« j , o-jkli/nil vsakawfe^CREB, 2- Kakor poroča »Agramer Tatf- akcijenarstva Pod čije plaščem se i^^e socijalnodemokratskega kluba v vladi Matt«, se ,c zgradd m dovršil te dni ladijski - — - -- - ' ' - — - - - most čez Savo. To je prva most, ki veze razpasla največja korupcija, ne more biti re sno. — Tudi socijalisti so odklonili sodelovanje v Protičevem kabinetu, ker od njega ne pričakujejo dovolj prizanesljivosti napram boljševiškim tendencam. — Črnogorci so izjavili, da bi novo vlado podpirali tako kakor dosedanjo, to se pravi, da bi glasovali zanjo le od slučaja do slučaja, ker se ne bi smatrali koL sestavni del vladne večine. Z ozirom na vse te izjave bi štela vladna večina brez Črnogorcev 135 glasov in bi le v tistih slučajih imela kvorum, ako bi Črnogorci vsi do zadnjega ostali v zbornici. Demokratsko-socijali-stična skupina šteje 127 glasov. BELGRAD, 1. V kuloarjih se sliši, da bo opozicija vrnila mandat za sestavo vlade, čeprav bi imela več poslancev za seboj kakor dosedanja vlada. To stori, da ne bi zavlačevala krize in da bo položaj postal popolnoma jasen. BELGRAD, 1. Ker opozicija noče zavlačevati krize in rajši vrne mandat, si stojita v parlamentu dve skupini nasproti, od katerih nima nobena kvoruma. Opozicija šteje 135 glasov in demokratska zajednica s socijalisti 127 glasov. Eni ali drugi skupini bo treba poveriti nalogo, da vodi vladne posle, ker se koncentracija, kakor se je doslej videlo, ne da doseči. S tem je položaj dovolj jasen. BELGRAD, 1. Danes dopoldne je bila poslednja seja ministrskega sveta. Razpravljalo se je o nekaterih manjših vprašanjih zuna- kratsklm in parlamentarnim principom popolno-i nje politike, kakor tudi o nekaterih agendah. _______l__i«: o« nnlict;li vio.-'« m o n!čtn a I — I^i—^lrJ n y r% A e o A t» ! tr Dsvirlniri^ c o i p nrurJ- ma nasprotno, da bi se polastila vlade manjšina proti večini in slednjo popolnoma izpodrinila. To se tudi pri današnjem poskusu radi-kalcev ne bo posrečilo. Potražnja za sestavo novega kabineta. BELGRAD. 1. Designirani ministrski predsednik Stojan Protić je posetil včeraj g. Davidovića in P O D L I S T EK IVAN BALOH: AinsrlKansKI d« Humoreska. Zdravko Suh je bil sedmošolec. Šolsko leto se je bližalo svojemu koncu; le še par dni — in šolski prostori se bodo izpraznili, vse pojde domov. A med tem, ko je bilo vse veselo, je bil Zdravko žalosten in melanholičen. Čim bolj se je približeval dan, ko bodo delili izpričevala, tem bolj je bil otožen. Vedel je, da bo padel. On in matematika si nista bila namreč prijatelja. Zdravko je bil pesn;k in sicer edini pesnik v sedmi šoli. Sicer je bil redko kdo tako srečen, da je smel pogledati v skrivnosten tempelj njegove Muze, toda — to je vedel ves razred, da gresta Zdravko in matematika narazen, in da bo matematika pesnika vrgla, ker je močnejša, kot so njegove rime. Kako tudi, da bi šle skupaj sveta poezija in pa mrtve, suhe številke, ki so brez življenja in brez srca! Zdravka pa je skrbelo še nekaj druzega. Poleg svete knjige, kjer so bili zapisani biseri njegove poezije, je imel Zdravko še drugo knjižico, v katero pa še ni pogledal nikdar nikoli nihče in prečital nihče Ministrski predsednik Davidović se je prisrČ no zahvalil svojim kolegom v kabinetu za sodelovanje. BELGRAD, 1. Danes ob 10. se je v ministrskem predsedništvu začela seja, na kateri se sestavi nova vlada. in motiviral to s stališčem Protićevim v vprašanju agrarne reforme in z vnanjo politiko, katero namerava Protić inavgurirati. V včerajšnji seii socijalnodemokratskega kluba se je to stališče odobravalo. Ponesrečena Protićeva misija. BELGRAD, 1. Govori se, da bo Stojan Protić prejkone vrnil mandat za sestavo vlade prestolonasledniku regentu, ker se mu nikakor ne more posrečiti, sestaviti večino, s katero bi mogel v parlamentu delovati. BELGRAD, 2. Danes dopoldne je izšel komunike radikalnega kluba o vzrokih, zakaj je Protić vrnil regentu mandat za sestavo vlade. Komunike navaia že znane izjave, v katerih demokrati, socijalisti in Črnogorci odklanjajo sodelovanje in opravičuje stališče radikalnega kluba. Spomenica končuje z izjavo, da je Protić opustil svojo na.nero, ker se je prepričal, da ne bi mogel pridobiti za svojo vlado v parlamentu take večine, ki bi mu omogočala trajno delo. Protić fe glavna ovira za sporazum. BELGRAD, 2. Iz demokratskih vrst prihajajo vesti, da demokrati niso principijelni nasprotniki sodelovanja z rad?kalci. Odklanjajo samo, da bi vstopili pod Protićevo vodstvo, ki je že ponovno žalil tako posamezne demokratske politike kakor tudi celo stranko. Ako bi designirali radikalci koga drugega izmed svojih Članov, bi sporazum ne bil nemogoč. Regent bo apeliral na patriiotizem strank. BELGRAD, 2. V parlamentarnih krogih se govori, da bo regent poklical na dvor vse načelnike strank in da bo apeliral na nje, naj se vendar enkrat sporazumejo in obrazujejo Nesreča na savskem mostu pri Belgradu. BELGRAD, 2. Na sprednjem delu savskaga mosta se je v torek porušilo sedem jarmov. Poškodovan je bil samo en delavec. Dela so se takoj nadaljevala. Končna dovršitev mosta se nemara radi tega ne bo zavlekla. Ladijski moet pri MitrovicL Srem in Mačvo in sploh prvi most za vozove in pešce, ki veže Srbijo s Hrvaško in Slavonijo. Kredit za dijaštvo odbit. BELGRAD, 2. Finančno ministrstvo je odbilo krec.it 250.000 kron ministrstva za pro-sveto. Ta kredit je to ministrstvo zahtevalo kot pomoč za dijake iz zasedenega ozemlja. Državno gledališče v Ljnbljani. BELGRAD, 1. Ministrski svet je sklenil, da se bodo gledališča v Belgradu, Zagrebu in v Ljubljani proglasila za državna. Gledališča v Splitu, Osjeku, Sarajevu, Novem Sadu in Skopi j u so proglašena za provincijalna in so dotirana z letno podporo 100.000 kron. Letno podporo 20.000 kron dobe vsa mestna gledališča, med njimi tudi gledališče v Mariboru in Varaždinu. _ MiPCtf^a ksnfere^sa. Vest o pogajanjih z Madžarsko neresnične. PARIZ, 4. (S.) Vkljub vestem, ki so jih priobčili nekateri listi, se sedaj ne vrše nikakršna pogajanja z Madžarsko. O vprašanju, da bi se pozvala madžarska delegacija v Pariz, da sprejme zavezniške mirovne pogoje, se ni sploh razpravljalo. Nemčija ni se odgovorila na ententno eoto. PARIZ, 4. (S.) Nemška vlada ni še odgovorila na zavezniško noto glede odpoklicanja generala von der Goltza. CURIH, 4. (S.) Iz Berolina poročajo: »Lokal Anzeiger« piše, da bo odgovorila nemška vlada na ententno noto glede baltiških pokrajin danes. Izjavila bo baje, da je priprav- ljena uporabiti vsa sredstva, da spravi nemške čete iz Kurske. Razun tega bo pripomnila,, da so bili njeni nameni glede tega vprašanja vedno odkriti, kakor sedaj. Avstrijski poslanik v Parizu ni 5e imenovan. PARIZ, 4. (S.) Ministrstvo za zunanje zadeve ni še prejelo nikakega uradnega obvestila o imenovanju Bischofla(?) za avstrijskega poslanika v Parizu. Z druge starni je tako obvestilo nemogoče, dokler ne odobri francoski parlament mirovne pogodbe z Avstrijo. Iz ČehosBoyaške. Koridor med čehoslovaško ln Jugos!avQo. ■PRAGA, 2. Minister dr. Beneš je v odseku narodne skupščine za zunanje stvari govoril o mirovni konferenci in dejal med drujrim: Vprašanje skupnih meja