Ste«. Z.
V Ljubljani, v četrtek. M 3 januarja 1907.
Velja po poŠti: ti celo leto naprej K2C- — l a pol leta „ „ 13' — :a Že trt leta „ „ 6'50 13 en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
23 telo leto naprej K 20- — ,ta pfl leta „ „ 10'— ta <ftrt l?ta „ „ 51— ta «n mesec „ „ 170
ii poSilj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod žez
--dvoriSže nad tiskarno). — Rokopisi se
ine vračajo; nefrankirana pisma s« n« sprejemajo. UredniSkega telefona štev. 74.
Političen list za slouenski
Leto xxxu.
Inserati:
En-stop. netitvrsla (J'2 mt;): za niiirat .... |J h za dvakrat .... 11 ,, za trikrat . . . (j „ za »-c? ko trikrat , 8 „ V reklamnih noticah slane enostopna jjarmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem objavljanju priiniren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelj« In praznike, ob po! 6. uri popoldne.
tlpravništvo ie '• Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, (JpravniSkega telefona Ste v. 138.
Zadrugam sc pošilja ta-le poziv: Slavna zadruga! Neugodni sedanji politični preobrat na slovanskem jugu sili nas, da se združimo tesneje v boljšo obrambo nasproti sovražnikom. Narodna napredna stranka na Kranjskem je uvidela, da so njene politične namere odvisne od gmotnega gospodarskega napredka svojih somišljenikov, zato je sprejela v svoj program tudi ustanovitev »Zveze« vseh svobodomiselnih zadrug na Kranjskem in v jugoslovanskih deželah v obče. Da je taka neodvisna »Zveza« potrebna, dokazujejo pojavi raznih posojilnic in zadrug, ki naravnost zahtevajo od narodno napredne stranke ustanovitev neodvisne »Zveze« s sedežem v Ljubljani, kot osredotočiti slovanskega juga. Vsled tega obširno utemeljevanje nujne potrebe »Zveze« ne smatramo za potrebno. Izvršcval-ni odbor narodne napredne stranke poveril je ustanovitev »Zveze« posebnemu pripravljalnemu odboru, izvoljenemu iz vrste priznanih strokovnjakov na gospodarskem polju, kateri je že izdelal pravila za snujočo sc »Zvezo«. Pripravljalni odbor »Zveze« sledi pri snovanju te velepomcmbne zadruge načelu, da naj bi ista izvrševala svojo nalogo uzorno in uspešno takoj v prvemv začetku svojega obstoja. Vsled tega smaitra za neobhodno potrebno, da prične »Zveza« poleg revizij takoj tudi s poslovanjem kot denarna centrala gospodarskih zadrug ter omogoči tako medsebojno denarno izravnavo s tem, da bode na eni strani skrbela za, plodonosno nalaganje denarnih preostankov, na drugi strani pa podpirala zadruge ob času potrebe s posojili oziroma vlogami. Po mnenju pripravljalnega odbora bodi prva skrb snujoči se »Zvezi« varovanje skupnih koristi svojih članic, ne pa nabiranje lastnega premoženja, ker bodemo dosegli le z varovanjem skupnih koristi slovanskem gospodarstvu svoj višek. Za snovanje »Zveze« potrebno je število najmanj 50 zadrug, vsled tega se obrača pripravljalni odbor na slavno zadrugo, da. prijavi svoi pristop k »Zvezi« in podpiše v to svrho priloženo izjavo, katero blagovoli nasloviti na podpisanca, kot načelnika pripravljalnega odbora. Kakor hitro bode 50 zadrug prijavilo svoj pristop, sklical se bode ustanovni občni zbor, na katerem bodejo predložena zborovateljem zadružna pravila v
odobritev, oziroma morebitno premeno, vršila se bode volitev odbora itd. Pripravljalni odbor pričakuje, da bode slavna zadruga s svojim pristopom k »Zvezi« stopila, v vrsto zaščitnikov skupnih koristi svojega stanu, ker le v združenju je moč. Za pripravljalni odbor Jos. Lenarčič, t. č. predsednik. »Neugodni poktični preobrat na slovenskem jugu« beremo v tem oklicu; v resnici se pa misli samo na propad liberalne stranke na Kranjskem. '1 a reva je pred smrtjo znorela. Kdo ji je svetoval, naj izda znamke za to, da se razpošlje ta poziv, jo je silno potegnil. Prvič v Avstriji vidimo tu, da politiška stranka in sicer v svojem bistvu protizadružna iu protiagrarna snuje zadružno zvezo. Pečat politike pri zadružništvu; kaj tacega zmorejo le v zadružništvu popolnoma nevedni ljudje! In pri nas? »Svobodomiselne zadruge« kakšna neumnost! Radovedni smo, kako se bo razvijala ta kolobocija, tembolj, ker dobro vemo, kateri so tisti priznani strokovnjaki na gospodarskem polju, ki vsled neugodnega političnega preobrata snujejo v imenu narodno napredne stranke (!) neodvisno (!) zvezo svobodomiselnih zadrug na iugu. To bo smeha, ko jih o priliki razkrijemo!
(Izvirno poročilo.)
B e 1 g r a d , 30. dec.
Ni še preteklo leto, ko je Bolgarija sklenila s Srbijo carinsko zvezo. Razmere med tema balkanskima državama pa so sc zadnji čas temeljito izpremnile. Še nedavno se je povsod v Bolgariji govorilo o srbsko-bolgarskem prijateljstvu in mogočni skupni akciji na Balkanu. Vse te nade pa so izpuhtele v zrak kakor milna pena. Čez noč je zapihala druga sapa. Danes naglašajo vsi listi v Bolgariji, da je sporazum s Srbijo nemogoč. Na dan vlačijo razne dokaze in priče,, da Srbija in Bolgarija nimate skupnih koristi. Ta prevrat javnega mnenja v Bolgariji je posledica makedonskega vprašanja, katerega Srbi ne pripuščajo le Bolgarom. Brez dvoma pa ima tukaj roke vmes tudi država, ki ima največ razlogov, da sta razdvojena dva bratska naroda.
