f K*
\
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
TRBOVLJE, 17. junija 1949.	štev. 25.
Poštnina plačana v aotovtnl.
I
Letu n.
Pouuncnui Ifevllka t fla,
Pojačano tekmovanje za predčasno izvršitev polletnega plana to je naš odgovor
Od zmage do zmage za polletni plan
Spominu
ljudskega umetnika, pesnika Otona Župančiča
JJmrl je naš veliki pesnik In umetnik Oton Zupančič, ki se je rodil 23. Januarja 1878. v Vinici v Beli Krajini. Bogata jc njegova življenjska pot, polna ustvarjalnega dela, ki je prišlo do izraza v naši narodno osvobodilni borbi. Oton Zupančič je postal glasnik osvobodilnega boja slovenskega ljudstva. Po osvoboditvi pa se je pesnik Oton Zupančič aktivno vključil v graditev nove domovine s svojim peresom, V političnem življenju pa kot član pre-zidija Ljudske skupščine LRS, ljudski poslanec Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ in član izvršnega odbora
Osvobodilne fronte Slovenije. Ob njegovi 70 letnici mu je za izredne zasluge pri dvigu kulture in umetnosti Prc-zidij Ljudska*skupščine LRS podelil častni naslov »Ljudski umetnik«, hkrati Da jc bil promoviran za doktorja hon. c. ljubljanske univerze. Odlikovan je bij z redom narodne osvoboditve I. stopnje in z redom bratstva in enotnosti I. stopnje.
Ker je bil Oton Zupančič resnično Velik ljudski umetnik, zato boj njegovega ljudstva na življenje in smrt ni mogel mimo njega. __
Na njegovi poslednji poti v torek 14. junija ga je spremljalo ogromno občinstva, najvišji predstavniki političnih In oblastnih organov, med njimi člani CK KPS in člani vlade LRS, kakor tudi številni zastopniki Okrajnih ljudskih odborov, raznih podjetij in zastopniki ostalih republik. Veličasten jc bil pogreb našega ljudskega umetnika Otona Zupančiča. Slovenski narod in vsi jugoslovanski narodi se bodo s ponosom spominjali svojega resnično velikega umetnika, patriota in človeka, skromnega, neumornega graditelja naše lepe bodočnosti — Otona Zupančiča.
Bistvena posebnost naše Fronte je v tem. tla imajo milijoni delovnih ljudi isti Program kot naša avantgarda
Borba za predčasno izpolnitev polletnega plana se je zaostrila zlasti v dneh, ko so že poedii\i rudniki izvršili polletni plan Trboveljski rudnik se je močno približal izvršitvi polletnega plana. Izvršil ga bo predčasno. Dosedanja borba za dosego dnevnih planov je bila zelo ostra, ker se plan ni dnevno dosegal. V prvi dekadi meseca junija ni bil plan dosežen. Z 12. junijem je bil rudnik Trbovlje že za 3.0*/» preko plana, sindikalna obveza pa, po kateri je bil plan razbit na posamezne mesece, to se pravi izvršitev do
Borba za Izpolnitev polletnega plana je zajela vse delovne kolektive širom države. Ta boj se je zaostril zlasti v zadnjih dneh, ko jc že vrsta kolektivov predčasno izvršila polletni plan. Tekmovalni polet je v tretjem letu Titove petletke na največji višini. Tega sc zaveda tildi mladinska številka 216 na vzhodnem obratu trboveljskega rudnika, ki jc zlasti v letošnjem letu, ko je bila ustanovljena brigada iz najboljših mladincev, dosegla že ogromne uspehe.
Polletni plan je izvršila že 1. aprila, danes dela že za september. Na podlagi rezultatov in v zavesti poleta, ki vlada pri mladincih številke 216, so na svojem sestanku dne 13. junija 1949 sklenili, da predčasno izvršijo letni plan ,in to do 15. septembra. Da je mladinska številka 216 že izvršila polletni plan in da dela že za mesec september, je zasluga članov mladinske brigade, ki so se odzvali pozivu Partije ter se s podvojeno silo vrgli v borbo za črni premog. Novi način dola v brigadi, kjer dela 27 najboljših mladincev, ima svoj odziv v skupnem kolektivnem delu, medsebojni pomoči, dobri delovni disciplini in pravilnem političnem delu. Na svojih delovnih sestankih, ki so jih imeli redno vsakih 14 dni, so izmenjavali izkušnje, odstranjevali napake ter prenašali dobra Ugotovila drug za drugega. Ta kolektivna povezava je rodila uspehe In uvrstila mladinsko številko 216 med najboljše mladinske brigade v rudarstvu.
Mladinska številka 216 poziva vse mladinske številke in brigado v industriji in rudarstvu na predčasno izpolnitev polletnega in letnega plana.
Zavedajoč sc velikega pomena pred-
Začctek tega meseca se je razvila živahna borba za izpolnitev polletnega proizvodnega piana. Frontovci in člani KP so sprejeli individualne obveznosti, da nakopljejo določeno število ton premoga, bodisi da to dosežejo s povečano storitvijo, ali pa Izven rednega delovnega časa. Tekmovanje je razgibalo celoten kolektiv. Novi glavni grafikon kaže dnevno uspehe tekmovanja po tretjinah in oddelkih, med oddelki ler med obrati. Situacija
29. novembra, pa je presežen do 12. za 0.9“/*. Da se plan redno dosega, pripomorejo mnogo prostovoljci, ki so si zadali obveze, katere tudi točno Izvršujejo, tem pa pomagajo tudi prostovoljci iz Ljubljane. V nedeljo je delala skupina prostovoljcev Iz ljubljanske pivovarne. S tem, da so delali na Vzhodnem in Zapadnem obratu, so pripomogli k izpolnitvi plana, na drugi strani pa so se seznanjali z delom našega rudarja. Po dosedanjih izgledih bo trboveljski rudnik izvršil polletni plan teden dni pred rokom.
časne izvršitve planskih nalog poziva mladinska številka 216 vse mladinske aktive v rudnikih in industriji na predčasno izvršitev polletnega in letnega plana. S to svojo delovno zmago, katero je že dosegla mladinska številka 216, odgovarja na vse klevete tn napade ter dokazuje, da je sposobna in da hoče kljub vsakovrstnim motnjam ter kršenju obveznosti s strani Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, zvesto izpolnjevati postavljene naloge in po svoji moči pomagati pri izgradnji socialistične Jugoslavije. Mladina vzhodnega obrata izkazuje s svojim delom globoko ljubezen in predanost naši Partiji, Centralnemu komiteju in tov. Titu ter popolno zaupanje njihovemu vodstvu. Te zmage in poziv na predčasno izpolnitev plana, njihova obveza, da izvršijo letni plan do 15. septembra, so dostojen odgovor vsem klevetnikom, zlasti v teh dneh, ko mineva leto dni, odkar je bila objavljena resolucija InformbirOja In ko se napadi na našo državo stalno stopnjujejo, namesto da bi ravno te države dajale naši državi priznanje za njeno delo. S svojim pozivom pa dokazuje mladinska številka 216 trboveljskega rudnika, da takšne mladine, kot jo ima naša država, ne more omajati noben napad in nobena kleveta.
Vse sile za predčasno Izpolnitev planskih nalog!
V imenu mladinske številke 216 vzhodnega obrata trboveljskega rudnika:
Zilnik Jože,
6 kratnl udarnik, ustanovitelj prve mladinske brigade v trboveljskem rudniku.