z Jugoslavijo je bilo za nas zelo važno. V tem oziru smo poizkusili vse. Amerikanci so biH prvotno na etnografskem stališču. Ancleži so opozarjali na nevarnost takozvanega koridorja v vojaškem oziru, italijanska delegacija pa je odklonila vsako tako zahtevo, ker je menila, da bi v bodočnosti škodovalo italijanskim interesom, ako bi biH sosedi z Jugoslovani. Edinole Frr.ncija je zas-topaia naše stališče in ga podpirala. (Viharno odobravanje.) Konstatirati moram, da so zl isti francoski vojaški krogi spoznali važnost našega sosedstva z Jugoslovani. S takimi okoliščinami je bila rešitev vprašanja koridora že v komisiji pokopana. Navzlic temu je vrhovni svet razmotrival to vprašanje, vendar pa ga je odklonil. Konstatirati moram, da smo si bili popolnoma v svesti velike važnosti, ako bi se to vprašanje rešilo v nam ugodnem smi^u. »Ves na cd živi od verižništva«. PRAGA, 2. Ko se je vračal minister zunanjih del dr. Beneš iz Pariza, je bil na postau v Veselih slavnosten sprejem. V imenu ugodnega občinstva ca je pozdravi! ♦ mkajšnji nadučitelj in starosta Sokola Kolin, ki 'z v svojem jrovoru med drnsr;m naclašal: »Ves čf^ki narod živi sedaj od veriž-ništva in oderrštva. Ljudstvo je pozabilo nase, nihče neče več živeti od dela svojih rok. nihče se neče pokorili zakonom, vsakdo hoče samo izkazovati. stranke skušajo preskrbeti svojim pristašem udobna mest., ne glede na to ali so dotičniki poštenjaki ali s-packvjo za omrežje kake ječe. Govornik je naglršr:1, da pozna v državi razun dr. Bcneša samo creg^ pomene0"'. Človeka t. j. Kramara. Svoj govor je rr>M'učil Kolin s nozivom naj dr. Beneš očisti ta nvgiiev hlev.v Ker je Kolin D-;ptaŠ n^roJno-demokratsiVe stranke, ga socijnli-stični listi obeh smeri liuto nanndaio doka^n'oč. da je govoril neresnico in da je žalil ves češki narod. Po!'°ko odprto pis-no zaveznikom. VARŠAVA, 3. (S.) Listi priobčujejo odorto pismo ententn:m državam, ki nosi podpise oozabili, in drugič: on sam se jih sploh ni spomnil. Kdo bi tudi malenkosti zapisoval, ko so bile druge rubrike bolj važne in večje številke bolj potrebne, da se ne pozabijo. Zato je imela tista knjižica za dolgove razne oddelke kot n. pr. krojač, čevljar, perica itd., a najbolj obširen prostor je bil prihranjen domači gospodinji — Lizi. Ta oddelek je imel zopet pod seboj več poglavij, kakor katekizem, namreč pod: 1. stanovanje: 2. zajtrk; 3. šivanje; 4. mazilo za čevlje; 5. razno. Pod zadnje poglavje so spadali stroški, ki jih je dala Liza za kak liter vina, kedar so prišli Zdravkovi prijatelji — sami prijatelji — na literaren pogovor na njegov dom. Ko je pa | dijaki v šoli, mu je Liza brala take litanije: Zdravko te bukvice, katere je on sam imeno- • da je lenuh, da je izpnden študent, da je bil val — bukvice grehov — pregledoval, pa ni j prva leta kot angel, da je zaslužil, ko je prva bil prav nič vesel. Čim bolj se je bližalo leto leta drr^e poučeval, svojemu koncu, tem večje številke so prihajale na dan. Posebno se je precej nabralo tistega raznega blaga. Sploh bi bil Zdravko tisto knjižico grehov najrajši vrgel na grmado, kedar je Liza pekla kruh, in pepel raztresel po vsej Kravji dolini, kjer je stanovala Liza in njeni dijaki, ali on je vodil knjižico zaradi kontrole, da ga ni mogel nihče ogoljufati in da je vedel, ali je sploh aktiven, ali pasiven. Liza je bila dobra in skrbna dijaška gospodinja. V svojih mladih letih je služila kot kuharica pri nekem župniku, po njegovi smrti pa se je preselila v Ljubljano ter se preživljala kot šivilja in dijaška mati. Prihranila si je par sto goldinarjev, in ker je bila znana kot skrbna, poštena in stroga, zato so ji matere rade dajale v oskrbo svoje sinove. Zdravko je bil pa iz tiste fare — sin ubogega gozdarja — kjer je njen gospod umrl, zato je imela do njega še neko posebno skrb in ljubezen, zlasti ker ji je rajni gospod priporočil, da naj skrbi zanj, če bo študiral, ker je nadarjen in — je sirota. In res je skrbela Liza zanj, kot lastna mati. A tudi ljubezen Lize do Zdravka se je nehal* pri računih — to se pravi pri dolgpvih. Ko sta bila sama doma in so bili vsi 4ruj} zdaj ga pa uihče ne mara, sploh, da je bil priden, pobožen, pošten, prijazen, pokoren Jtd., tako da je Zdravko vse tiste besede, ki so se vse pričele s Črko p, že davno na pamet znal. On jo je roi'-no poslušal, potem je odgovoril, da se je nazadnje še Liza smejala: NaSa mati Liza poje vedno iste pesmi svoje. Ker je Zdravko dobro vedel, da je Lizina pridiga sicer ostra in dolga, a nazadnje pride tuda — amen, zato je Zdravko vzel že 'med pridigo svojo palčico ter šel na izprehod, da se je ta čas doma razkadilo in da se je on pokrepčal v svežem zraku. In ko je prišel nazaj, je bila Liza zopet stara Liza, namreč prijazna, poštena, pridna in pokorna Zdravku, kar je želel od nje, da mu je postregla. Toda zadnjo nedeljo mu je brala litanije, daljše od vseh svetnikov, kakršnih 5e ni slišal nikoli. Zdaj je videl Zdravko, da gre za res. Povedala mu je kar naravnost, če ne plača do konca meseca, kar je dolžan, da mu vrže vso njegovo beračijo na cesto, ali ga pa naznani razrednemu profesorju, kakšen lump da je, da ga po noči al doma itd. Vse malo is- velik* Madžari doje z Dunaja 70 milijonov. DUNAJ. 3. Madžarska vlada je svoječasno vložila proti avstro-ogrrki banki tožbo na izplačilo 70 milijonov kron. ki so jih avstrijski oficirji, ki so vdrli v palačo ogrskem poslaništva na Dunaju, zapleniH in s'cril;. Policija je izsledila skrivališče in madžarska vlada je teh 70 milijonov reklamirala kot svoio lastnino od avstro-ogrske banke. O (tožbi je raspravljalo najvišje sodišče in razsodilo, da avstro-ogrska banka ni upravičena pridrževati tega zneska in da mora teh 70 milijonov izplačati madžarski vladi. Železaičarskn stavka v Angliji. LONDON, 3. (S.) Uradno poročilo pravi, da se je železniški promet znatno izbol'šal, in da se vrača na delo vedno večje število dclav-cev. Delavska delegacija zveze »Trades U-nions« se je pogajala z I loydom Georgeom. No coj se bodo pogajanja nadaljevala. Vlada je grehe mu je naštela, tako da Zdravko sam rti vec'el, ali je T ' i njegov spovednik, ali ne. Taka ni bik za še nikdar. Tedaj Zdravko ni delal več rini, ampak dejal je mirno: Po-trpite no, vse bom poplačal, saj sem poslal svoje pesmi v list in dobim gotovo lep honorar in že pred dobrim mesecem sem pisal svojemu bogatemu stricu v Ameriko, naj me ne pozabi, jaz ne morem pomagati, če se pišem — Suh. Zdravko je mislil Lizo v dobro voljo pripraviti, pa ni šlo. Nasprotno, dobil je takle odgovor: »Ja, si suh, ampak trikrat: po imenu, po telesu, po pameti in po žepih.« Tukaj se je Liza v naglici sama uštela. To je pa Zdravkota salno užalilo, da mu očita telesno napako in celo rojstno ime — ali je on kriv, če se je njegov oče pisal tako? Kar obmolknil je. Pa je še nadaljevala, saj je imela čas, ker je ravno pometala: »Za tiste tvoje čačke ti bo kdo kaj dal? Škoda za papir, ki ga toliko potrefnaš, in črnilo, ki ga toliko poliješ, mar bi se učil, zdaj boS pa dobil dvojko, pa kar dve — vse vem.« še naprej: »Tisti stric iz Amerike ti bo kaj poslal? Mi je že tajnik povedal, da mu je stric pisal, da od tistega študenta ne mara nič sli' Sati.