Makedonsko vprašanje je kakor klin v tem razporu. Srbi in Bolgari iščejo svojih koristi v Bolgariji. Prvi in drugi delajo na to, da bodo dediči te lepe, a najnesrečnejše dežele v Evropi. To pa je vir nasprotja med Srbi in Bolgari.
Notranja makedonska organizacija je ban-
kerotirala. Mesto da bi se složno borila za svobodo vseh Makedoncev, postala je čisto bolgarska, šovinistiška organizacija. Izgubila je značaj revolucionarne organizacije ter dobila znak roparske bande, ki je pobijala Turke in kristjane, ako niso hoteli biti Bolgari. Tako delo se je moralo maščevati. Pojavile so se v Makedoniji močne in dobro organizovane srbske vstaške čete in dosegle nepričakovane uspehe. Potolkle so v raznih bojih bolgarske čete ter njihove vojvode. Razne vasi so zopet prestopile na srbsko stran. Ti uspehi pa so izzvali ncvol.'o in jezo v Bolgariji. Bolgari sc boje. da jih Srbi potisnejo iz Makedonije in da se makedonsko vprašanje ne reši izključno v duhu bolgarskih teženj. Zato odpovedujejo Bolgari prijateljstvo Srbom ter iščejo podpore drugod. Zato se bolgarska vlada prilizuje Turčiji in rumuiiskcmu kralju, da si osigura njih simpatije in moralno pomoč. Ta turkofilska politika pa ne bo koristila Bolgarom, ker bodo izgubili simpatije onih Makedoncev, ki so bili doslej njihovi prijatelji. Tudi rumunsko prijateljstvo ne more Bolgarom donesti posebnih koristi, ker tudi Rumunija je zadnji čas pričela živo agitacijo v Makedoniji na svojo korist in na škodo srbske, grške in bolgarske propagande. Tudi dobro vedo Runami, da Bolgarija še vedno preži na rumunsko Dobrudžo, kjer v istini žive v večini Bolgari. To so razlogi, da Runami ne pojdejo v ogenj za Bolgare. Ako pa bolgarski knez ni našel popolne pomoči v Rumuniji gotovo mu je podporo obljubila druga država. Le tako je tolmačiti demonstrativno odpoved dosedanjega srbsko-bolgarskega trgovinskega dogovora, nove bolgarske tarife na srbske proizvode in višje ovire srbskemu tranzitu skozi Bolgarijo. Si-ccr pa sta javno priznala bolgarski minister za vna.ie posle dr. Stančev v sobranju in srbski ministrski predsednik Pašič v skupščini, da je med Srbijo in Bolgarijo nastalo neprijatelj-sko razmerje. Pravega vzroka nista priznala, a istina je, da vzrok tiči v makedonskem vprašanju.
Šovinistiška »Srpska Zastava«, liotcč zanetiti razpor med Bolgari in Srbi, je objavila senzačno vest, da Bolgarija za uravnavo meje zahteva šest srbskih vasi in da Srbija stoji pred vojsko z Bolgari. £jajyijiiierodajnejšem mestu so mi zatrdili, da je to poročilo povsem neutemeljeno. Seveda javnost tega ne veruje, ker istina je, da so se poslednji čas jako ohladili sjbsko-bolgarski odnošaji.
Želeti je, da bi zmagal razum in se izboljšale razmere, ker Bolgari in Srbi so preslabi, da bi razdvojeni mogli na Balkanu doseči stalnih uspehov. Edino skupna akcija balkanskih narodov mogla bi jim s časom zagotoviti politično samostalnost in gospodarski razvoj.
Prošlost balkanskih narodov dokazuje, da njihova sreča ni zagotovljena v medsebojnem sovraštvu in neslogi. Ravno nesloga balkanskih narodov je omogočila turške zmage in
robstvo, ki je trajalo 500 let. Z neslogo in sovraštvom podpirajo balkanski narodi le tuje koristi.
* * *
Danes smo prejeli iz Belgrada še naslednja poročila: Bolgarski diplomatiški agent v Belgradu Rizov je izročil ministrskemu predsedniku Pašiču noto bolgarske vlade, ki zahteva od srbske vlade pojasnilo glede na kre-tanje in delo srbskih vstaških čet v Makedoniji. Ta propaganda ni v soglasju z dogovorom med srbsko in bolgarsko vlado. Ta korak bolgarske vlade je v tukajšnjih merodajnih krogih napravil jako neprijeten vtis. To je začetek še večjega razpora med Srbijo in Bolgarijo. Mnogi trdijo, da je mogoča srbsko-bol-garska vojska. To pa hočejo tukajšniii krogi preprečiti. Mogoče je, da pade Pašičeva vlada ki je navzlic bolgarofilstvu izgubila simpatije Bolgarov. Srbski listi seveda očitajo Bolgarom nelojalnost. Opozicionalne »Večcrnjc Novosti« končajo svoj članek s pozivom: »Napolnimo vojašnice in pripravimo sc, ker Bolgari so naši stari smrtni sovražniki.«
V Belgrad je prišel nenadoma Vukašin Petrovič, bivši srbski minister, ki že nekaj let stalno živi na Dunaju in velja kot vodlia Avstriji prijazne struje v Srbiji. Njegov prihod je dal povod raznim kombinacijam, ker je v zvezi s srbsko-bolgarskim sporom. Tudi je gotovo, da hoče srbska vlada v carinskem vprašanju znatno prijemati avstrijskim zahtevam, da bi se čimpreje poravnalo nasprotje med Srbijo in Bolgarijo.