I Petek Alojz,
7 kratnl udarnik, vodja brigade.
se menja skorajda vsak dan. Rdeči, beli in modri traki kažejo na grafikonu doseganje mesečnega plana, značke s sliko avljona, automobila, lokomotive, pešca in polža pa označujejo, kako se kateri obrat hitreje ali bolj počasi bliža svojemu cilju. Polž se le redko kdaj pojavi na grafikonu, kajti kolektiv dotičnega oddelka ali obrata se takoj potrudi, da ta simbol počasnosti čimprej Izgne z deske, z drugimi besedami povedano, kolektiv
poveča produkcijo ln storitev ter Si na ta način pridobi boljši znak.
Prva dekada se ni mogla smatrati kot ugodna za tekmovanje. Nepredvidene težkoče, posebno v Podstranskem polju, so povzročile, da ta obrat ni dosegel plana ter je s tem tudi znatno vplival na skupno rudniško storitev ln produkcijo. Kot najboljši obrat se še vedno smatra obrat Kotredež, ki sicer ni dosegel povišanega notranjega proizvodnega plana za 2.6 %, toda preše« gel je povišano planirano storitev za 24.1 %, medtem ko sta obrata Kisovec, in Semmik dosegla 100% planiran« proizvodnje, nista pa dosegla planira« nega učinka, in sicer prvi za 7.5 %, drugi za 10.7 %. Pri doseganju plana proizvodnje je zelo važno tudi dose*-ganje in preseganje učinka, ker se s tem zniža polna lastna cena proizvodnje.
Med tremi oddelki obrata Kotredež je najboljši Prednji oddelek, in sicer tretjina, ki oj vodi tovariš Kljukej, za njim pa le neznatno zaostaja tretjina tov. Govejška Ernesta. Dosedaj dosegajo najboljše uspehe delovne brigad« št. 156 v Prednjem oddelku obrata Kotredež Št. 17 v Podstranl, št. 40 hi 33 v Loškem polju in Stari jami, obrata Kisovec ter št. 4 v Semniku.
Uprava rudnika sl resno prizadeva, da odstrani razne težkoče In nedosjat-ke, ki se javljajo po obratih. Najbolj pereč problem je dostava jamskega lesa na delovišču zaradi pomanjkanja delovne sile. S spravilom lesa izgubi produktivni rudar največ časa ter zategadelj ne more dati tiste storitve, ki bi jo lahko dal, če bi imel les v neposredni bližini odkopa ali delovišča.
Proti izostankarjem so podvzete od strani uprave in sindikalne organizacije ostre mere, vendar pa je še vedno nekaj teh ljudskih škodljivcev, kt ovirajo redno Izpolnitev dnevnega proizvodnega plana. Uprava in sindikalna podružnica kakor tudi celoten rudarski kolektiv bodo morali Se ostreje nastopiti proti takim sovražnikom delovnega ljudstva.
Zagorski rudarji so sprejeli nove obveze za predčasno izpolnitev planskih nalog
Rudarji rudnika Zagorje so že Izvršili dane obveze, ki so jih dali za predčasno izpolnitev polletnega plana. Zvesti obljubi, ki so jo dali na II. kongresu rudarjev v Beogradu, da izvršijo letni plan do 29. novembra, so si zadali posamezni obrati nove obveze, da bodo v prostem času nakopali 13.040 ton premoga. Prvi med obrati, ki je sicer najmanjši po številu, si je zadal obvezo za 3000 ton, obrat Kotredež 4000 ton, Kisovec 2000 ton, Semnilc 600 ton, strojni obrat 600 ton, zunanji obrat 2100 ton, uslužbenci rudniških konzumov 500 ton in »brat apnenice 240 ton. V teh obvezah, ki so jih sprejeli zagorski rudarji, se izraža njihova borbenost in zavest, da bodo s predčasno izpolnitvijo letnega plana pomagali do hitrejše Izgradnje socializma. S predčasno izpolnitvijo plana hočejo zagorski rudarji dokazali vsem iclečeplaznikom in klevetnikom, da »e ne ozirajo na njihove nesramne laži, temveč da spoštujejo pridobitve na-
(Nadaljevanje na X. strani.).
Mladinska številka 2i1i> poziva na tekmovanje
Izvršili bomo letni plan do 15. septembra
Kako rudnik Zagorje tekmuje za izpolnitev polletnega plana
Elektrarna Trbovlje je dosegla mesec dni pred rokom polletni plan
Uspešna borba za izvršitev plana
iV tesni dolini ob Savi se dviga mo-gočno ena največjih kaloričnih elektrarn, elektrarna Trbovlje. Dan in noč teče delo, stroji in ljudje dajejo vse sile, da oddajo čim več energije, *aj je to kri naši industriji.
Kolektiv elektrarne se v polni meri zaveda velikega pomena svoje centrale. Ce stopiš in si od blizu ogledaš njihovo delo, vidiš, da ti ljudje razumejo današnji čas, čas, ki vodi v socializem. Rano zjutraj, ko se izmenjajo tretjine, vidiš vse od vodje tretjin pa do direktorja, kako skrbno pregledujejo stroje v obratu in ugotavljajo njihovo stanje za naslednji dan. Ko pbiščeš delovna mesta in se ustaviš pri delavcih, ki dovajajo premog do kot-
V organe ljudske inšpekcije volimo najboljše
Uredba o ljudski inšpekciji je ogromnega pomena za našo nadaljnjo izgradnjo socializma in za ureditev gospodarskega in kulturnega življenja naših narodov. Ljudska inšpekcija je posebna oblika inšpekcijsko kontrolnega dela najširših ljudskih množic. Z ustanovitvijo ljudske inšpekcije se razširi kontrola na družbene organizacije, ki na principu prostovoljnosti pomagajo okrajnim kontrolnim komisijam pri izvrševanju njihovih nalog. Naloga ljudske inšpekcije je, da pomaga in sodeluje pri sprovajanju zakonskih predpisov in ščiti demokratične pravi-,ce delovnega ljudstva, zbira in rešuje pritožbe in predloge državljanov FLRJ in jih javlja odgovarjajočim političnim in državnim organom ter na ta način pomaga razvijati zdravo iniciativo delovnih množic, ki vlagajo vse svoje n»pore kljub raznim oviram in napadom na našo državo v dokončno zgraditev socializma.
Zelo važna naloga ljudske inšpekcije jp tudi v tem, da zagotavlja dvig življenjskega standarda, ter da posveča posebno skrb vsem tistim nalogam in zakonskim ukrepom, ki se nanašajo na Izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva.
Naloga ljudske inšpekcije je nadalje, da sc bori proti vsem škodljivcem, raz-Blpnežem in vsem ostalim oblikam škodljivega in neodgovornega odnosa do ljudske lmovine; važno pa je tudi dejstvo, da vodi borbo proti brezdušnemu reševanju pritožb, predlogov, prošenj in vsega, kar se tiče delovnega ljudstva.
Za pravilno delovanje ljudske inšpekcije je formirana pri okrajnem odboru OF komisija za ljudsko inšpekcijo. Pri okrajnih sindikalnih svetih je formiran odsek ljudske inšpekcije.