« — Zdaj je bilo pa to tudi Zdravku preveč. Vse bi bil ž« pozabil, odpustil in požrl —• ampak, V T4m 5. Mkitktm mi dala ukaz, dU se ne smejo izplačevati tedenske mezde železničarjem, ki so zapustili delo brez predobvestila. LONDON, 3. (S.) Zatrjuje se, da je naslovil Lk>yd George ognjevit proglas na železničarje, v katerem zahteva, da sprejmejo njegovo razsodbo. V oficijelnih krogih se smatra zavrnitev proglasa s strani železničarjev za dokaz, da so začeli stavko iz povsem drugih vzrokov kakor pa radi mezdnega vprašanje. Razun 930 mestnih prog, ki so v prometu, posluje sedaj 34S0 vlakov. LONDON, 3. (S.) Uradno poročilo pravi: Delavski zastopniki in zastopniki zveznih sindakatov so se pogajali z LIoydom Geor-geom popoldne. Nato so odšli na sejo železni-čarske^a izvrševalnega odbora. Promet se venomer boljša. LONDON, 4. (S.) Vladni predlog za razsodbo so železničarji zavrnili. V tem predlogu je bil stavljen za vzpostavitev podajanj pogoj, da se delavci povrnejo na delo. Vlada je zajamčila, da se ne bo izvršilo splcli nikakršno znižanje mezd pred 31. 12. 1919., in da je pripravljena na podajanja v s vrh o podaljšanja tega roka. Po 31. 12. 1919. bi bila vlada pripravljena, da upošteva vsako upravičeno pritožbo na vladni načrt o enotnih mezdah za vsako kategorijo posebej in preiloži te pritožbe razsoabeni komisiji- Ker so bili ti pogoji odklonjeni, je p-edložil Lloyd George sedemdneven rok, tekom katerega bi bila vlada pripravljena na p? tajarja. Če bi bila podajanja brezuspešna: bi morali delavci dati tekom 3 dni 48urr.o prednaznanilo za zapustitev dela in pustiti na vsak način inštalacije v popolnem redu. Železničarji so zavrnili tudi te predloge, in seja se je dokončala. Fr-n^o-Tta zbcnica za razorožitev Nemčije. PARIZ, 3. (S.) Zbornica je razpravljala o Renar.delovem predlogu, ki se glasi: ^Zbornica poziva vlado, naj dela skupno z V7iisonom na to, da se skliče takoj po odobritvi mirovne pogocbe s strani Nemčije Zveza narodov, da se piedlože na proučevanje ukrepi za splošno razorožitev. Zbornica je sprejela predlog komisije, ki se glasi: »Zbornica poziva vlado, naj se dogovori z zavezniškimi in pridruženimi vladami glede izvršitve vseh ukrepov, ki omogočajo razorožitev Nemčije in njenih zavetnikov potem prepovedi izdelovanja nekaterih vrst vojnega materijala in polom drugih ukrepov, ki se smatrajo za potrebne. Zbornica je sprejela tudi Renandelov predlog z CleirserKreauovim dodatkom, ki se glasi: ....skupno z Wilsonom, Iti mora sklicati skupščino na podlagi čl. 5. pogodbe o Zvezi narodov. Zbornica je nato odobrila brez razpravljanja leta predlog: Zbornica poziva svoio vlado, zaupajoč v pravičnost zaveznih in pridruženih drža.v, da nadaljuje svoja finančna pogajanja z zavezniki v svrho, da se doseže: 1) pravica do prednosti pri nem?kih izplačevanjih, dokler ne boste odškodnina in obnovitev v opustošenih krajih popolnoma poravnani; 2) še nadaljnja ohranitev vzajemnosti, ki je nastala v vojni, in sicer naj se zajamči izvršitev obvez in obnovitev opustošenih krajev s strani Nemčije; 3) sklep dogovora med zaveznimi in pridruženimi državami za pravično razdelitev vojnih bremen. Senatova razprava o mirovnih pogojih odložene. PARIZ, 4. (S.) Leon Bourglois je predložil senatu poročilo o versallleski mirovni pogodbi in o vo}a§kih dogovorih med Francijo, Anglijo in Zedinjenimi državami. Senat je odložil razpravo na čelriek. Novo prusko mirWrf*vo. CURIH, 3. Uradno poročilo o rešitvi ministrske krize v Nemčiji se bržkone ne priobči pred nedeljo. Čeravno se je rešilo vprašanje vstopa demokratov v kabinet z enakim številom zastopnikov kakor p-ed dem sijo, ostane vendar še vprašanje določitve o*eb /a novo ministrstvo. Listnica za pravosodje se poveri skoraj gotovo bivšemu ministru Schifferju, ki bo istodobno pockancelar, a listnico za notranje stvari dobi gotovo poslarec Koch. Ni se pa ie sklenilo, kdo prevzame novo ministrstvo za obnovitve in izvršitev mirovnih pogojev. -Frankfurter Zeitung« smatra, da se ti ministrstvi poćelite izvenparlamentarnim političnim osebam. Dočim se zdi, da se bbža kriza v Prusiji končni rešitvi, postaja položaj na Bavarskem vedno resnejši. Katoliki ne morejo več trpeti skupnega življenja s večinskimi socijalisti in bi hoteli na vsak način dobiti premoč, ki so jo imeli pred revolucijo. Katoliški center bi tiotel izpremeniti vladno krizo v parlamentarno krizo in izjavlja, da je nujno potrebno, da odloči narod potom referenduma, če se morajo volitve za državni zbor ponoviti ali ne. Klerikalci smatrajo, da bi v tem slučaju zmagali, ker bi se mogli večinski in neodvisni socijalisti upirati samo v Monakovem. Neodvisna socijalistična stranka je organizirala včeraj v Berolinu velike manifestacije proti vladi. Vlada je prepovedala zbiranje, in zrakoplovi so letali nad mestom in nosili o-blastim vesti o sumljivem skupljanju. Policija in vojaštvo sta razgnala s silo nekatere skupine. Prišlo je tudi do krvavih spopadov. Wilsonoro zdravstveno stanje zopet poslabšalo, NEW-YORK, 3. (S.) Vsled Wilsonove bolezni je belgijski kralj Albrecht odklonil vse obveze za potovanje po Zedinjenih državah, izvzemši obisk v Bostonu in Bulfalu- NE\V-YORK, 3. (S.) Poročilo dr. Craysona o zdravstvenem stanju predsednika Wilsona pravi: Danes je bil predsednik ves dan v postelji. Zdravniki Berkun, Ruffin in Stili so izjavili, da Wilsonovo stanje ni prav dobro. Bilo je sklenjeno, da se mu predpiše za nekaj časa popoln počitek. WASHINGTON, 4. (S.) Po dveh preiskavah je bilo javljeno, da je Wilsonovo zdravje neizpremenjeno. Neurolog dr. Dercun iz Fi-ladelfije je preiskal predsednika v četrtek in izjavil, da smatra njegovo stanje za resno. \VASHINGTON. 4. (S.) Listi javljajo, da je bila V/ilsonova hčerka poklicana k očetu. Dogovor med Italijo in Francijo? PARIZ. 3. (»Tribuna«.) »Echo de Pariš« zagotavlja, da je italijanska vlada dobrohotno sprejela predlog francoske vlade, naj odobri versaillcsko pogodbo s kraljevim odlokom. To ima ramen, da se re zamudi preveč tre-tia cdrbritev, ki je potrebna za hitro uve-ljavljenje pogodbe. Ta skle~) bo sprejet z največjim zadoščenjem v francoskih krogih, kjer je povzročil razpust italijanske zbornice velike skrbi, ker je bila vsled te£a neizogibna zakasnitev razprave o mirovni pogodbi v italijanskem parlamentu. r.Homme libre« piše, da je bil sklenjen med Francijo in Italijo dogovor, ki urejuje odno-šaje med tema dvema državama. Ta dogovor je bil včeraj predložen obem vladam na podpis, a nato se predloži parlamentoma v odobritev. KsnSks inđustma In Slovenci. Ljubljana, 26. sept. Politični boji med Nemci in Slovenci na teritoriju SUS se bližajo svojemu koncu in se bedo po definitivni ureditvi naših severnih mej najbrže končali. Z ustanovitvijo države SHS so se zrušile nemške sanje o mostu do Adrije, odstranjena je nevarnost c političnem zavojevanju Slovencev. Sedaj preti pa druga, v -gospodarskem oziru. Te nevarnosti se nazadnje že ubranimo z visoko carino, toda to traja samo neki čas. Kajti nobenemu ne bo padlo v glavo, da bi podpiral vedno tako carinsko politiko, posebno če bi dobil iz nemških dežel, posebno iz