Srbska akademična mladina na Dunaju iz Bosne, Dalmacije, Hrvatske, Ogrske in Črne gore v posebni izjavi poživlja srbsko vlado, naj hitro izvrši oboroženjc svoje armade. Obsoja tudi demonstracije proti novemu srbskemu posojilu, ki se porabi za armado.
»Slovanski Jug« poroča, da je vzrok nesporazuma bolgarska vladna politika vsled vpliva avstro-ogrskega. Bolgarski minister dr. Stančev deluje v sporazumu s knezom
Ferdinandom po navodilu z Dunaja.
♦ * *
Tvrdka za topove v Creuzotu se je obvezala, da dogotovi 70 naročenih baterij za Srbijo še v letu 1907.
PROGRAM ZA PARLAMENTARNO DELO.
Program za sedanje zadnje zasedanje parlamenta je bedeči: Ntmierus clausus iu vo-livna svoboda, z,akon o vojaških novincih, dvajsctmilijonski kredit za izboljšanje plač državnim uradnikom; gosposka zbornica vrne poslanski obrtni zakon in zakon o vojaški taksi; tudi krošnjarski zakon ima poslanska zbornica še dogotoviti. V tem tritedenskem zasedanju je treba povrh rešiti še sledeče: prodloga o lokalnih železnicah, špccijajne železniške predloge, Lloydova pogodba, predlog o novem dalmatinskem parobrodskem dru-
« % k4o
Izlet u Unrscsuo
2. Prihod v Varšavo.
Ko sem se zbttdii v vlaku sem bil že blizu Varšave. Pogledam skozi okno nič kot raz-legla, zasnežena ravan. Vlak se ustavi za tre-notek pred majhno postajo, nek sopotnik me opozori, da je to Rogod, kjer se je pred mesecem zvršil znani napad P. P. S na ponočni brzovlak naše železnice. Pri tej priliki se je jasno pokazala izvežbanost in organizacija »bojarccv.« Vse je šlo po voiaškp, na znamenje s piščalko so ustopili, eni napadli vlak, drugi zastražili postajo, potem jim je spet piščalka dala znak k odhodu in s seboj so vzeli nad 30.000 rabljev gotovine.
Toda sedaj vlada tukaj okrog takšen mir, da bi nikoli ne slutil, da se peljemo v deželo, kicr vlada revolucija iu kjer zadevamo povsod na spomine delavnosti »lojovke«, »Btinda«, »proletarijata«, policije, kazakov in ruske birokracije.
V Varšavi sem si najprej poiskal hotel, sc preoblekel, umil, nato pa poiskal svojega prijatelja gospoda Sevcrina Sarynor-Zaleshega. urednika dnevnika »Dziennik Porszcchny.«
Jaz verujem, da bo poljski narod še igral svojo vlogo v zgodovini in poroštvo te bodočnosti mi je poljski idealizem.
Narod, ki se je udal materializmu, ni več zmožen velikih činov in živi samo še od zakladov svoje preteklosti. Ko se ti izčrpajo, propade narod in mora slednjič propasti. Med Poljaki se najde pa še toliko idealizma, nesebičnosti, požrtvovalnosti, da tujca osupne. Ne tajim, da se med Poljaki dobe tudi slučaji skrajnega materijalizma. Poljaki so jako individu-elcn narod in se ne more presojati po posamnih slučajih. Nekdo mi je pripovedoval, da je nekoč slavni ruski slikar Rjepin prišel v Krakov in sta si skupaj z Matejkom ogledovala ljudi, ki so šli iz, stolne cerkve na Vavelu. Naenkrat spregovori Rjepin ves osupnjen k Matcjku: Kako je to? Toliko ljudi gre tukaj mimo mene in eden je čisto različen od drugega. Pri nas na Ruskem so si ljudje več ali manj podobni, pri vas pa ni dveh človekov, ki bi si bila vsaj malo podobna.« To, kar je slikar Rjepin zapazil na zunanjosti, nahaja se tudi v. notranjosti v značaju Poljakov velika inviduelnost. Poljaki se večkrat krivo sodijo, ker sc sodijo samo od ene strani, med tem, ko so tako nmogo-stranski. Tu najdemo skrainc konservativec in najbolj rdeče revolucijcc, najudanejše katoliške vernike in popolne brezverce. Vsi mogoči nazori so tu razviti do skrajnosti. To je ravno
znak razvitega, kulturnega naroda, da se je pri njem vse, kar je drugod samo še »inpotentia,« vžc popolnoma razvito »in aeta«. Ako hočemo torej Poljake soditi pravično in resnično, moramo soditi celotno, ne pa po posameznih pojavih, kajti pri vsaki tezi se pri njih nahaja odpovedna antiteza. Po tem splošnem utisu moramo izreči sodbo, da je poljski narod poln razvite življenjske cucgije in ves prešinjen od idealizma. Sliši se sodba, da so Poljaki slovanski Francozi. Jaz mislim, da bi bilo bolj prav iili imenovati slovanske Atenčanc. Velikokrat vskipi njihova energija iu izbruhne brezsmiselno na eno ali na drugo stran, njihov idealizem jih zapelje večkrat na popolno fantastično polje, slednjič izgubi popolnoma tla pod nogami, se peha iu žrtvuje vsega in vse njegovo delo in požrtvovalnost prepada brez sledu in koristi. Takih izgubljenih talentov in značajev se najde med Poljaki obilo.