Pri vseh sindikalnih podružnicah, krajevnih in terenskih odborih OF bodo izvoljene grupe, sestoječe iz 3—7 najboljših predstavnikov ljudstva. Te grupe bodo izvoljene na demokratičen način. V trboveljskem okraju se bodo Izvršile volitve v grupne odbore ljudske inšpekcije 25. junija. V organe ljudske inšpekcije morajo priti najboljši borci za socializem, ki bodo s pravilnim delom in kontrolo mnogo doprinesli k naporom pri graditvi socialistične Jugoslavije. Volitve v organe ljudske Inšpekcije bodo predstavljale izbiro najboljših, ki bodo s svojim delom pomagali skupnosti. Volitve bodo tajne ali javne, kakor bodo želeli tereni krajevnega odbora ali člani sindikalne podružnice. V takem izvajanju volitev se kaže velika demokratičnost, ki ponovno dokazuje, da more ljudstvo ljudstvo po svoji svobodni vesti izvo-po svoji svobodni vesti izvoliti iz svoje srede najboljše med najboljšimi.
(Nadaljevanje s 1. strani.) rodno osvobodilne 4x>rbe, spoštujejo In cenijo vodstvo naše države, kateremu neomajno zaupajo. Zagorski rudarji obljubljajo Komunistični partiji, tovarišu Tilu ter vsemu narodu Jugoslavije, da bodo izpolnili letni plan do 20. novembra.
lov, zagledaš mnogo žena, ki to delo opravljajo. Vidi se, da je uvidela naša sodobna žena potrebo po delovni sili in se vključila v produkcijo, kjer uspešno izvršuje svoje naloge.
Mladina elektrarne je ustanovila brigado In uspešno tekmuje s starejšimi delovnimi skupinami. Pri obhodu obrata srečuješ jasne in nasmejane obraze, pripravljene vedno zastaviti vse sile za čim boljše izkoriščanje strojev. Da bi čim bolj izkoristilo delovno silo, je vodstvo obrata postavilo na mesto, kjer so bili nekoč moški, žensko silo, ki 100°/o zadovoljuje.
Da se plan tako uspešno izvršuje, je predvsem zasluga vodstva in discipliniranega kolektiva. Tudi delo sindikata je na dostojni višini. Ce si ogledaš dom na nekdanjem Dežmanovem svetu, ki je bil večinoma zgrajen v prostovoljnih urah, vidiš, da je vsak dan živo v njem Čitalnica, ki je namenje
na delavstvu, jim v ta namen dobro Služi. Vsak dan na večer pa vidiš večjo skupino, ki se pripravlja za igro. V tej skupini vidiš prosvetne delavce elektrarne, katere vodi direktor Mervič Igor.
Prosvetno delo je zelo razvito in predstavlja ta aktiv enega izmed najboljših aktivov v Zasavju.
Tudi fizkulturniki ne zaostajajo za prosvetarji. Na letošnjem tekmovanju OSS so si priborili 2 prvi nagradi, in sicer nogometno moštvo lep pokal, ša-histi, ki so najboljši aktiv, pa lepo izdelano šahovsko figuro.
Mladina elektrarne je zelo agilna. Tudi ona se je izkazala s svojim delom ter bila priznana kot najboljši LMS aktiv v.Trbovljah in kot drugi v okraju Trbovelj.
Iz tesne doline se ne čuje le mnogo glasov, vidijo se tudi dejanja. Mesec dni prej izpolniti plan se pravi, več mesecev prej se približati naši lepi bodočnosti.
V torek, 14. in v sredo. 15. junija pa so nas že presenetili s Skvarkinovo komedijo »Tuje dete«, ki je prav dobro uspela.
Ne odložimo orodja, dokler ne bomo izpolnili brigadni plan
V brunških gozdovih pri Radečah doprinaša svoj prispevek k izvrševanju gozdarskega plana frontna brigada »Marok«, ki je sestavljena iz fronlov-cev trboveljskega in krškega okraja. Na konferenci, ki se je vršila 6. junija, so brigadirji kritično pregledali svoje delo in ugotovili, da uspehi brigade niso zadovoljivi. Po razgovorih med brigadirji in vodstvom štaba so razdelili brigadni plan na desetine, potem pa ugotovili, da je možno plan doseči ter ga celo preseči. Soglasno so sprejeli sklep, da ne bodo odložili sekir in žag prej, dokler ne izvršijo postavljenega plana. S tem sklepom se pridružujejo frontovci brigade »Marok« našim najboljšim brigadam, ki danes z napornim delom in sijajnimi uspehi odgovarjajo vsem tistim, ki klevetajo našo Partijo in našega tovariša Tita In skušajo preprečevati naš gospodarski razvoj in izgradnjo socializma. Odgovor frontovcev brigade »Marok« pa je še danes to, da z uspehom dosegajo in že presegajo dnevne naloge.
Spominski izlet bivših kovinarjev sedanje CRD v Trbovljah, na Mrzlico
Pred 30 leti so se delavci bivših Osrednjih delavnic dogovorili, da napravijo skupen družabni izlet na Sv. Planino nad Trbovljami, katerega so napravili s svojimi ženami, prijatelji in znanci.
Pripravili so si takrat medeninasto ploščo, na katero so se svojeročno podpisali, njih podpise pa je tov. Guček Franc s kislino izjedkal. da so postali trajni. Ploščo so potem kot spomin pribili v planinski koči na Sv. Planini, na sedanjem Partizanskem vrhu.
Ta spominska plošča se je nahajala v planinski koči do požiga koče, katero so požgali Nemci. Po osvoboditvi pa so našli ploščo in jo ob 30. obletnici prenesli zopet v naše lepe planine, in sicer v nedeljo 29. maja na Mrzlico> kjer jo je po spominskem nagovoru tov. Gučka Franca pribil predsednik spominskega izleta tov. Novak Franc, sedanji obratovodja CRD.
Tov. Guček Franc je orisal zgodovino in pomen te spominske plošče, lri naj bi spominjala na 47 takratnih pod-pisancev. Od izletnikov, ki so se udeležili izleta pred 30 leti, jih je bilo navzočih samo 8. Drugi so pomrli, padli za svobodo ali odšli v Ameriko. Slavju pa je prisostvovalo kljub temu precej drugih.
Tov. Guček je kot najstarejši Izmed prvotnih starih izletnikov izrazil željo, da naj bi se nekdo čez 30 let od današnjega dne spomnil in prenesel spominsko ploščo nazaj na planinski vrh. Ker na Partizanskem vrhu še ni planinske koče, naj bi biia ta spominska plošča 30 let na Mrzlici, potem pa iE|j t)i jo nekdo zopet prenesel na Parti-zanski vrh.
Gostovanje v Ljubljani
Kulturno umetniško društvo »Aleš Kaplan« in telovadno društvo Hrastnik sta pred meseci z uspehom izvedla telovadno glasbeno akademijo »Ne pozabimo«. Akademija je ob uprizoritvi prav dobTo uspela ter je bila v Hrastniku izvajana 7 krat, v Trbovljah pa 2 krat. S posčaneznimi točkami akademije so z uspehom nastopili tudi na zveznem tekmovanju v Beogradu. Ob priliki II. kongresa Zveze sindikatov so Hrastničani gostovali v ljubljanski drami ter doživeli popoln uspeh. Vsi prisotni delegati so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem iz celotne prireditve pa so videli, kaj se more ustvariti, če vodi delo volja in skupno delo. Kulturno umetniškemu društvu in Telovadnemu društvu v Hrastriiku želimo še mnogo nadaljnjih uspehov.
OBIŠČITE RAZSTAVO lokalne industrije in obrti LR Slovenije
v Ljubljani od 23. Junija do 3. julija v Tehniški sred. šoli. Znižana voznina.
