Listnica uredništva
Evgen Z.: Premalo zanimivo, To že pozna vsak otrok. _ Ivan N.: Še ni za tisk, dasi kažete nadarjenost. Kako naj se obistini, kar Vam odgovarja ptičica:
Ko bo prišla pomlad in pridem jaz z njo, pesem mojo čul bi rad, pa na svetu te ne bo.
Nikdo potočil ne bo solze, rožic nikdo  ne  sadil, plevel in ostri trn ti bo  grob  krasil.  (!)
Na tem Irnju hočem splestl
malo  drobno   gnezdece,
noč in dan ti bodera pela,               |
dok ne odgrne zemlja te.
Torej  noč in  dan do — sodnega  dne?! — Soški;  Z  Vesno  še  ne  upamo  na  dan.  Nič
izvirnega, nič novega ni povedanega v nji.
—  Marija C. pri K.: Hvala za pisemce. Ve-seli  nas,  da  si  z  listoma   tako   zadovoljna. Bog živi! — Frtiiki; Drugič moraš dostaviti tudi rešitev uganke, rebusa. To  zadnje po-slano   še  ni  uporabno.  —  Vjastoslov:   Pre-sodite   sami,   če   ne  rabi   taka  pesnitev   Se obilo poprave:
Gle} čudo  in čudo, ko ogelj  če vzet, v ustih ni pipe, kjer bila je pred.
Le močen udarec, ko vstane dobi za delo tatensko, ki lepo res ni.
Kdo  ga je  udaril?  Gotovo  hudir,
ki cvenk je tu čuval, kot njega pastir. (!]
—  A - M.: Morda enkrat prozo.   Drugo ne-godno.   —  Mnogim:   Rešitve   pošiljate   pre-kasno, zato morajo mnoge v koš. Ne zame-ritel  Ko je list  že  stavljen,  ni mogoče  nič več dodajati'. — Dragim pošiljateljem in do-pisnikom prihodnjič.
ReSitev posetnice v 5.—6. Stev.; Kri ni voda.
Režitev rebnsa y 5.—6. štev.:
Vse reke in vode v morje teko, človeka  vsakega v zemljo neso.