Gospod Saryusz-Zaleski združuje v sebi vscdobrc strani poljskega značaja:razvitoživ-Ijenjsko energijo in bujen, popolnoma nesebičen idealizem. Poslednja lastnost ga včasih zapelje, da pozabi na dane razmere, se zaleti predaleč in s tem otežkoči svoje stališče. Poznam tudi še enega njegovega brata in tri sestre. Vsi so ljudje strogo verski, v teoriji iu v življenju, visoko izobraženi in nesebično delavni. Sestra Kristina govori in razume dobro
hrvaški iu za silo tudi slovenski jezik, piše kritike o jugoslovanski literaturi v iezuitski znanstveni mesečnik Przeglad Porszechny«, .ie izdala že več zvezkov svojih poezij, obenem sc peča tudi teoretično in praktično s krščansko-socialnim gibanjem. Zahbog je vedno bolehna ua živcih. Ko io je trajno bolela glava, sc je hotela premagati in je z vsem naporom čitala v izvirniku Dionizija Sheopagito. To jo ie pa še bolj uničilo.
Njen brat Severni je upravljal svoie vcle-posestvo na Ukrajini v kijevski guberniji in je uredil svoje gospodarstvo tako uzorno, kot nobeno v sosestvu. Ko se je dvignila v Rusiji revolucija in se je tudi na Poljskem vedno boli množil nered, zapustil je svoje polje in dom iu šel v Varšavo, ter sklenil posvetiti se javnemu delovan" u, da bi pomagal spet uvesti red, v politično 'ii gospodarsko anarhijo. Kupil je dnevnik »Dziennik Porszcchny«, ter ga je urejeval dalje po svojih nazorih. Gotovo to ui več lahko za človeka, ki je popred sedel daleč od sveta na svojem posestvu in sc pečal s poljedelstvom, urejevati list brez sotrudnikov in brez somišljenikov, iu to še v tako nemirnih in zmedenih časih, kot vladajo sedaj na Ruskem. S svojim dnevnikom je hotel vzbuditi med Poljaki krščansko-soc. gibanje, pri tamošnjili razmerah gotovo istotako težavna, kot potrebna naloga. On sam e bil teoretično le tnalo
štvu, zakon o pospeševanju trgovske mornarice, zakon o umazani konkurenci, zakon o provenijenci hmelja, kongrua, reforma zakonskega prava, zakon, kako omejiti vrančne prisade in zakon o inženerskem naslovu. Treba še rešiti nujni predlog o kolportaži. Vse ho težko spraviti še v tem zasedanju pod streho; ministrski predsednik sc marljivo po-gaia s češkimi radikalci, naj svoje nujne predloge umaknejo.
SPORAZUMLJENJE MED CEHI IN NEMCI.
»Lid. Nov.« Stranskega pišejo, da sc vsled inicijative cesarjeve kmalu prično konfcrencc glede na sporazum med Cehi in Nemci na Češkem.
OliRSKA.
Baje misli odstopiti justični minister l'o-lonyi. Polonyi je, kakor trdijo nekateri listi, dal cesarju častno besedo, da ne bo dopustil, da hi justični odsek inoralično obsodil prejšnje ministrstvo Fejervaryjevo. Polonyi jc to obsodbo res preprečil, ker ie predlagal, naj justični odsek izvoli pododsek, ki pa šc do danes ni bil sklican k nobeni seji.
OBRTNI ZAKON.
Poročilo komisije gosposke zbornice, ki sc je bavila z obrtnim zakonom, sklenjenim od poslanske zbornice, je že dogotovljeno. Komisija jc zakon znatno izpreinenila. Izprcinembe so sledeče: S 13 a): Dokaz usposobljenosti za trgovinsko obrt sc zahteva samo za trgovine z mešanim, kolonijalnim, špecerijskim in materialnim blagom. Za dokaz zadostuje dobro ab-solvirano pohajanje trgovske šole. S 14 d): Dokaza usposobljenosti v uvaževanja vrednih slučajih ni treba ženskam, ki so vsled pomanjkanja vseh sredstev primorane izvrševati obrt, kar veljaj posebno za izdelovateljice oblek, ki ne morejo vzdrževati pomočnikov in učencev, S 14 c): l iste trgovinske družbe, ki izvršujejo rokodelsko obrt, lahko doprinesejo dokaz usposobljenosti samo od enega člana družbe, dočim jc poslanska zbornica zahtevala dokaz usposobljenosti vsaj od polovice društvenikov. Podrobno trgovanje s pivom v steklenicah gosposka zbornica ne šteje med koncesionirane obrte, pač pa jc odobrila zahtevo dokaza usposobljenosti za gostilniško obrt. S 37 je docela izpreinenila. Podjetniki imajo pravico izvrševati v lastni obrti poprave in zaboje (embalažo). Izpreinenila jc tudi važni S 38 a) o konfekcijskih obrtih. Lastnik trgovinske obrti sme sprejeti naročila na blago, katerega je upravičen prodajati, in sme tudi vzeti mero pod pogojeni, da pusti blago izdelati od samostojnih izdelovalcev. Isto ve-lia o popravah. Konfekcionar.ii s čevlji in oblekami smejo jemati mere le v toliko, kolikor ie to potrebno za izbiro primernega blaga iz njihove zaloge. Ta omejitev, kar sc tiče mere, pa ne zadene tistih, ki so trgovanje s čevlji in oblekami izključno ali pretežno izvrševali že 1. anuarja I. 1907. Pač pa ne smejo sprejemati naročil za popravo čevljev ali oblek. VII. poglavje o zadružni organizaciji je go-sposko-zbornična komisija sprejela neizprem-ireno.
VATIKAN NEOMAJAN.