Delovni kolektiv apnenic v Zagorju uspešno tekmuje
Delovni kolektiv apnenic uspešno tekmuje, s ciljem, da bi predčasno izpolnil polletni plan. V vseh mesecih letošnjega leta je proizvodni plan presegel. V maju je dosegel najvišjo produkcijo in presegel plan za 13.1*/o. Z ozirom na zmogljivost kamnoloma in peči je proizvodni plan visoko postavljen, toda zavest, da je apno prepotreben proizvod pri gradnji objektov, vodi delovni kolektiv pri naporih za častno izpolnitev planskih nalog.
Poleg rednih planskih obvez je delovni kolektiv apnenic sprejel novo obvezo. Obvezal se je. da bo v aprilu prištedil 10 °/o materiala, prištedil pa ga je 1 l°/o- v maju 5n/o, prištedil pa ga je 6*/o, pri popravilu vozičkov v aprilu 5°/(i. obvezo pa je izvršil za 8®/o, v maju 30/o, Izvršene pa 4°/o. Pri Izboljšanju kvalitete apna je bila obveza
Najboljšim zasluženo priznanje
Delovni kolektiv centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah je imel v sredo 7. junija svoj praznik. Najboljši delavci kolektiva so sprejeli odlikovanja kot priznanje za svoje delo od ljudske skupščine FLRJ. V sindikalni dvorani centralnih rudarskih delavnic so se zbrali polnoštevilno delavci m nameščenci, ki so prisostvovali tej svečani predaji odlikovanj. Svečanost je otvoril kulturno prosvetni referent podružnice tovariš Rožaj Robi, ki je nakazal pomen svečanosti ter predal besedo direktorju tovarne, tovarišu Pečarju Otmarju. Tovariš direktor je naglasil pomen današnje borbe za čimprejšnjo izgradnjo socializma in da se danes daje priznanje tistim, ki to najbolj zaslužijo. Poudaril je, da tega ni bilo v bivši predaprilski Jugoslaviji. Čestital je vsem odlikovancem ter jim izročil red dela III. stopnje. Odlikovanje so prejeli tovariš Kolar Herman, ki je pretvoril kot dober partizan svojo borbenost v delo in izkorišča svoje znanje pri konstrukciji žičnic. Kot strokovnjak za žičnice je z uspehom izvršil dela pri montiranju žičnice v Rasi, v rudniku Aleksinac, pred kratkim pa tudi v rudniku Zagorje. S svojim delom uspešno pomaga pri mehanizaciji rudnikov in se vključuje med prve borce za izgradnjo socializma. Drugi odlikovanec je Adrinek Miha, šestkratni udarnik in vodja mizarske skupine. Z vestnim delom in s strokovno razdelitvijo dela je mnogo pripomogel k štednji materiala in k predčasni dovršitvi raznih stanovanjskih stavb. Tretji, odlikovanec Lesjak Ivan, je po poklicu ključavničar. S svojimi predlogi za izboljšanje je mno-gf> pripomogel k izdelavi raznih izdelkov v centralnih rudarskih delavnicah. Po sprejetju odlikovanj je spregovoril
v aprilu in v maju docela izpolnjena. Znižanje trodnevnih obolenj v aprilu in maju je bilo dvignjeno od 3«/» na 5%. S prostovoljnim delom so dvignili produkcijo apna za 90 ton, s čimer je bilo izvršenih 84.9fl/o Neopravičenih izostankov ni bilo. Kolektiv se je 100*/» udeleževal študija in se obvezal, da izvrši polletni plan tri dni pred rokom.
Uspešno izvršene obveze so rezultat smotrnega partijskega in sindikalnega dela med kolektivom. V veliki meri je to tudi zasluga tehničnega vodstva in pa minerjev, ki so s prostovoljnim delom napolnili poljsko peč ter na ta način producirali 85 ton apnS nad normalno produkcijo. Vzorna agitacija ter vztrajno partijsko in sindikalno delo lahko služi kot vzor marsikateremu obratu rudnika Zagorje in ostalim podjetjem v Zasavju.
tajnik podružnice Ličar Tone, ki je pozval odlikovance, da tudi še nadalje uspešno vršijo svojo dolžnost pri preseganju plansikh nalog, Proslava je bila izpopolnjena z recitacijami in sodelovanjem domačega orkestra. Tem odlikovancem se pridružujejo še tisoči odlikovancev širom naše domovine, ki z delom odgovarjajo na neopravičene klevete proti naši socialistični državi,
Prostovoljno delo kolektiva CRD
Delovni kolektiv CRD v Trbovljah je v poslednjih treh mesecih izvršil niz prostovoljnih del s skupno 2506 udarniškimi urami. Koliko je vredno to njihovo prostovoljno delo, razvidimo iz posameznih del, ki so jih opravili.
Kolektiv CRD ima v St. Pavlu v Savinjski dolini svojo ekonomijo, ki jo imenujejo »Savinjski dom«. Da bi ekonomijo čim prej obnovili, so vložili člani kolektiva v obnovo do sedaj 1500 udarniških ur. Pri izkopu temelja za gradnjo tovarniških objektov CRD, ki spada med investicijska dela, 50 opravili 224 udarniških ur. Izdelali so spominsko ploščo padlim borcem v NOB in CRD v svojem prostem času in porabili za to 650 ur. Da bi bile obdelovalne zadruge čim bolj preskrbljene s potrebnim poljskim orodjem, so izdelali člani kolektiva 10 motik, 3 rovnice in 1 vinjek, za kar so porabili 20 udarniških ur. Posebej pa je treba omeniti tovariša Škufca Ludvika in Betko, ki sta doslej vložila 112 ur prostovoljnega dela v gradnjo zadružnega doma na Kleku.
• Vse te opravljene ure pričajo, da se kolektiv CRD dobro zaveda pomena prostovoljnega dela in da razume današnji razvoj, ki vodi v boljše življenje po poti v socializem.
Pri vsem tem delu so se v največji meri udejstvovale mladinska in partijska organizacija ter člani sindikata.
Hiadiia centra predvojaške vzgoje Steklaraa-leaiCia Hrastnik lapovediie vsem centrom okra a tekmovanje
Naloga, ki je postavljena pred centre pretlvojaške vzgoje, je tem večja, ker se morajo komande centrov zavedati, da jim je poverjena vzgoja naše mladine, ki naj bo vreden naslednik onih slavnih herojev, ki so v času NOB dali svoja življenja za naše srečnejše in boljše življenje.
V vseh nastavnih centrih mora vladati pri mladini zavest, da se uči zalo, da bo ob svojem času postala vreden član naše slavne Armije, da se bo usposabljala v znanju vseh vojaških disciplin; jobenem pa je dolžnost vsakega mladine.a, tekmovati tudi tukaj z drugimi centri, kakor se tekmuje v pn>dukciji.
Center predvojaške vzgoje št. I. Steklarna - Kemična, Hrastnik, se prav dobro zaveda postavljenih nalog in jih izvršuje v zadovoljstvo vojnega odseka, saj je prejel že dvakrat zaporedoma prehodno zastavico. Pri tem pa Ima mnogo zaslug - mladina sama, ki se zaveda, da bo le z izpolnjevanjem
svojih dolžnosti postala res to, kar pričakujejo od nje naši narodi, to je vreden čuvar vseh pridobitev narodno osvobodilne borbe. Na pobudo komande centra so si sami naredili 176 lesenih pušk, 6 mitraljezov, 12 brzostrelk, 40 met in vzorno uredili svoj kabinet. Poleg tega pa se ponašajo v letošnjem letu še s 902 prostovoljnimi delovnimi urami, ki so jih izvršili v produkciji ali na drugih javnih delih. Ko so prejeli 1. maja t. 1. že drugič prehodno zastavico, poleg pa še denarno nagrado, so se mladinci obvezali, da hočejo zastavico osvojiti še v tretje, da bo postala njihova trajna last.
