------ 114 ------ Novičar iz domačih in ptujih dežel. 27. dan u. m. so se v zbornici poslancev začele obravnave proračuna državnega za letošnje leto. Poročevalec Tašek je bral sporočilo finančnega odbora, cegar modro vodilo pri pretresovanji ministerskih rakunov bilo je to, da „vsak dober gospodar mora stroške ravnati po dohodkih." Zato je finančni odbor po skrbnem prevdarku od stroškov zbrisal 26 milijonov gold. Ministerstvo je stroške za letošnje leto naštelo na 548 milijonov in 705.412 gold., finančni odbor jih je a nižal na 521 milijonov in 849.445 gold.; dohodke je postavil na 514 milij. in 905.453 gold. Po takem bi konec leta zmanjkalo ie ¦ 6 milijonov in 944.002 gold., aa ktere se bo moralo po drugi poti skrbeti. Dozdaj je c. kr. vlada — pravi sporočilo — napačno pot ho-lila, da ni stroškov brzdala, ampak le na posodo jemala, kadar ji je denarja zmanjkalo, in tako je prišlo, ia komaj v 4 letih je državni dolg se povikšal za 233 milijonov in 263.020 gold., nepremikljivo državno premoženje zmanjšalo za 26 milijonov in 149.448 gld., zraven pa davki, kteri se že komaj strpijo, še povišali za 30 milijonov gold.; pri vsem tem pa se vendar li nič posebnega zgodilo za pospeh kmetijstva in )brtnijstva in povzdigo blagostanja avstrijskih ljudstev ; zadnji in silni čas je tedaj, da vlada krene na drugo pot. Poslanci uradniki Sartori, Kromer in Waidele zagovarjajo vlado, za finančni odbor pa se potegujejo Greutner, Herbst, Sadil, Skene, Kuranda, Bchindler in še drugi. Ker na posodo ne dobimo nič peč, pa se od ljudstva, ki ne more še več dati, tudi /eČ vzeti ne more, je zadnja ura, da se začne drugo gospodarstvo — je rekel Schindler. Kuranda hvali mi-listerstvo Stadionovo in miluje prestanek dunajske ,,Vor-itadtzeitung" za 3 mesece, se ve da Kuranda nima jpomina za druge časnike! 29. dne unega meseca so ;e začele obravnave posamesnih stroškov. Za po-rebe Njih VeL cesarjeve hiše je bilo brez razgovora dovoljeno 7 milijonov in 421.144 gold. in za ce-larjevo kan celijo 63482 gold. ; tudi stroški za Iržavni zbor z 685.671 gold. in državno svetova v s t v o z 145782 gold. so bili po kratkem besedovanji sprejeti, ravno tako stroški za ministersko ivetovavstvo z 69608 gld. Pri stroških za ministerstvo unanjih oprav z 2 mil. in 235770 gld. se e vnela živa debata. Nobenega govornika ni bilo , ki )i bil zdatno zagovarjal postopanje ministerstva v u n a-ljih zadevah; ostre besede so govorili Brine, Giskra, 5chindler, Rechbauer, Berger; jedro vseh govorov je )ilo to, da: kdor koli bi bil vzel državno krmilo T roke, nobeden bi ne bil državne ladije slabeje vodil wt sedanje ministerstvo. Tako je rekel Giskra. Ko e poslanec Cupr (odpadnik češke narodne stranke) :> priliki, ko je govoril o šlezvik-holštajnskih zadevah, trenil na napačno pot narodnih zadev, gaje dr. Toman 7 svojem govoru zavrnil tako-le: „Prvotno pravo na- "-' .