Rim, 2. jan. Kardinal-državni tajnik je dcial dopisniku lista »Croix«, da sveta stolica obsoja one katoličane, ki so bogoslužje objavili. Papež k večjem trpi tisto prilagodenic državnim postavam, ki ne pomenja splošno priznanje proticerkvcnih postav. Proti tem postavam mora pasivni odpor trajati dalje. Vatikan svari francoske katoličane, naj ne odnehajo in nadaljujejo bogoslužje. Privatno bogoslužje za sedaj ni dovoljeno.
PERZIJSKA USTAVA.
Perziski šah in prestolonaslednik sta podpisala ustavni dekret. Ustanovi se parlament in senat. Poslanska zbornica bo imela tudi kontrolo nad financami. Prestolonaslednik je podpisal tudi listino, kjer obljubujc, da parlamenta dve leti ne bo razpustil. Šahova bolezen gre vedno na slabše.
Teheran, 2. januarja. Nova perzijska ustava določa, da senat sestoji iz 00 članov, od katerih polovico imenuje šah, druge pa volijo volivci sami. Poslanska zbornica sestoji
iz 162 članov, kateri so voljeni po šestih stanovih.
MAKEDONSKE RAZMERE.
Carigrad, 2. jan. General de Giorgis zahteva od turške vlade, naj pomnoži makedonsko orožništvo, določi orožnikom samostojni od vojaštva neodvisni delokrog, prepove na-stanjenje turških mudirjev (okrožnih načelnikov) v orožniškili vojašnicah ter izvede raz-oroženje prebivalstva.
NEMIRI V MAROKU.
Maroški sultan je vprvič, kar vlada, v posebnem razglasu objavil prebivalstvu, da od-stavija upornega Rajzulija. Španski minister za zunanje zadeve je izjavil, da je Rajzuli vsled tega izgubil mnogo pristašev. Položaj se je torej znatno izboljšal.
Odstavljeni uporni Rajzuli jc poslal svojo rodbino v varstvo k plemenu Bensarros, on sani je ostal v Zinatu ter namerava skriti sc v neko groblje, kjer ga ščiti svetost kraja pred preganjanjem. Zastopniki Rajzulijevi so se metanu podvrgli.
FRANCOSKA MORNARICA.
Francosko mornariško ministrstvo je zasebni ladjedelnici naročilo, naj zgradi do leta 1910 dve bojni ladji »Concordet« in »Dide-rot«.
Francoska mornarica je pri ladjedelnicah v Brestu in Lorientu naročila štiri bojne ladje: »Voltaire«, »Diderot«, Concordet« in »Ver-gniaud«. Imele bodo po 18.350 ton, hitrost 19 vozlov, topove po 30:5 cm kalibra, oklep 277 milimetrov debel. Vrhtega bosta dve ladji »Danton« in »Mirabeau« kmalu dogotovljeni
RUSIJA.
Državni proračun. »Slovo«, glasilo bivšega trgovinskega ministra Feodorova, objavlja, da izkazuje državni proračun za leto 1907 146 milijonov izdatkov, torej 37 milijonov več kot lani; 3 milijone več rabi vojni, 13 milijonov pa finančni minister, 22 milijonov pa več za pokritje državnih dolgov.
Dementiranje. Uradno dementirajo vest »Nov. Vrcm.«, ki so pisale, da jc vlada zasledila proskripcijsko listino teroristov, ki so obsodili več državnih uradnikov na smrt.
(irozodejstva »Ruskih Ljudij«. »Rječ« v nekem članku dokazuje, da je napad na njena dva urednika Miljukova in Hessena izvršila »Zveza ruskih ljudij«, ki je tudi umorila Her-zensteina.
PROTI CENTRU NA NEMŠKEM.
Ako ie kaj bilo pogrešeno v rač. Biilovva, ki je razpustil državni zbor, jc bil ta nesrečni čas, ki si ga jc za to izbral. Udaril je po centru, ko jc ta na višku svoje moči in je namenil prihodnjo večino nacionalno liberalnim strankam, ki v razdvojenih, razočaranih nemških duhovih nimajo nobene zaslombe več. Kdor hoče vladati proti katoliškemu centru, mora imeti v svojih rokah združene socialne demokrate, nacionalne liberalce in konzcrvativce, teh pa spravi sedaj na Nemškem skupaj lc čudež. Agrarni kouzcrvativci in liberalci nacionalni liberalci in svobodomiselni — so si načeloma nasprotni, samo zadnja leta so šli v carinskem vprašanju, davčnih predlogah, draginji mesa, borzni postavi in vprašanju o slednjih stanovih, daleč narazen. Da socialni demokrati ne gredo ne z enimi ne z drugimi, še povdarjati ni treba. Najbolj usodno pa je, da so liberalci medseboj tako ostro ločeni, da sc že sedaj borijo medseboj za mandate. Med nacionalnimi liberalci in svobodoiuisclci jc namreč približno tak razloček kot pri nas med starimi in mladimi. Konzervativna »Kreuz-zeitung« pa obema liberalnima frakcijama oznanja neizprosni boj ter povdarja, da bo tupatam boli na mestu, združiti se s centru-inoiti proti svobodomiselceni, kakor pa iti na
boj proti »rimski jati«.
^ * *
Sedaj toraj, ko sc koalicija od 13. decembra proti ccntruniu krha, je posegel državni kancelar Biilo\v sam v boj. Pisal je načelniku državne zveze proti socialnim demokratom, gcnerallajtnantii v. Licbertu dolgo pismo.