V ta namen napovedujejo tekmovanje v času 15. julija vsem nastavnim centrom predvojaške vzgoje v okraju Trbovlje v naslednjih točkah:
1.	Kateri center bo pošiljal najred-neje in najobjektivnejša poročila vojnemu odseku?
2.	Kateri center bo imel najboljše urejeno administrativno poslovanje?
3.	Kateri center bo imel najboljše urejen vojni kabinet.
4.	Kateri centeii bo imel največ iR tudi najbolje urejenih nastavnih pripomočkov?
5.	Kateri center bo imel najboljšo udeležbo pri obiskovanju pouka in kje bo najboljša kvaliteta istega.
6.	Kateri center bo imel najboljšo kulturno skupino?
7.	Kateri center bo imel največ mladine vključene v klube Ljudske tehnike (molodruštvo, radioamaterji, fotoamaterji, strelska sekcija)?
S tem tekmovanjem bo mladina Steklarne in Kemične tovarne jasno dokazala vsem tistim, ki blatijo in klevetajo našo Partijo»in naše vodstvo, da je niti za ped ne bodo odvrnile te klevete od linije, ki nam jo je začrtala naša Partija s tovarišem Titom na čelu in da bo ta mladina znala vedno izpolnjevati vse pred njo postavljene naloge ter braniti pridobitve Ljudske revolucije proti komur koli.
Frontovci I terena so zgradili s prostovoljnim delom prvo otroško igrišče v Trbovljah
Naša ljudska oblast, ter vsi politični forumi se dobro zavedajo, da je treba našim najmlajšim nuditi vse, kar je možno. Za njih razvedrilo se povsod poudarja, nujnost graditi, odnosno urediti primerne prostore, kjer naj se naši pionirji zabavajo, ter utrjujejo medsebojno prijateljstvo že v otroških letih.
V Trbovljah imamo že dve otroški »stanovi, t. j. DID in Dečje jasli, ker pa to ne zadostuje za Trbovlje, se je pričelo razmišljati o otroških igriščih po posameznih terenih. Odbor I. terena OF Trbovlje si je osvojil meseca marca zamisel, zgraditi otroško igrišče, kar je dal tudi v plan dela, na podlagi katerega mora biti igrišče v dveh mesecih zgrajeno.
Po zaslugi agilnosti odbora, ter še nekaj zavednih frontovcev, je I. teren OF Trbovlje dne 12. junija slavnostno otvuril otroško igrišče in s tem pokazal, da je vse mogoče storiti, samo 5e ije dobra volja ter zavednost, da se dela vse v našo korist in za boljšo bodočnost naših najmlajših. Kdor je Imel priliko prisostvovati pri otvoritvi otroškega igrišča v I. terenu, se je lahko prepričal, kako nujno je bilo dati na-8im pionirjem zadoščenje, ter jim nuditi nekaj za njihovo razvedrilo. Pri-ijetno je bilo gledati, kako so se zabavali na vrtiljaku, ter na gugalnicah seveda pa ni bilo brez joka, ker otroci pač ne razumejo, da ne morejo vsi naenkrat na vrtiljak ali gugalnico.
Marsikatera mati je bila do sedaj dostikrat v skrbeh za svojega otroka, če se je podil po cestah, kar je spričo ogromnega prometa zelo nevarno. Z
zgraditvijo otroškega Igrišča bo našim materam ta skrb olajšana, kajti če ne bo otroka doma, bo vedela, kje je in bo tudi prepričana, da se mu ne more nič hudega pripetiti. Razen tega hudo prihranile mnogo časa pri tem, ker ga ne bo treba iskati v primeru, da ga nujno potrebuje. Okusno urejen prostor bo tudi starejšim v razvedrilo, ker je opremljen s klopicami, na katerih si bo marsikdo lahko odpočil.
Nujno je, da se ustavimo še malo pri graditeljih tega igrišča. Poleg ostalih frontovcev, ki so prostovoljno delali, je treba omeniti riekaj najboljših tovarišev, kateri so se najbolj pokazali pri tem delu. Največ zaslug za izgraditev tega igrišča ima brez dvoma sekretar I. terena tovariš Sadar Zvonko, ki je poleg vseh tehničnih del, kar se tiče načrtov, sam naredil 85 udarniških ur. Tovariš Knez Ivan je s pomočjo svojih tovarišev naredil vrtiljak, ki je našim pionirjem najbolj všeč, on je pri tem delu opravil 56 udarniških ur. tov. Si-ter Ivan je naredil 52 udarniških ur, tov. Bregar Franc 52 udarniških ur in Restar Lovro 46 udarniških ur. Poleg zgoraj omenjenih je delalo pri tem igrišču še okrog 30 prostovoljcev, ki so skupno naredili 1043 udarniških ur. Na podlagi omenjenega je razvidno, da se fronta v Trbovljah zavpda svojih nalog, saj je samo I. tPren v pičlih dveh mesecih naredil 1043 udarniških ur, za kar je bil pohvaljen tudi s strani zastopnika Izvršnega odbora OF Trbovlje tov. Prhauca Leona, ki je ob priliki otvoritve naglasil pomen zgraditve igrišča, ter javno pohvalil graditelje.
dela. Te uspehe pa lahko beležimo zaradi tega, ker imamo močno in zdravo Komunistično partijo, katera je na čelu vseh akcij, ki jih danes sprova-jamo v življenje.
Pohvalil je. našo brigado, ki zalaga vse svoje sile, da bi čim več doprinesla k tako važni akciji, ter želel, da si prehodno zastavico čimprej pridobimo nazaj, kar so brgadirji s ploskanjem potrdili, da hočejo.
Za njim je spregovoril direktor
gozdne uprave, ki je istotako poudarjal važnost dosege gozdnega plana v izgradnji socializma pri nas.
Ob zaključku je spregovoril tov. komandant Kokoij, ki je ponovno prikazal brigadirjem vse potrebno. Dejal je, da revirski center ni bil nikdar tisti, ki bi se bil strašil nalog, temveč jih je častno izvršil. Zato je prepričan, da bomo tudi danes razumeli na-.l°go. ki se stavi ja pred nas ter jo izvršili. Hkrati pa bomo pozvali vse frontne brigade, ki se nahajajo na se-čišču, da ne zapuste prej svojih mest, dokler ne bo zadnji kub. m lesa, ki je v planu, posekan in odpremljen tja? kamor je določen. Brigadirji Hohkrau-tove brigade so poslali to resolucijo vsem brigadam v Sloveniji.
Tov. komandir je nato pozval brigadirje, da gremo skupno v Mislinje, kjer nas čaka hrastniška godba. Naložili smo se na železnico in se odpeljali v Mislinje, kjer nam je v pozdrav zaigrala godba. Tov. pomočnik komandanta je brigado' postrojil, na kar je godba zaigrala državno himno. Vse navzoče je v imenu brigade pozdravil komandant II. bataljona tov. Zupan Alojz, ki je poudaril vsem, ki so prišli na obisk, da naj poneso v svet, da si je naša brigada zadala danes nove naloge, katere bo izpolnila, zavedajoč se, da bo s tem zadala nov udarec vsem, ki danes tako nesramno blatijo naše vodstvo in z njim naše narode. Vše neresnične vesti, ki jih reakcija raznaša o življenju naših brigadirjev, pa raziščite takoj na mestu, ker boste s tem tudi vi mnogo nare-dili doma.