- ...... ¦¦¦ t. ,, -, roda šlezvik-holštajnskega, postavna dedna pravica — to ste podlagi, da se ondi dostojno reši vprašanje nasledstva, ne pada kdo po sili zgrabi te deželi. Le tako se mora rešiti to vprašanje, ne pa, kakor mojv so-brat slovanski Cupr misli, iz zgolj dobičkarije. Čupr je govoril tudi o nasprotji (opozicii) zoper vlado. Rekel je, da je neka opozicija, ki nasprotuje po svojem načelu (principu), ktere pa ni v zbornici, kar kažejo prazne klopi, — druga opozicija pa je, ki se nahaja v zbornici. Una opozicija se opira na to, da obvelja a u~ tono m i j a (samooskrbstvo) ali fe deralizem , — ta pa je z ministerstvom v germanističnem in centralisti-činem oziru enacih misli. Kako velik politik je Čuprr kaže že to, da je važno stranko v državi naši ~ dua-lističino— popolnoma prezrl. Vprašam gospoda Čupr a le edino to: kako da ni glasoval s principielno opozicijo, dokler je deloma še sedela v tej zbornici? kaka da je takrat proti nji glasoval? Gospoda moja! Na eni klopi sedi tukaj še principielna opozicija; odkritosrčna rečem , da jez stojim v vrsti njeni, ki je zdaj večidel ni tukaj ; al jez sem mislil, da je treba tako dolgo str-peti, dokler je le mogoče. Jez se ne pridružujem cen-tralističino-germanističini stranki, ampak oni stranki,, ktera zahteva primerno centralno vlado, ktera paspolnuje, kar terj a državno narodno pravo. To ni ne centralizem ne dualizem. Da stojim v vrsti opozicije z dušo in telesom , to ni nič novega , ker iz-prva sem že nasprotoval ministerstvu. Da tedaj tudi spadam v to opozicijo, ktera se dan danes bojuje zoper ministerstvo, je le znamenje, da vsi, ki niso na vsaki način ministerski, se zediniti morajo, da rešijo ustavno načelo vAvstrii in spravijo državno denarstvo v bolj i stan. (Pravo! pravo!) V ustavni zavesti, v prizadevanji za zboljšanje avstrijskih financ je zdruštvo, in v tem, da se sicer raznotere stranke v dosego tega namena skladajo v eno, naj visoka vlada ne išče slabosti opozicijne. (Pravo! pravo! na levici).— To se mi je potrebno zdelo spregovoriti zoper dr. C u-pra, ki je rekel, da njegove misli o opozicii in Slez-vih-Holštajna se vjemajo z misli milijonov in milijonov Slovanov. Kdo mu je dal poverjenstvo, jez tega ne vem; od mene ga nima! (Pohvala na levi.) Minister unanjih oprav grof Mensdorff je zagovarjal unanjo politiko, pa nizadostil zbornici nikakor. Največi vtisek na zbornico in ministre je naredil govor štajarskega poslanca Kaisersfeld-a; vso krivdo, da se Avstrija nikakor ne gane na ustavni poti naprej, je pripisal vladanju sedanjega ministerstva, ktero le čaka in čaka, Magjarov pa le ni. Na to mu je minister Schmerling, na kterega je Kaiserfeld najbolj udarjal, odgovoril, da se ne da vsaka stvar presiliti in da posebno nektere zadeve potolaži le čas; rekel je, da Magjari so trdoglavni in dan danes mislijo še tako kakor 1861, upiraje se na zakone od 1848. leta; kaj se more storiti — je vprašal ¦— ako nočejo priznati sedanje državne ustave? Tem besedam ministrovim je pritegnil tudi Kromer, rekši, da s pre-nagljenjem ne pridemo do bolje prihodnosti, ampak le s premišljenim in odločnim delovanjem. (Tudi Bahova prislovica je bila ta: „besonnen aber entschieden vor-warts!u). — Ugibuje se, kaj da to pomeni, daje pruski armadi došel ukaz, da noben vojak ne sme na odpust (urlaub). — Cesar Napoleon bo potoval 4 mesece v Algieru; namestoval ga bo princ Napoleon. — Na Euskem razsaja neka nova kuga, „sibirska kuga" imenovana. —