Pravi, da je vladal s pomočjo katoliškega centra, ker drugače ne bi bil mogel rešiti svojih nalog, da pa vendarle v verskih in kulturnih vprašanjih iti delal nobenih koncesij. Ko pa je to spomlad centruni skupno s socialnimi demokrati vrgel več kolonijalnih predlog, ko je obenem uvidel, da je liberalno meščanstvo sito socialnih demokratov, se mu je porodila misel, kako naj nemški narod sam izpremeni parlamentarni položaj. Združene liberalne stranke v novem parlamentu ne bo, bilo bi pa mogoče, tvoriti večino od slučaja do slučaja, kadar bi se šlo za velika nacionalna vprašanja. Največja nevarnost pa je v tem, da se centruni druži s socialnimi demokrati, dasi uživajo na Nemškem katoličani popolno svobodo, delavci pa najizdatuejše varstvo. Te more se mora nemški narod iznebiti. Geslo bodi: Boj za čast in blagor naroda proti socialnim demokratom, Poljakom, Velfom in centru 1 . . . Treba se jc pri tem vprašati, ali je še kaj razsodnosti v Biilo\vu. Dozdaj sta se centruni iu socialna demokracija bojevala proti kolonijam na primer, odslej pa bo boj naravnost naperjen proti vladi. Biilo\v igra očito va-banaue.
Dnevne
+ Osebne vesti. Preč g. stolni kanonik Jos. Šiška je imenovan arhidijakonom za Notranjsko. Kanonično vmeščen jc bil na župnijo Sorica č. g. Jurij Karlin. Za župnijo Krka je prezentiran č. g. Fr. Pešec, župnik na Robu. Premeščen je č .g. P. K. Kosobud, O. P., iz Podzemlja v Ormož. C. g. liugo Lengsfcld je nastavljen kot vojaški kurat v Gradcu.
+. »Dr. Korošec — mož beseda.« Pod tem
naslovom napadata »Slovenski Narod« in njegov štajerski bratec »Narodni List« v ganljivi slogi dr. Korošca, češ, da v »Slov. zvezi« ni glasoval za eventuelno obstrukcijo, koio so hoteli vprizoriti Robič, dr. Ploj in dr. Voušek, (kdo sc ne smeje?), ako se sprejme dvetret-jinska večina za spremembo volilne reforme, a v svojem listu »Slov. Gospodar« je pisal, da je glasoval za obstrukcijo, dr. Voušeka pa je izpustil, da bi ga pred volilci očrnil. Sicer ni težko uganiti, kdo stoji za tem napadom, a tem boli sc jc čuditi, da si upajo odkriti in zahrbtni sovražniki ljudskega gibanja na Štajerskem — kajti za to sc gre, in ne za osebo dr. Korošca rabiti tako podla, nepoštena orožja. Potrudili smo se ter poiskali v »Slov. Gospodarju« dotično poročilo. Nahaja sc v št. 42, in kaj stoji tam? Navaja se, da se jc »Slov. zveza« posvetovala o dvetretjinski večini, a ne imenuje sc nobeno ime, ne dr. Korošca, ne Robiča, ne Ploja. Če je torej to poročilo tudi dr. Korošec pisal, potem še jc vedno vse zlagano, kar je v »Narodu« in v »Narodnem Listu«. G. dr. Voušek in njegovi prijatelji pa so sedaj lahko mirni, kajti »Slov. Gosp.« jih ni očrnil pred ljudstvom. Radovedni pa smemo biti, če bo »Narodni List«, o »Narodu« vemo, da sam rad ne bo, preklical debelo neresnico, katero je spravil med svet. Dr. Kukovec, povejte svojemu listu, kje so lažniki!
+ Slovenci in Sokolstvo. Prejeli smo sledeči dopis: Slavno uredništvo! Z ozirom na notico, priobčeno v sobotni številki »Slovenskega Naroda« pod naslovom »Slovenec in Sokolstvo« smo sklenili v zadnji odborovi seji, da podamo sledečo izjavo: Niti naše prepričanje niti ideja Sokolstva sama nam ne bi mogla braniti, da si ne bi ustanovili sokolskcga društva. Ker pa hočemo prej preiskusiti in okrepiti naše moči, da moremo, ako ustanovimo sokolsko društvo, z uspehom lepim ciljem, ki jih črta ideja sokolska, smo ustanovili za sedaj samo telovadne odseke tako v Ljubljani, Št. Vidu in jih ustanavljamo na Jesenicah in Dev. Mar. Polili. Prepričani, da ako bodetno stanovitno, z ljubeznijo in požrtvovalnim delom nadaljevali pričeto delo, bodemo tudi lahko te in še mnogo drugih odsekov preorganizirali v močno društvo. Dosedaj obstoječih sokolskih društev ne smatramo niti nam sovražnih, niti ne želimo, da bi bila ona nam sovražna, saj
podkovan v socialnem vprašanju in časnikarstvo iiiii je bilo popolnoma tuje, Marijariti so naredili toliko zmede med katoličani na ruskem Poljskem, da so zdaj vplivni in tnero-dajni činitelji k vsakemu novemu gibanju iu podjetju na cerkveno-socialnem polju nezaupljivi in povsod se sodi herezija. Z druge strani je pa skrajna potreba, da se prične v poljskem kraljestvu socialno gibanic na krščanski i«>d-lagi, ki bi edino bilo možno spet uvesti red v sedanjo politično in gospodarsko zmešnjavo. Poleg velikih gmotnih žrtev in ogromnega dela je imel in ima gospod Serynk-Zaleski tudi še veliko prestati vsled napadov in sumničenj od raznih strani. Nek kapucin, jc napisal v »Dzie-nik Porszechny« nekaj člankov v smislu naprednega katolicizma. O. Vysbuch je nadarjen in izobražen človek, katoličan. Toda ou je, rekel bi, bolj humanist kot teolog iu njegovi spisi so jako poetični in retorični radi tega jim pa manika potrebne jasnosti in določnosti. Marsikaj jc resničnega, tnarsikaii pretiranega, večinoma pa tako, da se lahko razume, kakor se hoče in vsled napetih razmer, se jc od prijateljev katoliške cerkve razumelo v proti-katoliškem smislu. Dasiravno je večino svojih spisov izdal sam, neodvisno od »Dzicnnika«, so ga vendar nasprotniki krščanske organizacije spravili v zvezo z Zalcskim in skušali
si s tem pripraviti ob kredit njegovo ortodok-siio. Tudi poljska narodno-dem. stranka je »Dzienniku« neprijazna, ker se boji, da ne bi se iz njega izcimil poljski klerikalizem, da se tudi socialisti ne ogrevajo za konkurenta, jc razumljivo. Kako sc bo podjetje g. Sanysk-Za-leskega razvilo, bo pokazala šele prihodnjost, na vsak način je pa samo nova priča neizčrp-Ijivega poljskega idealizma.