Po zaključku govoi*l je tov. Mlinar Frido razvil kulturni film, na to pa je godba zaigrala nekaj koračnic.
Ne zapustimo svojifi mest dokler ne bo določena količina lesa posekana in odpremlfena na svoje mesto
Ze v soboto zvečer je celotna brigada sklenila, da bo prihodnji dan šla na delo ob 5. uri zjutraj, ter ostala na delovišču do 13. ure. Ko bomo prišli domov, bomo imeli brigadno konferenco, nato se pa odpeljemo v Mislinje na kulturni miting.
Ko smo v nedeljo zjutraj vstali, je deževalo; brigada ni šla na delo, skozi vse dopoldne pa so prihajali razni obiski k brigadirjem. Kurir nam je prinesel pošto, da je v Mislinje prispela hrastniška sindikalna godba na pihala ter tov. Mlinar Frido iz Kemične tovarne s kino aparaturo.
Iznenadil nas je obisk sekretarja IDOF tov. Primožiča, direktorja gozd-
ne uprave in tov. Lasarja. Imenovani so prišli lc nam nepričakovano.
Ker smo imeli napovedano brigadno konferenco, smo imenovane povabili, da so prisostvovali. Tov. komandant je začel konferenco ter pozdravil vse navzoče goste in brigadirje. Nato je spregovoril sekretar IOOF ter nam v kratkih besedah razložil važnost dela frontnih brigad v socialistični izgradnji. Dejal je, da je letošnje leto na konici naše petletke, kar vsi dobro občutimo, ker gremo skozi težko gospodarsko borbo v času, ko nas demokratične države dnevno napadajo klevetami, na katere pa jim odgovarjamo z uspehi našega požrtvovalnega
Okrajna akademija in javni telovadcev v Trbovljah
ir. n i v
V	soboto 11. in nedeljo 12. t. m. so polagali telovadci trboveljskega okraja obračun svojega dosedanjega dela. Akademijo je na predvečer javnega nastopa motil dež, zaradi česar ni bila izvedena z vsemi predvidenimi točkami. Tako smo pogrešali nastop pionirk In proste vaje mladincev, dočim je bila orodna telovadba bogato zastopana, saj so na orodju nastopali vsi oddelki razen pionirjev. Pri izvedbi akademije je treba pohvalno omeniti telovadce ir Zagorja in skupino 16 pionirjev, ki so strumno izvedli proste vaje.
V	nedeljo so nastopili na prostoru za fizkulturnim domom vsi oddelki, pomnoženi z zagorskimi in radeškimi telovadci. Telovadbo je oviral moker teren, ki pa je povzročil le odpad gojencev predvojaške vzgoje, ki se zaradi oddaljenosti niso udeležili nastopa, vsi ostali pa so izvedli svoje
točke. Javni nastop pa ni pokazal tistega kar bi moral v množičnosti. Oddelki, ki so nastopali, so bili številčno šibki, dasiravno so bili zbrani trije centri. Telovadni organizaciji v našem okraju še ni uspelo, da bi v svoje vrste zajela čim širše množice. Presenečalo je tudi dejstvo, da so nastopali v pretežni večini starejši, mladincev smo videli le malo. Vseskozi pa moramo grajati izostanek Hrastničanov, od katerih se ni tega nastopa udeležil niti eden, dasiravno so podprli nastop S svojo udeležbo oddaljenejši Radečani. Mislimo, da ni pravilno, zaspati nfi pridobljenih lavorikah, leo bi morali baš po napeti glasbeni akademiji izrabiti razpoloženje In navdušenje mno žice teč jo čim več pritegniti v vrste telovadcev, z njimi pa se udeležiti vsaj obveznega okrajnega telovadnega nastopa.	R. M.
Nova brigada je odšla
V trboveljskem okraju se je pretekli teden formirala nova gozdarska brigada, ki je odšla v četrtek, dne 9. junija na delo v Črno. Brigada je prav dobro opremljena in je sestavljena predvsem iz vaških brigadirjev. Brigado vodi komandant Petrič Polde, ki se je prav dobro izkazal že pri organiziranju prve brigade Lojzeta Hohkrau-ta, ki dela v Mislinjah. Nova brigada je odšla iz Trbovelj z zavestjo, da se bo vrnila kot udarna brigada.
Zasavski prepih —Ali že veste?
da so stranke »Naproze« v Hrastniku spet prikrajšane pri tekstinlem blagu, ker ga poslovalnica prodaja tudi strankam drugih trgovin, dočim ga stranke »Naproze« ne morejo ali sploh ne dobe ‘drugje;
da so imeli v Hrastniku dne 1. junija meso, živilskih nakaznic pa ne, da bi meso lahko razdelili;
da v rudniškem magazinu v Hrastniku ob 12. uri še niso vedeli, kdaj bodo delili pšenični zdrob in so ga oddaljenim vpisali v dobro, ne vedoč, kdaj ga bodo lahko dvignili, na kar so ga ob 14. uri že delili;
da se dobi v prosti prodaji petrolej, ki ga lahko kupujejo le najbližji in to vfflike Jpličine, dočim oddaljeni zanj ne zvedo pravočasno in ga ne morejo dobiti niti pol litra, čeprav so ga nujno potrebni, ker nimajo električne napeljave. Spet velik korak v črno borze* da se je v Bobnu pobiral prostovoljni prispevek po 100 din za elektrikarje, ki imajo že itak to ugodnost, da jim nudijo prebivalci hrano zastonj, ker nimajo živilskih nakaznic, ter da jim plačajo ve« določeni čas in še dnevnice, poedinci pa jim dajejo za njihovo pridno delo še nagrade. Res smešno, ker velja v mnogih primerih pregovor da »Lačna vrana sito pita«.
da straši v korespondenci rudnika, posebno pa v pisemskih Izdelkih naših revirjev »Urša Plut«. Vsem onim korespondentom, ki se želijo znebiti te nadležne ženske priporočamo, da obiskujejo administrativni tečaj, ki se vrši sedaj na rudniku.
da držijo blago in razna živila v nekaterih trgovinah, potem pa se izgovarjajo, da še nimajo cene. Tak slučaj se je dogodil v kmetijski zadrugi na Dolu;	___________
Ali si £e jvre gledal krompirjeve nasade 8
Teden prometa od 19. do 26. fumja
Kdor želi iti vzporedno z današnjim razvojem gradnje socialistične države, se mora na vsak način seznaniti s prometnimi problemi. Ne samo vodi line osebe, mehaniki, šoferji posameznih podjetij in ustanov, torej osebe, ki so tesno povezane s prometom, za katerega odgovarjajo, temveč, se mora zavedati tudi sleherni državljan, da z disciplino v javnem prometu lahko dosti doprinese k razvoju našega gospodarstva. Seveda škoduje neznanje ali nepokornost vsakemu osebno. ker postane žrtev prometnih nesreč,- škoduje pa tudi skupnosti, ker je Skoraj vsaka nesreča vezana z občutnimi poškodbami vozil.
'Javni promet je trdno povezan z izvedbo planskih nalog, zato je nujno, da ljudstvo resno spoštuje oblastne predpise in Uredbo o cestnem prometu.