Nemčije industrijske izdelke za polovično ceno. Naši časopisi so se že pečali z vprašanjem naše gospodarske bodočnosti. Rezultat vseh teh raziskovanj je, da Slovenija ne producira poljedelskih produktov zadosti za svoje prebivalce, ampak da mora uvažati. Denar gre torej redno iz Slovenije. Strokovnjaki so sicer mnenja, da bi se produkcija našega polja dala zvišati, toda samo do neke meje, ker poljedelec v Banatu, Slavoniji ali Bački z neprimerno manjšim trudom neprimerno več pridela. Edina rešitev gospodarskega procvita Slovenije je torej samo uporaba naravnih sil _ vodnih moči, katere bi se potom električne napeljave v najoddaljenejše kraje dale izkoristiti za industrijo. Industrija je naša gospodarska rešitev — teh misli so vsi. Sedaj pa poglejmo še praktično to našo rešitev. Če hočem naročiti v tovarni stroj, moram plačati navadno pri nas 50 in tudi 100% draže kot v Nemški Avstriji ali Nemčiji in še dobim ga pri nas pozneje. Kot vzrok draginje navajajo delavske plače in 8urno delavno dobo, če pa vprašamo delavca, navaja pa za vzrok, da je življenje pri nas dražje kot v Nemčiji. Na žalost moramo priznati, da imata oba prav, tovarnar in delavec. Življenje v Nemčiji je razmeroma cenejše kakor pri nas, zato lahko dela nemški delavec ceneje, prodaja nemški trgovec ceneje od našega. In v Nemčiji se zavedajo vsi, od prvega državnika do zadnjega delavca, da je njihova bodočnost in rešitev edmole v delu, Izvrševalni odbor je nato pozval komisijo. da imenuje njegove vzvišene pesmi — čačke — ne, tega pa ni mogla prenesti njegova pesniška duša. Bil je užaljen, ogorčen, razburjen — kot $e nikdar v svojem življenju. Molče je prezrl ta ostudni napad stare babure — tako jo je on imenoval včasih tiho, včasih javno pred sod!jaki — ter vzel svojo palčico in šel, ne bežal, letel v gozd na svojo samotno klop. Oh, ko bi tista klopica mogla govoriti, koliko nebeškokrasnih misli in želja je zletelo tam gori do blede lune in Zdravkove pesniške duše — to bi bila debela knjiga, ki bi bila vredna, da bi bila v zlato vezana na vseh i tirih krajih in vsi vogali djani v zlate okvire. In ko bi luna sama mogla govoriti, kolikokrat je nemo svetila, da je gospod pesnik dokončal svoj zadnji verz ob njenem svitu — škodal Ko je prišel Zdravko srečno do svoje klo-pice, tedaj je odprl še ene bukvice. In to je bila tretja njegova knjižica — knjižica rim. V tej knjižici je imel napisane vse rime na vse besede, ki so se sploh mogle dobiti. Tako na primer je imela beseda — njemu tako Jjuba _ poeta rim ravno 'triintrideset, beseda učiti celo dvainštirideset, druge bolj malo, na primer gospodinj Liza je imela samo štiri time, namreč: miza, kriza, ciza, odveza. Izmed t*h 7 r.ivkn vsako leto na dan AienejUjfcodu pridnosti in solidarnosti Namen Francozov in Angležev« uničiti Nemčijo gospodarski, se je že zdavnaj izpre-menil v prepričanje, da je to nemogoče, ker ima preveč razvito in specijalizirano industrijo. Nasprotnikom se je pač posrečilo, izpodriniti Nemce z morja ter kolonij, zato se bodo pa s toliko večjo močjo vrgli na kontinent. V prostrani Rusiji bo našla nemška industrija dovolj veliko polje in dobro nadomestilo za izgubljene kolonije. Ogrožala bo pa stalno tudi našo domačo komaj v povoju nahajajočo se industrijo. Z visoko carino se da to preprečiti sanjo nekaj časa. Napačno je stališče, da je ena ali druga organizacija dosegla izboljšanje delavskega stanu s tem, da se je povečala njegova plača. S tem se namreč povečajo cene izdelku in drugim potrebščinam ter se spravlja v nevarnost industrija, ker ne bo mogla vzdržati tuje konkurence. Ne z enostranskim povišanjem delavske plače, pač pa z znižanjem cen m življenjskih potrebščin se naj skuša doseči izboljšanje delavskega stanu in uradnika. Ne z znižanjem delavnega časa, pač pa s primernim zvišanjem mezde za čezurno delo se naj zagotovi industriji prost razvoj in procvit in delavcu zadosten zaslužek. Ta načela bi morali z ozirom na življenjske razmere v Nemčiji, na nevarnost konkurence njene industrije in z ozirom na naše gospodarsko stališče v državi SHS skušati uveljaviti in po njih uravnati naše življenjske razmere — ne oziraje se na levo in desno. Slovenci smo znani kot soliden narod, naše uradništvo kot nekorumpirano. Toda majhni smo, po nekaj ur železnične vožnje že pridemo v dotiko z drugimi narodi, zato se dostikrat prav po nepotrebnem oziramo po njihovih razmerah in jih včasih na našo škodo skušamo uveljaviti. Sedaj, ko so nam zaprta naša pljuča — dohod do morja — pridemo v dotiko na eni strani s Koroško, kjer vsled preobilice denarja razmetavajo denar na vse mogoče načine in ne polagajo vsled tega na cene preveč ali pa nič važnosti, na drugi strani pridemo pa še v dotiko z Nemško Avstrijo, kjer so vsled pomankanja živil in vsled židovske grabežljivosti zopet visoke cene. Posledica teh stikov je. da se kaj rade primerjajo pri nas cene z cenami naših sosedov in se skušajo po krivici dostikrat še tu uveljaviti. Predmete pa, katere moramo uvažati, podražuje zarjaveli carinski zakon in tarifi, kateri bi bili mogoče prikladni za Albanijo, na drugi strani pa naša neurejena valuta in 5e bolj pa pomankanje devizne centrale. Od prevrata pa do danes je prišlo iz Italije že na stotine vagonov manufakturnega blaga, nekaj tudi olja, riža in kave. Ker ni devizne centrale, cvete verižništvo s tujimi valutami. Največji dobiček pri tem imajo pač banke, naiširše ljudske plasti morajo pa to plačevati. Malomarnost vlade je kriva, da so se ljudstvu na ta način pokradli milijoni iz žepa! Kedaj so že Čehi ustanovili devizno centralo! Pri nas pa vlada za tu ni in»<4» cenicla, »orodni zastopniki ljudstva pa ne časa. kajti kdo se bo pa pretepal m intrigiral. Skrajni čas je — čeprav že deloma post festum — a a skladišču, se dobi: 1 zavoj riževega zdroba po 80 stotink zavoj. . Razun tega se bqdo razdeljevala v razprodajal-nicah eprovisarijske komisije, v prodajalnah delavske zadruge, občinske konsumne zadruge, zadruge državnih uradnikov, Julijanske zadruge, zadruge Skedenjskih delavcev m konsumnega skladišča »Ranatiohe del Lloyd« tudi naslednja živila: CSkorlja: 30 dkg po 2'20 Kr kg. Ekstrakt holandske kave marka Italia: 1 zavo. (60 gramov) na osebo po 50 stotink zavoj. Kavin surocat »S. Gtosto«: 1 zavoj (20 dkg) na odmerek ipo 1'50 lir zavoj. Leča: 30 dkg po 2*— Jiri kg. Jajca: 2 jaici na odmerek po 70 stot. Slanina: 15 dkg po 8*20 li* kg. f Trebušnina (panceta): 15 dkg po 8 20 kg. Cisto oljčno oije: 20 ol na osebo po 5^0 lir titer. Kis: četrt litra po 1'40 liter. Kondenzirano mleko, sladko: 1 posedla na odmerek živilske izkaznice in *icer: .prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercuno al. marka Nutrice) po 2'90 liri posodica; kondenzira- no, nesiadko nrtefca (marka Gotombo) v posodah po 1 kg po 4*16 lir posoda. MHo: 1 komad na odmerek po 80 stot. komad. Sveče: 1 svečo na odmerek po 38 stot. komad. 