Bilo jc v nedeljo dopoldne okrog desete ure, ko sem se oglasil v uredništvu »Dzicnnika« Neki gospod, katerega sem vprašal po uredniku Maruse-Zalcscliem, mi odgovori, da če nimam kaj važnega gospod urednik ne bo vesel mojega obiska, ker on se ne razgovarja rad. Ko mu zagotovim, da imam važen opravek, mi pokaže na prvem nadstropju njegovo pisarno, majhno, priprosto sobico, brez vsake druge oprave kot priprosta miza in stoli. Na vratih jc bil nabit napis: »Čas ni denar! Izgubljenega ne poiščeš.« Gospod Zaleski jc skočil po koncu, ko me je zagledal, z odločnostjo, ki se med Poljaki in Rusi redko najde, je bil v par minutah z vsem gotov, greva na cesto, vzameva izvoščeka in v vozu mi v nekaj besedah pove načrt za danes. Sedaj se peljeva v cerkev sv. Marcina, tam me predstavi pre-latu Gollershcniu, voditelju krščanskega delovanja v Varšavi in dr. Matulaviču, tajniku
»Zveze krščanskih delavcev«, ko opravim mašo in odzajuterkujeva tudi 011 ni še imel časa danes zajuterkovati odpeljeva sc takoi po železnici v Tlušč, kjer bo organizacijsko zborovanje poljedelskih društev. K programu sem jaz brezpogojno pritrdil in izvršila sva ga natančno do pičicc.
Gospod prelat Godlevski, jako podjeten, delaven in zaslužen mož, urednik lepega tednika »Rodbinska kronika« me jc sprejel z veliko prijaznostjo a za daljši pogovor jaz nisem imel časa, on pa šc veliko manj. Pred njegovim stanovanjem se jc drenjala gruča ljudi, moških in ženskih, ki so čakali ure in ure, da bi mogli ž njim spregovoriti o tej alioni zadevi. V zakristiji jc vladalo istotako veliko vrvenje in od vseli strani so ljudje povpraševali po njem. Seveda ob delavnikih ni vedno toliko opravila, toda na vsak način je čudno, da za-more pri velikem pomanjkanju duhovnikov iu pri tolikem cerkvenem delu prelat Godlcski biti šc tako vsestransko delaven na raznih poljih krščanske dobrodelnosti in socialnega vprašanja.
Po maši sva z gospodom Zaleshim v naglici zajuterkovala v neki majhni kavarni, potem sva pa šla takoj s tramvajem na postajo železnice, da se odpeljeva v Tlušč.
črpamo mi, kakor črpajo tudi druga slovanska sokolska društva idejo, načrte za organizacijo in za delo iz vedno svežega studenca globoke Tyrševe sokolske ideje. Sklicujemo sc na neke pred več leti v »Slov. Narodu« priobčene besede, kjer pravi »bradlja, drog itd. niso niti liberalno niti klerikalno«. Pri nas v telovadnici se samo telovadi in prav nič druzega. Za delo posameznikov v javnem ali zasebnem življenju jc pa odgovoren vsak sam zase. Če se že kedaj vname med nami in med že obstoječimi sokolskimi društvi tekma, želimo samo, da naj jc ta tekma plemenita sokolska tekma za idejali in za cilji. V drugačnih tekmah ne bodemo tratili moči. Telovadni odsek »Slov. krščansko-socialnc zveze«.
+ Slovenščine nezmožen uradnik napravil 1000 kron škode. Na blejskem kolodvoru nastavljen je za magacincrja uslužbenec, ki ne razume niti besdice slovenščine. Tako se je zgodilo, da jc napačno razumel oddajatclja, napačno izpolnil dotične listine in sc je tako izgubilo. Gorjanska mlekarna ima vsled tega 1(100 kron škode, zakar bo seveda tožila železniško upravo. Naj bi naši poslanci šc malo podrezali tam gori odločno nastopili proti temu, da sc nasta\ jo po naših krajih ljudje, s katerimi ni inogi, r občevati, ker to ne razumejo. To je naravnost škandal in vnebo-vpijoča krivica proti davkoplačujočemu slovenskemu kmetu!
+ Občinske volitve v Turjaku jc vlada potrdila. Liberalci so s svojim zadnjim poizkusom sijajno pogoreli. V občinskem odboru ni nobenega liberalca. Tako so Turjačani pokazali svojo politično razsodnost.