Pojem prometa zajema obilno težav, vzemimo pa le glavne težave v našem 'okraju. Se vedno imamo ljudi, ki mislijo, da tvori promet samo ono število avtomobilov, ki ga vidijo vsakodnevno pred seboj na cesti in, da se njih vozače že da nekako ukrotiti, s čimer bi bil problem urejen. Tudi ni redkost, da slišiš na cesti: »Oblast bi morala šoferje strožje kaznovati!«
Z e ob vsaki taki pripombi nastane vprašanje:	»S katere točke cestne
površine je padla ta kritična pripomba?«
Popolnoma razumljivo je, da ustvarjajo motorna vozila v javnem .prometu največ hrupa, s hrupom pa so povezane planske naloge podjetij, kjer so vozila v službi. Šibke živce ljudi je pač treba temu privaditi, tako da obstojajo potem le še izjeme.
Ce se postavimo za nekaj časa v močnejše prometne centre, Radeče, Zidani most, Hrastnik, Zagorje predvsem pa v Trbovlje, zapazimo živahno vrvenje nediscipliniranih otrok in lljudi različne starosti vzdolž cestišč V obeh smereh.
Promet pešcev se giblje po zastarelem redu. Kako naj se rešujejo take nepravilnosti brez volje ljudstva? Z uvedbo prometnega osebja, ki je urejalo promet z gumijevkami, ki smo ga že imeli nekoč, obstoje pa tudi še danes po nekaterih državah, bi dejali ljudje, da je to divjaštvo in teror,
Nemci so uredili med okupacijo promet na ta način, da so gonili pešce na pločnike, ali na kraj ceste. Za hrbtom policaja pa so ljudje s široko-ustnim nasmehom zopet vdrli na vozliče, češ, kdo nam bo ukazoval.
Enako ponašanje ljudi so naši organi prva leta prezrli z upanjem, da se bo ljudstvo zavedalo dolžnosti ter
V dneh od 6. do 11. junija 1949, ^se Je vršil gasilski poveljniški fcečaj * v Trbovljah, katerega se je udeležilo 36 tečajnikov. Tečaj se je vršil v prostorih gasilskega društva Trbovlje, katero je dalo tudi vse orodnje na razpolago. Ker se je po osvoboditvi v našem okraju gasilstvo — posebno industrijsko - precej razvilo kot v CRD, Cementarni, Elektrarni, Kemični v Hrastniku, Zidanem mostu, Papirnici Radeče in v Apnenici kakor tudi ifrostovoljna društva, ki imajo svoje sedeže skoro na vseh ljudskih odborih, je bilo nujno potrebno, da se vrši gasilski tečaj v okviru celega okraja. Učni načrt, katerega je sestavila Gasilska zveza okraja, je vseboval vse panoge sodobnega gasilstva. Odlično je podal strategijo in taktiko gasilstva in vodil vse praktične, orodne ter redovne vaje okrajni poveljnik tov. Hlastan Slavko. O gasilskih motorkah je predaval tov. Zdovc iz Zagorja, o disciplini in dolžnosti gasilca pa kot upravnik tečaja tov. Burkeljc, kakor tudi ostali predavatelji t<ega tečaja. Tečaj je pokazal, da so v vrstah gasilstva dobri in sp«>
se samo discipliniralo pri cestnem prometu, kot se ljudem spodobi. Tudi to ni zadostovalo.
Ministrstvo za notranje zadeve LRS, kot ustanova, ki skrbi za red in varnost v javnem prometu, je izdalo podrejenim organom kazenske bloke od 10	15 dinarjev, da z njimi kaznujejo
na licu mesta vsakega kršilca po zakonu predpisane Uredbe o cestnem prometu. Ta kazen je na nekatere vplivno delovala, drugim pa ni bilo nič lažjega, kot potegniti iz denarnice 50 dinarjev.
Lansko leto je bil uveden v to svrho »Teden prometa«, v katerem se je z različnimi parolami in z miličniki opozarjalo na potrebo izboljšanja discipline in varnosti v cestnem prometu. Uspeh je bil trenutno zadovoljiv, kmalu pa je bil«* vse pozabljeno: kazenski bloki so bili ukinjeni, stare navade pa so prišle na staro kopito.. O rezultatih, ki nam jih bo nudil »Teden prometa« v tem letu, se bomo 4ami prepričali.
Cernu je treba organiziranim in v socialističnem duhu zgrajenim ljudem prisojati kazen na licu mesta?
Slovenski narod je že prirodno do volj inteligenten, da ne bi smel dopustiti opozarjanja na cestno prometni red, kaj šele delati napake in sprejemati kazen po miličniku javno na cesti in v prisotnosti v posmeh ostalim, ki so disciplinirani.
Ne samo to, kaj pa je s prometnimi nesrečami, ki nastopajo kot je po statistiki ugotovljeno, večinoma le vsled nekaterih še nediscipliniraniži pešcev.
Brezdvomno je cestni nered vzrok vsakovrstnih lažjih in težjih nesreč, pravtako Jtot je nesnaga okoli gospodarskega poslopja vzrok kužnih bolezni. Marsikdo, ki ni bil očividec, se »nav radi tega ne zaveda, kako pride do nesreče, ko jo najmanj pričakuje.
Z nepremišljenim umikanjem ga zadene motorno vozilo in žrtev pa«le. Oče dveh, treh otrok, jok maere, v ovarni ni človeka itd. so končni rezultat neprevidnosti.
Ob podobnih in številnih nesrečah mislimo, da nam ni potrebno govoriti še obširneje in da je stvarn«>st vsakomur jasna.
Vendar apeliramo na vse, naj ne bo samo v času letošnjega Tedna prometa, temveč tudi v nadalje dolžnost vsakega, da popravlja dosedanje napake v prometu brez kazenskih mer. Očistite vozišča še tako ozkih in nepreglednih cest, kar je v Vašem interesu, kakor tudi v interesu javnega reda naše socialistične države.
sobni tovariši, da je bil tečaj nujno potreben, da so vsi tovariši odnesli dobre pogoje za razširjenje gasilske ideje na podeželju kakor v industriji, ter da bo in prinaša gasilstvo svoj delež k petletnemu planu, izobrazbi in kulturi in čuvanju ljudske imovi-ne. Izpite, ki so jih polagali vsi tečajniki v sedmih predmetih, so napravili z odličnim, prav dobrim in dobrim uspehom ter s tem dokazali, da pravilno sledijo razvoju gasilstva kakor tudi enotnosti duha in misli. Želeli bi, da se prihodno leto zopet vrši gasilski tečaj, da ostane enotnost v poveljevanju in delu gasilstva.
V Trbovljah deluje filmski krožek
V februarju 1949. leta se je na pobudo tovariša Kamnika Franceta, filmskega delavca iz Ljubljane, ustanovil v Trbovljah prvi filmski krožek. Tovariš Jamnik je prišel v Trbovlje, kjer bi moral imeti za trboveljsko publiko predavanje o filmu. Na žalost pa. ker je bila udeležba pre-
majhna, in je še ta obstojala po večini samo iz pionirjev, se predavanje ni moglo vršiti. Navzočih je bilo tudi nekaj mladincev, ki so se že preje zanimali za film. Med razgovorom jih je dovedel na misel, da bi tudi v Trbovljah ustanovili filmski krožek. Na široko je razlagal kakšen pomen bi imel ta krožek. Krožek naj bi obstojal iz nekaj ljudi, ki bi se naj redno sestajali, na teh sestankih pa debatirali o filmu, ki se je nazadnje vrtel v našem kinematografu. Pri tem naj kritizirajo njegovo umetniško in tehnično stran. Poglabljajo naj se v filmski študij. Prerešetava jo naj ves potek nastajanja filma t. j. od priprav za snemanje d«> zadnjega dela v laboratoriju.