21 vila kj se razdde posestnikom ubožniških izkaznic: sladkor, kava, cikorija, ekstrakt holand-ske kave marka Italia, kavin suroga', kis, sveče m milo. V ribji tržnici: Nasoljene velike sardele po 10 stot. ena. Nasoljene majhne sardele po 5 itot. ena* Urnik razprodajalnic aprovizacijske komisije. RazprodaUilnice aprovizacijske komisije tr2ašk-občine so odprte občinstvu od 8—12 in od 14—17. Prodaja kruha na začasne izkaznice. Tisti, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča in ki imajo začasne i'zkajznice za kruh (izkaznice za tujce), ne bodo mogli kupovati -svojega odmerka kruha v vseh pekarnah, atnpak samo pri pekih* ki sami pečejo kruli. S tem se opozarjajo tudi vsi razprodajalci kruha, da se odvzame pravica do nadaljne razprodaje kruha onim, ki bi se ne držali teh doJočil. Razdeljevanje petroleja. fekaznice §t. 50, že v rokah odjemalcev, veljajo do vštetega ponedeljka 13. oktobra t. 1. Kontroliranje teh izkaznic se bo vršilo v ulici Cassa di Risparmio 13, II. nadstr. !e do torka 14. t. m. Raaprodajalcem, ki bi iz kakršnegakoli vzroka ne prinesli izkaznic na kotrolni urad do 14. oktobra, se kratkomalo odvzame pravica do nadalj-ne razprodaje petroleja. razumejo.« — . S honorarjem torej m bflo nit Druga njegova tolažba je btl njetfov prvi »trie, občinski tajnik. On »e j« seveda ravno tako pisal, ka-kor Zdravko, namreč Suh, bil pa ie Se oče: nko. obilne družine in imel slabe letne dohodke. A — bil je dob tega srca. 2e celih šest let je pri njem Zdravko preživel svoje počitnice ter mu pomagal pri občinskem delu. V zadnjem času se je pa Zdravko svojemu stričku 5e posebno prikupil. Za njegov god mu je napravil tole čestitko: Anton, patron, milijon kron, tron — drugo pa sami naredite! , . , To se je stričku tako dobro zdelo, da je Zdravko že čez tri dni prejel po pošti pet kron z dostavkom: Hvala, pošteno sem se nasmejal. O počitnicah le pridi! Druga njegova tolažba je bil torej stric Anton. Ampak vedel je, če ne prileze čez sedmo šolo, da mu tudi stric Anton ne more pomagati. Zato je bila zadnja tolažba stric v Ameriki. Sicer je Zdravko dobro vedel, da si njegov oče in stric nista bila prijatelja, a on se je tolažil: Jaz nisem kriv, jaz sem nedolžen — in v sorodstvu smo si le! Stric nima otrok, če bi imeli drugi po njem podedovati, zakaj bi jaz ne, ko sem prvi? Se bo vsaj spomnil na mene — in se zavedal, da smo vsi rojeni pod eno streho. Zato je pisal Zdravko v Ameriko dolijo pismo, tako lepo, tako genljivo, da še nikdar ni pisal nobene šolske naloge s toliko gorečnostjo, kakor tistega pisma na strica v Ame- Domače vest!. Poroka. V Novem mestu na Dolenjskem sta se 11. septembra poročila g. Ivan Ruter z gdč. Mileno Negodetovo, iz znane svetoivanske narodne rodbine. Castitamo! Volitve v Julijski Benečiji. »Corrieru della Sera« brzojavfcajo iz Trsta dopis o volitvah v Julijski Benečiji, ki ga posnemamo doslovno, za sedaj brez nobenega komentarja. List piše: »Izključitev Julijske Benečije od prihodnjih volitev se zdi že gotova. 'Dokatz za to je tudi dejsitvo. da se v seznamu volilnih okrajev, za katere je sklenila vlada s tvornicaini papirja, ne nahaja ne Julijska ne Tridentska Benečija. Izključitev naših pokrajin od volitev se zdi medtem logična, ker inanka še predpostavka aneksije. Razun tega so še drugi vzroki, ki onemogočajo, da bi se mogie vri&ti pri nas volitve dne 16. novembra. Predvsem se mora še določiti odmejitev posameznih volilnih okrajev, ker če bi ta ostala ista, kakor je bila pod bivšo vlado, 'bi povzročila veliko zmešnjav in izzvala narodnostne boje, ki bi ne koristili ne vladi ne prizadetemu prebivalstvu. Volilni okraji v Julijski Benečiji se morajo določiti kolikor mogoče na narodnostni podlagi. Samo ob -sebi je umevno, da se ne bo moglo preprečiti, četudi se postopa popolnoma nepristranski, da se posamezne manjšine žrtvujejo večinam; toda te neizogibne izjeme ne smejo nikakor postati pravila. Julijska Benečija, ki je imela 17 volilnih okrajev ji-h bo imela vsled svojega povečanja 1?. Slovani bodo imeli dva volilna okraja več. Od 17 preje obstoječih volilnih okrajev jih je bilo 10 zastopanih po italijanskih (zastopnikih, a 7 po slovanskih; če t>i obdržali staro obmejitev, bi poslala Julijska Benečija na Monteci-torij 10 italijanskih in 0 slovanskih zastopnikov, t. j. Števila, ki so sorazmerna s številom prebivalsitva v deželi, razdeljeni po narodnostih (?!) Aneksija Reke bi dvigmla število volilnih okrajev od 19 na 20, tako da bi bilo kratkomalo 11 italijanskih ipostancev proti 9 slovanskim. Že toč-nejše začrtanje jezikovnih meja med posameznimi volilnimi okraji tbi lahko ižpremenila te številke. (Mislimo itudi mi____Pr. ured.) Starši, ki imajo otroke na Hrvatskem. Otroci se povrnejo v Trst 14. oktobra in sicer ali ob 8'30 zjutraj ali ob 0 zvečer na postajo južne železnice. Brzojavna in telefonska zveza Trst-Plm. Na prošnjo tukajšnjega generalnega civilnega komi-sarijata se vzpostavi -še ena brzojavna zveza med Trstom in Rimom. Kar se tiče telefonske zveze med Trstom in Rimom se v kratkem ustanovi nova direktna telefonska zveza med obema mestoma. SlffJsnsKo glsSnlllče u Trstu 7. predstava. Sezona 1919-20, Danes, v nedeljo 5. oktobra 1919 dve predstavi popoldne ob 15*30: „Veriga'4 Ljudska zgodba v treh dejan ih. Spisal F. S. Finžgar. Režiser Emil Kraij. 8. predstava. Sezona 1919-20. Zvečer ob 20: „£ast" Socijalna drama v tirih dejanjih. Spisal Herman Sudermann. Režira Marij Sila. Prihodnja noviteta. 9. predstava. Sezona 1919-20. V Četrtek, 9. oktobra 1919, ob 20: „(hari^eva tata" Komedija v treh dejanjih. Spisal Brandon Thoma-i Emil Kralj. »Če ima Ie kaj srca« — tako je vzkliknil Zdravko, ko je končal, »če je le človek me mora uslišati, saj sem mu prepisal ves dnevnik dolgov in še dodal vse »Razno do zadnje žemlje.« — S takimi mislimi se je vrnil Zdravko domu in šel to noč brez večerje spat. Luna se je tedaj že davno skrila za oblake, Drugo jutro je šel v šolo kot po navadi. Zadnja, tretja ura je bila matematika. Te besede pa on sploh ni mogel, že zato ne. ker je vedel na to besedo samo eno rimo: Oh, kolikrat je on ponavljal: Matematika — dolgočasna pratika, aritmetika — počasna jetikaJ Ampak 5e tisti profesor, ki je gori na table metal tiste številke, kot zidar svojo malio, je bil tako pust, tako oduren, da ko bi z zlatom posul vse tiste številke, bi jih Zdravhc nikdar ne bil pogledal. Zato ni čuda, če je že itak vsled Lizin« pridige in njenih Številk bil še ve^no slab« volje in da tistili številk, ki so bile na tabl! zapisane in so bile še desetkrat večje, kot i njegovi knjižici grehov, ni mogel gledati, zate se je rajši zamaknil v svojo knjižico rim ii mislil na oove — tam v zadnji klopi seimegi razreda. Gospod profesor ti je obHsal očali z rob cem, sa vsedel, odprl svoje bukvice in dejal Sfovottko ffedsHšče. Danes ob 15*30 se ponovi BadnjiČ v sezoni, kot popoldanska wedsiva, krasno uspeta agodba v treh dejanjih. S to igro se cačeaiajo redne nedeljske popoldanske predstave. Tako bo dana 'ludi letos prilika našim okoličanom, da se Isfrko udeležujejo rednih predstav v letošnji . se«mi. Ker je ta Finžgarjeva ljudska zgodba, pri prem-eri in reprizi, vzbudila veliko zanimanja med na^m občinstvom, je pričakovati, da bo pri po-poidan-k'* predstavi na^e gledališče polno. Posebej naj ouiedmo še, da bo stekleni strop pokrit. — Zvečer ob 20 se ponovi Sucermannova socijalna drama v štirih dejanjih »Čast« z g. SMo v glavni c'ogi. Drama je imela pri četrtkovi ponovitvi popoln uspeh in pričakovati je iorei, da peseti o-b-č!n tvo obe predstavi v na j obilnejšem številu. — (Opozarjamo občinstvo, da se je pričelo z da-na^n im dnem normalno časovno stelje. Pomek-roie so se torej i?re za eno uro uazij; to dejstvo se i>o seveda upoštevalo tudi pri začet'-.u predstav. — Vstopnice in sedeži so v predprodaji predpoldne kx uro pred predstavo v veži »Nar. doma«. Cer.