Kmalu po razgovoru s tov. Jamnikom se je filmski krožek v resnici tudi formiral. Organizacija in zbiranje članov krožka je kar dobro potekla. Težje je bilo s prostorom, kjer naj bi imel krožek svoje sestanke. Zaenkrat ima krožek svoje sestanke v kino-gar-derobi ali pa v s.ibi SKUD-a. Nujno potrebno bi bilo, da bi krožek dobil svojo sobo, kjer bi lahko shranjeval literaturo in aparate in se v njej nemoteno shajal.
Filmski krožek se je povezal z ljudsko prosveto in upravo kinematografa, ki mu pomagata premagovati ovire, OLO je dal krožku aparaturo za nemi, ozki film. S to kamero hodi krožek po vsem okraju in ima vsak mesec do 16 predstav, kar predstavlja razmero mo lepo število. Filme si nabavlja kiožek iz Ljubljane. OLO je dal na razpolago tudi benzin, da se kamera lahko prevaža z motornim vozilom. Krožek stremi sedaj za tem, da bi dobil zvočno kamero in upa da se mu bo to v najkrajšem času posrečilo.
Trboveljski filmski krožek je postal centralni, filmski krožek v trboveljskem okraju. Njegova bodoča naloga je, organizirati v sosednjih krajih nove krožke in nuditi novoustanovljenim krožkom od časa do časa predavanje. Poizkušal je že organizirati krožke v nekaterih krajih pa je naletel na raz ne težave. Največ je sklicevanja, da ljudje nimajo smisla za tako stvar. To pa je mnenje posameznikov, saj je bilo v Trbovljah spočetka isto. Ko pa so se znašli prvi ljudje, je stvar stekla kakor je bilo predvideno. Trenutno šteje krožek 10 članov in članic kar je zaenkrat dovolj. Sestanki se vrše vsako sredo. V eni ima krožek delovni sestanek, v drugi se pa vrši filmski študij. S svojim dosedanjim delom dokazuje krožek, da se da z dobro voljo marsikaj storiti kar izgleda sprva le težko ali pa neizvedljivo.
V Zagorju so ustanovili »Klub tehnike«
V	okMiru ujrograma »Tedna ljudske tehnike« se je dne 9. t. m. ustanovil v Zagorju »Klub tehnike«. Odbor se je konstruiral takole: Predsednik tovariš Bajcer Jože, tajnik tov. Veber Franc, odborniki tov. Taufer Vlado, Klemen, inž. Guštin. Glavna naloga »Kluba tehnike« je, da pritegne k sodelovanju vse novatorje in racionalizatorje, dn zainteresira delovni kolektiv za izboljšanje produkcijskega in delovnega procesa sploh ter pomaga pri reševanju raznih tehničnih problemov, ki se pojavljajo na deloviščih. Klub bo sodeloval s komisijo za racionalizacijo in novatorstvo v okviru sindikalne organizacije.
Finalno tekmovanje za pionirski pokal »Pepe Zornade«
Branik (pionirji) i Rudar (pionirji) I iO (1*0)
V	finalni tekmi za pionirski pokal »Pepe Zornade«, ki so jo odigrali pionirji Rudarja v nedeljo v Mariboru proti pionirjem »Branika, je uspelo mariborčanom premagati pionirje Rudarja s tesnim rezultatom 1 :.0 Branik je odločil zmago v prvi minuti prvega polčasa.
Kako smo izvedli „Tcden ljudske tehnike44
V tednu tehnike so izvedli gasilski tečaj
Železničar (Lj.) i Rudar Iti (O t 0)
V mladinskem nogometnem prvenstvu Slovenije sta se v nedeljo sestala v prvenstveni nogometni tekmi Železničar (Ljubljana) in Rudar (Trbovlje), Tekma je bila zelo zanimiva, ker so mladinci Rudarja predvajali hitro in požrtvovalno igro. Neodločeni rezultat na tujem terenu je smatrati vsekakor za uspeli. Mladinskega prvaka pri nogometu pa bo dala povratna tekma, ki se bo odigrala v Trbovljah v nedeljo. Upamo, da bo vsaj mhidinskl prvak Slovenije v nogometu odločen na zelenem polju ne pa za mizo, kot je bil primer pri ligi.
Rudar s Sobota 3:2 (2:1)
Trboveljski Rudar je v nedeljo 12. t. m. gostoval v Murski Soboti, kjer je odigral prijateljsko nogometno tekmo. Tekma je bila zelo napeta in zanimiva. Rudar je bil v lahni premoči in je to srečanje odločil v svojo korist. Tekma se je končala z rezultatom 3:2 (2:1).
Dan učencev v gospodarstvu - pregled uspehov
Učenci v gospodarstvu se pripravljajo na svoj praznik, ki bo 20. junija v Hrastniku. Udeležili se ga bodo učenci v gospodarstvu iz celega okraja. Prav posebno se pripravljajo učenci šole v gospodarstvu v Hrastniku, ko bodo zaključili prihodnje dni 25. šolsko leto. Ob tej priliki priredijo razstavo šolskih in obrtniških izdelkov na dan 19. in 20. junija. V nedeljo dne 19. junija popoldan bodo hrastniški učenci in učenke izvedli v »Domu kulture« v Hrastniku slavnostno akademijo, kjer bodo pokazali svoje uspehe na kulturnoprosvetnem polju.
Proleter (Belišče) :
: Rudar I c O (1:0)
(Podrobno poročilo o tekmi sledi.)
Kinematografi
KINO« TRIGLAV« ZAGORJE
predvaja
sobota, 18. junija 1949: ob 6. in 8. uri zvečer, nedelja, 19. junija 1949:
ob 10., 6. in 8. uri zvečer nemški film
NEKJE V BERLINU sredo, 22. junija 1949,
četrtek, 23. junija 1949: ob 6. in 8. uri zvečer sovjetski film
■K H I Z A R K A VARJA K«
KINO TRBOVLJE
predvaja sovjetski film »TRETJI UDAREC«
Cas in dan predvajanja filma, bo razviden iz reklamnih omaric.
Uprava.
KINO »RAJKO« HHASTNIK
predvaja slovenski film »NA SVOJI ZEMLJI« Predstave:
v soboto ob 6. in 8. uri, v nedeljo ob 4., 6. in 8. uri. Za mladino v nedeljo dopoldne ob 10. uri.
PREKLIC
Dne 12. 8. t. m. sem izgubil denarnico z dokumenti, (vojaško knjižico, vojaško uverenje in sindikalno knjižico). Prosim, da se mi vrnejo vsaj dokumente na naslov Kralj Ivan Trbovlje—Loke 354, v nasprotnem slučaju jih preklicujem za neveljavne.
PREKLIC
Ukradena mi je bila dne 12. 6. 1949. na fizkulturnem prostoru denarnica, z osebno, sindikalno in OF izkaznico. Prosim, da mi dotičnik vrne vsaj d«»-kumente, v nasprotnem slučaju proglašam legitimacije za neveljavne.
Pungerčar Ernest, Loke 100.
Uredništvo Trbovlje
Uprava rudnika Trbovlje telefon 14
Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Snitar