-a vinogradriškega sladkorja. V svrho ustanovljenja cer.e za. sladkor se vabijo vsi dclilci in eaupniki Tržaške kmetijske družbe k odborovi seji, v kateri se bo razpravljalo tudi o •nabavi in ceni semen, živine, prešieev, dreves, trt, gnojil, gospodarskih strojev itd. ter o letini in množini pridelkov, žita, sena, krompirja, sadja, vina itd. ki jih je letos prid-drla tržaška okolica ter o ponudbi in popraševa-nju ter ceni. Odborniki in zaupniki so naprošeni, da prinesejo o tem ČLm toč-ne;še podadke vsaJc za svoj oziroma tudi za sosednji c-kraj tudi v statistične svrhe. 0:"borova se;a bo v torek, 7. t m., ob 16 v uradu Tržaške kmetijske dražbe, ri. Fabio Filzi 10. 2eleti bi bilo, da pridejo tudi zastopniki kmetijskih društev z ostale Julijske Benečije, če ne v torek, vsaj v nedeljo k kmetskemu posvetovanju. Dražba. V ponedeljek, 20. oktobra t L, se prične v mestni zastavljalnici od 9—13 prodajanje zapadlih zastavljen:5*efi* pijanec. Preteklo noč ob 3'50 je šlo več karabinjerskjh aserrtov po ul. Boschetto Ko «o prišli pred gostilno »Alla tvuona botta« v isti ulici, so zapazili, -da so uIom£cna vrata gospine. Takoj ic stopilo -par agentov v gostilno Ln v kotu so zajedali mo-Ža. ki sobi. Ziravko pa je molčal in molčal ta.:o. da se je čudila cela sol:a. »Vi iiicičiU?* — je dejal profesor, »še en- Tržaška kmetijska družba. Zima se bliža in kmalu bo treba posejati ozi- mine. Da se zavarujemo proti slučajnemu poman-kanju moke in kruha, posejali bomo nekaj žita, pšenice tn rži. Najbolj priljubljeno žito je pač pšenica, ki nam daje najboljšo hrano Pšenica uspeva najbolje v glinasti in ilovnati zemtii in tudi v taki. ki vsebuje apnenca in laporja. Sicer pa uspeva tudi še dobro v lahki zemlji, ako je ta le dovoli vlažna in gnojna. Lega zemljišča, na katero poseiemo pšenico. n?j bo odprta in solnčna, a ne presuha. V kolobarju uspeva pšenica najbetje po prahi. repic; aH detelji, in ker zahteva posebno čista tla. se seje z dobrim uspehom po cknpavma-h. po turščici, rejpi in krompirju, katerim je bilo gnojeno. Tudi na preoranem travniku ali pašniku uspeva dobro, ako je dovolj zemlje. SeSati jo je treba z ozirom na podnebje toliko časa pred zimo, da se do prvih mrazov že dobro obraste. Orati je treba za setev posebno na rafalih tleh par tecncv prej, da se zemlja vieže, in zemlja mora biti dobro, globoko obdelana. Ce ni bilo prejšnji rastlini gno>eno, r-e treba njivo pognojiti, ne s svežim, ampak z uleženim raz,padlim gnojem, katerega se raztrese na 100 m2 2—300 'ktg ali pa 4—5 kg superfosiata ali t omasove žlindre, 1—2 kg kalijeve soli in 1—2 kg čilskega soHtra ali 1 kg ž v e>plenokislega amenijaka. Ce se seje po detelji, ni treba jcncrjiH z dušikom. Semena ie treba 2 hg za 100 nr,.katero je pa itreba pred setvijo proti snoti razkužiti v V* % raztopini modre galice skozi 12—16 ur in ga potem osušiti. Sejati je najbolie v vrste s stiojem, če ga pa ni. se serj-e načez. Spomladi je debro, politi z razvodnjeno gnojnico aL pa ra-ztrositi malo čilskega solitra in tudi setev pobranafti, posebno ako je pregosta in kasueje jo ie trefea »truli večkrat pieti. Na 1 ba rodi 6—12 m. centov. Rž uspeva na rahlib peščonžb tleh in na peščeno-ilovnati aipneni zemljL Ooji se radi zrna in si-ame, ki se-rabi tudi za pokrivanje silreh gospo'arski4i poslopij. Seje se največ v peščdiiih tleh, kjer menka vla»ge za vzgojo «pše»ioe, zabteva pa mnogo ios-forne kiseline in tu li kallia, a maci dušika. Uspeva, kakor pšenica, najbelje za deteljo in dkopavi-narm ter zahteva ti>di dobro ofcdelano in globoko preorano zemfio šenice m rži, ker je pridelek bolj golov in kruh je .boljši. Kdor potrebuje sermma, naj se čim prei javi potom za-itpikkov ali v našem uradu. Kmetsko posvetovaujc. Diuies -se bije vsepovsod Ifut boj za uveljavljanje načel. Človek je proU človeku. društva proti društvu, stan proti stami, država iproti državi, "kultura proti kulturi Ako opazujemo površno Ko vsakdanjo borbo, ki uporablja toinko en«rgi;-e, se zdi, da se leta vrši zgolj tz idealnih nagibov in v pienienite svrhe. Ako pa protrčujemo ma4o gloNic niravo teh tiojev, pridemo do EakijHČka, da so nagibi, ki povzročajo to borbo res idealni, da se pa *edno izrodijo v materijalne svrhe. Tikii kmetovalec ima svoje ideale in ti so pred v sum gospodarska korist. Njegova največja skrb je, kako bi dcbil vse gospodarske potrebščine čim cer^, m kako bi svoje pridelke čim dražje predol. Da se mu oinogoči medsebojno posvetovanje o teh njegovih najvažcejšili vprašanjih, sklicuje Tržaška kme^^a družba za ne-12. L m. bnetsko posvetovanje, kr se bo vršilo v prostorih Narod, douia. Ln na katerem se bo razpravljalo o gospodarskem položatu našega kmeta o njegu organizaciji in o njcgovth potrebah z ozirom na trgovsko konjunkturo. Vabisno k temu posvetovanju vse kmetovalce okolice in vse os:a!e dežele in posebno vse one, ki ©otrebujejo kai od našega -kmeta, torej kupce kmetskih pridelkov, žrta, kramarja, v^a itd. k-Aor tudi vse naše kmetovalce iz okolice in dežele same, ki jim gre po glavi, kam in kako bodo prodali svoje pridelke. Lajmitetna izlrsa marfficKian ilemcs*?. Preteki četTtek je priobčila »Mairbuntcr Zt^.« na uvcscsaeaa mesitu z oeirom na podpis sairkigermainskega mirti članek, naslovljets »Na naše nemške čitatelje!«, v katerem slc-\esno izjavlja, da se hočejjo maribonsfci Nemci pokorili sklepom uri ravne pogodbe in postati lojalni in zvesti državljami kraljevine SHS. V članku se izvaja med drugim: »V svečanem, usodepolnem trenutku pišemo te vnstiice: V ieii minuti so pooblaščenec Av- krat sem vas hotel -vprašati rešiti, pa sami sebi nočete dobro. Sedite!« In Zdravko se je vsedel. Tedaj je pa zadel ob knjižico rim ki padla je na tla. »Kdo zopet čita tam od zadaj romane?« je zakričal profesor, ki nobene stvari ni tako sovražil kot romane. »Takoj sem s knjigo, drugače zaprem cel razred.« In sosed Zdravko v je pobral njegovo knjižico rim ter jo ponižno in pokorno nesel gori profesorju matematike. Zdravko pa je gledal za njo in bil tako žalosten, kot je bil edino le 5e pri pogrebu svoje matere. Vprašan je bdi drug — in šolska ura je bila končana. Zdravfeo je vedel, da je njegova usoda zapečsteaa — sedme šole ne bo zdelal. 11 uda je bila včeraj Lizina pridiga, a danes je šlo vse po vodi: bodočnost in poezija, ker je požrl knjižico rim profesor; kaj bo ž njo? Take strašne misli so navdajale Zdravka, ko je šel po stopnicah doH mirno deske, kjer se bila napisana imena tistih, ki so prejeli kako pismo. Zdravko še pogledal ni ta dan ^ori. Pa ga dregne sošolec pod pazduho in pravi: »Zdravko, pismo imaš.* Tedaj pogleda Zdravko goni na desko in bere res: Suh — priporočeno pismo. v _ paije.) »trije. drž. kancelar dr. Rconer, o.polniti pri dobri šivilji, mladenka z dežele Naslov pove ins. oddelek »Edinosti«. 4171 ISCE se čevljarski delavec. Ul. Donato Bramante 8. Kocjančič. 4170 BRODA se lična hiša s senčnatim vrtom, v kateri se izvršuje dobroidoča gostilniška obrt. Hiša stoji trk državne ceste, v neposredni bližin; pivovarne v Senožečah. Natančni pogoji v notarski pisarni v Senožečah. 3318 KDOR se hoče spominjati svojih mrtvih, naj si nabavi družinski spomenik za L 1600. Ulica Ros-setti 35 A. P 712 IšCE se čevljarski delavec. Ul, Farne to 33. 4173 ISCE se ženska za delo. Oglasiti se pri vratarju 11L G. Galattl 20. 4174 DVE postelji za eno osebo in ena za dve osebi se proda. Ul. Ferriera 17. 4175 VILA, 9 sob, 3 kuhinje, 3 shrambe, kopalna soba, klot, 500 m5 vrta, dve imnuti od električne postaje, je na prodaj, takoj. Informacije: Opčine 175, trgovina. 4132 SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam iz meri lDstno Izdelovanja unl'ranlli oJcj. n ---tH Turaka za dražesna prešala (Časa di vendita aH' Asta) F UIiIMPI 10 S k L. I IMiiLLLIi u n. libiLfuu ulica Cdiozza št. 7 - TiLIoj št. 34-92 Danes o nedsijo 5. olrtcfcra 1.1. od U do 13 dražba slik, marmorja, umetnin In tfr&;c!je.ri način spanja prešel že v meso in kri. — Nov češki denar. Praški listi priobčujejo besedilo zakona, ki oJireja zamenjavo eno- in dvekron-skih bankovcev in ki jo je sprejela narodna skupščina. V (zmislu te postave se bodo eno- in dve-kron ki bankovci Avstro-ogrske banke, kf krožijo na ozemtu čehoslovaške republike, do določenega roka zamenjali za nova plačilna sredstva. Pri zamenjavi se bo od nominalne vrednosti zamenjanih bankovcev odtegovala 10 odstotna pri>tojbina. Zakon je stopil v veljavo z dne 23. septembra. Češki duhovniki se ženijo. »Večerni List« piše: Ko divja najhujši boj proti veri in cerkvi, mislijo nekateri duhovniki na 'češkem na veselo ženite-v. Tako se je nedavno poročil župnik Ferdinand Ftibor, pred njim je storil isto načelnik v bogočastnem oddelku nauč-cega ministrstva Bogoljub Zahradnik-Brod-«ky. IV^narhistična nevarnost v Nemčiji. Prapor Tagblatt« piše v uvodniku iz Berolina o nevarnosti, ki preti Nemčiji po državni brani bi, katera je skozinskoz monarhistična in fevdalna. Člankar izvaja med drugimi V januarskih dneh je Noske z brezobzirno uporabo te vojske proti podivjanim tolpam zrevolucijoni-ranega pruskega vojaka in mornarja storil domovini neprecenljivo uslugo. Toda sedaj je nemški proletarijat na zunaj in znotraj razo-rožen in ukročen in si ne želi drugega nego zagotovljene idilične eksistence: pošteno hrano in stanovanje, boljše pivo in tobak, kos vrta, šport. Sedaj bi bil'Čas, da se Noske o-svobodi fevdalne vojaške klike v državni brambi, kjer razni polkovniki Reinhardti in grofi von der Goltz samo čakajo ugodnega trenutka, da poskusijo obnoviti monarhijo. Splošno znano je, da se moštvo in častništvo čet, ki se pod prazno pretvezo zbirajo na vzhodu, čutijo kot cesarjevi služabniki. O-biestnost te soldateske postaja že neznosna. Ako pride do končno vel javne volitve državnega predsednika glasom ustave se voli predsednik direktno potom ljudskega glasovanja — nikakor ni izključeno, da postavijo nemški nacijonalci Hin 'enburga, ki je kljub vsemu še vedno najpopularnejši mož v Nemčiji. Zadnji čas je, da pokaže Noske sedaj svojo energijo tudi na desno, kakor jo je preje na levo in poda dokaz, da je on gospodar državne hrambe, ne pa njen sluga. V njegovih rokah je sedaj usoda njegove stranke in preko te usoda republikanske Nemčije. Ako se Noske sedaj pred generali umakne, ima Nemčija to zimo meščansko vojno! Nova Palestina. Iz Jeruzalema poročajo, da je pokrajinski svet judovsko-palestinske zveze sklenil, da se ustvari židovska konstituan-ta. Judovski parlament je sklenil, da predloži vprašanje svobodne volitve raibinom v izjavo. V srednjem veku so si v naš&i krajih zdravniki namazali obraz in roke z mešanico, sesto-ječo iz olja, jesiha in ilovice in so si držali pred ustmi in nosom gobo namočeno v jesihu, ko so bili poklicani k bolniku obolelem za kugo. V ustih so imeli prsni koren. V času, ko je v srednjem veku po Italiji razsajala strašna kuga, imenovana »črtna smrt«, se ni nikdar videl zdravnik, ki ne bi bil imel v rokah šopka cvetlic. — V 15. stoletju se niao zdravniki v nekaterih krajih samo pomazali obraza in rok, ampak so si tudi obliko poškropili s trpentinom. V Draždanih na Saksonskem so 200 let potem zdravniki nosili črne maske, pomazane s trpentinom. V Lip-skem ob istem času so si spodnji del o-braza zakrili s svileno ruto, ki je bila napolnjena testom, narejenim iz pšenične moke La raznih dišav. — Nekaj posebnega so si pa izmislili zdravniki v Rimu leta 1656. (Kesili so rirok in do pet segajoč talar iz voščenega platna ali iz voščenega tafeta, kapuca iz enakega blaga je zakrivala glavo in je bila trdo zvezana z masko tudi iz enakega blaga. Ta maska je končala v velik kljun, napolnjen z močnimi dišavami. Zato so take zdravnike nazivali »kljunske dohtarje«. Oči so bile zavarovane z očali iz stekla in roke so bile zavite v dvojne rokavice iz svile in iz usnja. Jabolko. Preiskavanja so dokazala, da vsebuje jabolko mnogo večo množino fosforja, kakor kateri drugi sad ali zelenjava. Zato ie priporočati vživanje jabolk vsem, ki mnogo sedijo in duševno naporno delajo. Raz'in fosforja vsebuje jabolko tudi druge kislire, ki so proti zlatenici, nespanju in kožnim boleznim. Zdravilna svojstva selene. Na Angleškem trdijo, da ima ta rastlina eno nafbcijLh sredstev proti živčnim boleznim. Moški in ženske, ki so bili tako oslabljenih živcev, da so se tresli kakor šiba, če so raztegnili r< ke, so vsled zmernega vživanja solate Iz ste* ei ozir. perja selene popolnoma ozdravili. Tud: koren ima enako moč kakor perje, če jo tudi vsled kuhanja nekoliko izguibi. Socijalna demokracija ▼ Švici proti alkoholu. Na socijalnodernokratičnem kongresu v Švici so napravili socijalisti te-le sHepe: 1. Vsi shodi se morajo vršiti brez alkohola. 2. Pri zabavah naj bodo kolikor mogoče samo brezalkoholne pijače na razpolago. 3. V vseh društvih naj se vrše redna predavanja o alkoholnem vprašanju. 4. Strankno časopisje naj prinaša članke proti alkoholu. 5. Zidajo naj se male delavske hiše z vrtovi, v katerih bližini ni nobene gostilne. Socijalni demokrat je nakupujejo. Bosenski socijalni demokrati so kupih v Saraćevem hote! *Ca-rigrad« z vso opravo, kjer bodo uredili oelavski dom in namestili uredništvo m upravništvo svojega, lista, svoja tajništva itd. V domu bodo imeli tudi svojega gostilničarja. Sredstvo proti zobobolu. Umij se vsak dan prav krepko z mrzlo vodo za ušesmi. NajSo£ateje osebe pred 40 leti. Neki list iz leta 1783. ima nastopni seznam najbogatejih oseb tedanjega časa v Evropi: Letnih dohodkov je imel princ Conde 1,250.000 tolarjev (1 tolar je približno 3 lire), grof čeremetjev 1,050.000, knez Ljubomirski 670.000, markiz Spinola 600.000, knez Radzivil 540.000, vojvoda Medina-Sidonia, grol Černišev 450.000, vojvoda Orleanski 420.000, vojvoda Bredford 380.000, vojvoda Northumberland 300.000, vojvoda Devonshire 290.000, vojvoda Marl-boroutfh 290.000, Lord Spencer 220.000, grof Shelburne 180.000, Lord Fitzwilliam 180.000, vojvoda Manchester 160.000, grof Temple 170.000, vojvoda Rutland 180.000, vojvoda Beaufort 150.000, gospod Righby, nekdanji kasir angleške armade 160.000 tolarjev. -— Iz navedenih podatkov je razvidno, da ni bilo med tedanjimi bogatini niti enega Žida in da so ti bogatini z eno edino izjemo pripadali plemstvu. Kako so se zdravniki v prejšnjih časih zavarovali proti oku žen ju. Že v starih časih so zdravniki mislili na priprave, s katerimi so se vsaj nekoliko zavarovali proti okuženju o času kužnih bolezni. Drgnili so si telo z mazili, žganjem in lepodišečim oljem. Tako je še sedai v jutrovih deželah v mnogih krajih navada, da se zdravniki na nepokritih krajih telesa mazilijo proti okuženju z oljem. ■51T na l sa I nis J ■SLC S priporočljiv mm SH JS&- MEHANICNA DELAVNICA. Odlikovana Hvarnica Osvatdella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNICA. Pietro Plppan. Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebcega sistema. 201 A1AJOL1ČNE PEČI IN STEDILNIKL M. Zeppar, m. S. Glovannl 6 in 12. Naibollšfe Izdelovanja In najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 PAPIR. Velika zaloga papirja ja ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar. Trst. Via del Gelsi 16. 256 DAMSKA KROJAČNICA A. Rieger, Trst, ulica Commertfale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 Stmj za stanj i iR mm pr»i nsišJ mirci Seidel & Neumann in »Singer* Gast & Gasser Bogata zaloga v*b po«b£Qu. Merianičn. lelavnica za vsako nIfilU,tSC3 OiOdfliV popravljanja. Trst, ul. Oampau.l« 19 in učenca sprejme takoj v manufakturno špecerijsko in železn. trgovino FRAN REP3Ž v Ajdovščini fllHMLD Tira, mi uS. B arrlara vaedila it 9. 8 ima veiiko zalogo mrtvaških predmetov. Venci iz porcalane in t>!se.TJv, vemoi t tac leno Ueo, iz n?n«t«lli cvetlic s tra*o»i in napisi. SHke na porcslatuHih plaKai «a grob"® spomenike itd. Najnižje koncareafu« c«aa. se dobi po konkurenčnih cenah v Trstu ulica Commerciale št. 5, pri trvrdki J. Pipan C© ZsMmunill RalHBet ulica Chlozza Št. 5, L nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15 -17. IzvrSnjejo se umetni zobje v kakrši emsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki Posebej se do oljuje" men] imovitim slojem olajšava v plačilu — Najugodnejše cena. Er. F. Tsrabur'fRl KARI O MO£Ov le.i nični vodja. »oicSi3 seoski In druge šolske potrebščine se dobifo na drobno In debelo v Kn]lM Kot. TlsK. drušfta v Gorici, ul. Carducci št. 2. ČELIK Jfi'J ss to vršil dšSKss 5. GKi&bra u SKOPEM. - ZcradI sisUgca ure-mm se b3 plss urlil d salonu. 2GANJARJI! Pristen brmjevec in tropinovec iz lastne destilacije kupite v skladi&ču ud. Doni-zetti 5. 2aj»r 6t Plesmčar. Trst. 3316 Cenjeni inserentl, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi miv ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plavajo antecipatno. šfiudil volnih poškodb. Geom. EZIO COLETTI Gorica, Piana BertolJni it f. Plačilo popolnoma odloženo do časa likvidacije. Vsako nedeljo v Tolminu, hotel Modrijan. Dr. ¥mmmm ZOBOZDRAVNIK v Trstu, tlica Genova št 13, I nadstr (prej ulica Campanile) t y TehniSki v ^dja A. Johnscher, dolgoletni L: J asistent Dr. J. C^ranka. - Izilr^nj^ zob »rez bolečin. Plombiranja. Umctri zobje, JOSIP ST MTrii, vojal Via Niova-I. Pat^rina. Vel ka izbera vsakovrstnega bla^a za moške in ženske. — B ago za susnje, žamet, ba hant, I'/] s Ue. e Lun in ter raznih predmetov za okras [♦j oblek. Vse po zni2an>h konkurenčnih cenah. BBBHBB ZOBOZDRAVNIK mESTBBSSEtt m. kra&k imi Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. E&zEMs \ii\m\i nI plasti?a3i 2 In onnt]! n)]i Iz^sfo'JlJens mosKe cbleKe. Ulicu G. Carducd (pral fcrren^e) 40. Nadaljni dohodi zadnjih novosti, oblek, nepremoč^jivih plaščev in površnikov. Absolutno konkurenčne cene. Deln gliv. K 3!V»J.0>3. Rcs;rva KS.3J).OjO Centrala: T^ST fiatim đi Stoli 5 - fi3 5. mi) 9 Podružnic«: Dubrovnik, Dunaj, Kotir, Ljib" ljana, Metković, Opatija. Spi«, Šlbtnlk, ZaJa Hkspoziiofa: Kranj. Obavlja vse v bmČno strj.o spaiijaij posla Sprsjama vb^a na hranilne knjižice proti 3i/3J'„ letni-n obrs stim. v o.incogiro-prometu proti 3«fo letalni o -brestim. I.'a odpoved navezane zneske sprejema po n.tjugodnejš h pogojih, id se Imajo pogoditi od stucaja do slučaja. Čaje v Rajo mmki ^raiilj [hU\ iijijllu) Blagajna posluje od 9 do 13 iOt^iiniai tfie® Eajaerfž Trst, Ccsrao Stav. 33. Razg!cdn:ce v platanu, .-^pecijaliltta: Slike v brn ah, fotcsclilul. O »binet. vlilt, ri produkcije vsakcvrsie. Ele»tr. riiivrt.piri. ZLATARNICA G. TRST M nahsi|a u Kcrs-i St. 15 (bhrla saftarnfca O. I R COVIT2 A CT^Ilo) Velika Uberm snbmih n clatili ui, uhaaov, varile itd. UHETh'1 Z t In brez čel: usti, zlate krone in tndi obrobki VHJEM TUSmrM^^i K. CuesikeS v Tsrrtis naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je z dnem 24. avgusta 1.1. preseliia s Korza V. E, III. št. 23 za dve številki naprej, namreč na št. 24. fp 1 i „Konsumno društvo" v Rojann naznanja vsem svojim nekdanjim gostom in drugemu občinstvu, daje zopet prevzelo v lastno režijo drisštuars ES B CD ter nastavilo kot vodio krčme domačina g. ANT. PRIMOŽIČA, ki bo točil le pristna domača vina po primernih cenah ter bo skrbel za dobro kuhinjo in točno po-sirežbo. Vino mu bo nabavljalo vodstvo društva. - Za mnogobro-jen obisk se priporoča ODBOR. 3Ilogadr i;i mmm /f na veliko izbero *e vdobi pri & A. POUM v Trstu TRQ GARIDALDI (BARRIEIU) 3. Mi m IS) —eganamB masam n ~ v Trstu rejfiromana zadr, z neomejenim jamstvom dL Csiare Baltiiil (prej Sta Jlon) it. 21 sprejema MMm vloae od L 1 dalja Trgovcem otvarja tekočo čekovne račune. — Posoja hr nllne pu5ice na dom. — Rentni davek plačuje li-svojega. Diijg posojila po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. EJE Uradne ure vsak dan izvzemši j J nedelj in praznikov od 8 do 1. Bf= — — -i ■vg.'— t Linlsn^ lira t cnSs 1 P3ca7u2nšca t/ Trsta. Centrala v Ljublja ni. Podrnlnica: CetJ«> Celovec. Gor oa. Sarajevo, Split. ^avn^nJ K ir.M9.999. . R*s«rurJ zakbdli K 3,509.099.-. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče * posle. — Sprejema vloge v lirah na f ranilne knjiiice pro« 3gj. ^^^ ^ ezane vloee plača obre- r. _ hranilne ji na ž!ro-ra:une Za na odpoved vezane vloge plača | sti po dogovoru. Izvršuj-* borzne nalcge j." in daje v najem varnostne celice. [Tel št. 5-18. Bla:aj ia je odprta od 9-13. £ A " iilSP tkčj'u tam vknjižeaa zadruga z omejeno zavezo vabi na svoj Meo y HiMiii ki se bo vršil «Kiju. 12. o* š 3 PP12 v Mini M v BMiiil z naslednjim dnevnim redom s 1. Polaganje letnih računov za leti 1917 in 1918. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobrenje računov za leti 1917 in 19! 8. 4. Volitev članov v kontrolni odsek za leto 1919. 5 Določitev gostilničarskega litrskega zaslužka. 6. Raznoternof i. K obilni udeležbi vabi . NAČELNJŠTVO. r, PELLEGRINO CIMCELLI Trst - ulica Malcanton Stv. 9 - Trst (Hiša ustanovljena (eU 1828.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bo* in Chcvrejujc, lak, podlage In vsakevrstnt predmeti za Čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba toCna. c