+ Kako znajo Italijani ceniti svoje časnikarstvo. Ko je te dni tržaški »Piccolo« praznoval svojo 251etnico, so prišli k temu dogodku v uredništvo čestitat župan Sandrinclli, podžupan Venczian, predsednik in odborniki italijanskega dobrodelnega društva, ki so izročili urednikom v dar lepi spominski list na perga-mentu, odborniki mestnih knjižnic s srebrnim darilom, društvo umetnikov s spominskim per-gamentom, »Lega« je podarila uredništvu album, vezan v usnju in srebrno obrobljen, kjer so fotografirane vse Leginc šole, politično društvo »Patria« je podarilo spominski pergament odborniki dobrodelnega društva »La Previ-denza«. V deputacijah so prišla čestitat »Delavsko društvo«, »Kmetijsko društvo«, ki je »Piccolu« izročilo srebrno medajlo, srebrni dar je poklonila tržaška »Industrijska zveza«, športno društvo za konjeniške tekme je podarilo brončni kip konja, lepe srebrne darove jc poslalo veslarsko in dvobojno športno društvo. Umetniško nihalno uro je poslalo ravnateljstvo gledišča »Verdi«, zlati nož za prerezovanje papirja gen. konzul italijanski v Trstu, baron Sguitti, ravnotako ravnateljstvo gledišča »Rossetti«, generalni in podkonzul italijanski sta vrhutega prišla še sama čestitat. Italijanski žurnalisti so čestitali brzojavno ter poslali lep dar. Brzojavno so čestitala vsa poiitiška in ne-politiška društva italijanska iz Istre, Goriške, Tridenta in Dalmacije; brzojavne čestitke so poslali bivši italijanski minister Sidncy S011-nino, mojster italijanske lože Ettore Ferrari, prvoboritel.i iredente v Italiji, poslanec Bar-zilai, odbor društva »Dante Allighicri« in pisateljica Matilde Scrao. Tako cenijo svoje časnikarstvo Italijani. Ustanovitelj in izdajatelj lista Teodor Mayer je to časnikarsko podjetje ustanovil ko jc bil nekaj nad 20 let star in popolnoma brez sredstev. Sedaj je Maycr bogat mož.
t Napredek hrvaškega katoliškega časopisja. Prva številka hrvaškega katoliškega dnevnika »Hrvatstvo« se jc tiskala v nov; tiskarni »Hrvaškega katoliškega tiskovnega društva« na Kaptolu broj 27, Zagreb. Dal Bog, da se iz tega središča krepko razvije katoliška organizacija po Hrvaški.
I »Slov. dijaška zveza« je priredila na novo leto v katoliškem izobraževalnem društvu na Trati predavanje. Predaval je tov. exp. akad. Miklavčič France o pomenu ustave iu nje zgodovini v Avstriji. Udeležba je bila jako obilna.
+ Novo društvo. Deželna vlada je potrdila pravila novemu društvu »Podporno društvo gozdnih delavcev za Dražgoše iit okolico.
Poštne vesti. Poštni oficijali Anton Pczdič, Hinko Sustersich, Fcrdo Sellan. Franc Schmutz in Anton Dietz so imenovani poštnim kontrolorjem v Trstu.
V snegu zmrznil. Anton Simončič, ki jc bil nekoliko božjasten in slaboumen jc šel dne 27. decembra od Sv. Križa pri Litiji v Bistrico, fara Dole. Zašel je ravno na nasprotno stran kakor bi imel iti. Bilo ga ni cel dan nazaj. Šli so ga iskat, toda ga niso mogli najti nikjer. Šele na novega leta dan so ga našli zmrznega pri vasi Vodice. Rajnik jc bil star 40 let in neoženjen.
Ni bil umor. Sodnijsko-zdravniška komisija jc konstatirala. da kočar Franc Vrhovec v Logu, okolica ljubljanska, ni bil umorjen. Umrl je vsled alkoholizma in se ic sam na peči opekel.
— »Slovenski Narod« in pošte. Z dežele sc nam piše: Minoli teden je »Narod« prav zlobno napadel poštarja v Idriji, češ. da hodi na lov. To jc prostaško ovadnštvo. Ako hoče »Narod«, našteli mu bomo več poštarjev, ki so njegovi somišljeniki in hodijo na lov. »Narod<-naj le molči o tem, sicer od svojih pristašev dobi po zobeh.
Božična drevesca: Piše nam posestnik : Vsako leto pred Božičem pošiljajo mnogo mladih smrek s Kranjskega na Primorsko, osobito v Trst. Umen posestnik ne proda takih drevesc, ki so lepo ravna in rastejo navadno boli na samem in na dobri zemlji, ako se tako drevesce poseka, nastane ondi goli-čava. Zato pa je tudi dokazano, da je večina teh drevesc ukradenih. Vsak prodajalec hi 1110-
tal dokazati, da so njegova, sicer naj bi se strogo kaznoval.
—	Seznamek dne 2. januarja leta 1907 izžrebanih obveznic 4odstotnega deželnega posojila: 2 komada po 20.000 K, in sicer št. 31, 80; 2 komada po 10.000 K, in sicer št. 44, 87; 5' komadov po 2000 K, in sicer št. 103, 112, l , 133, 151, 292, 394, 423, 428, 473, 474, 499, 5-i4, 606, 718, 752. 754, 819, 837, 908, 912, 977, 1012, 1053, 1062, 1086, 1090, 1124, 1153, 1157, 1197, 1319, 1375, 1419, 1432, 1439, 1458, 1459, 1470, 1529, 1591, 1692, 1756, 1803, 1967, 2009, 2043, 2048, 2089, 2137 in 2141. 42 komadov po 200 K, in sicer št. 35, 82, 194, 241, 240, 404, 423, 428, 429, 477, 491, 571, 580, 609, 625, 626. 664, 692, 752, 768, 1034, 1195, 1315, 14(12, 1405, 1424, 1513, 1519, 1588, 1614, 1677, 1934, 2014, 2180, 2233, 2394. 2484, 2730, 2863, 2913, 2936 in 2966. Navedene obveznice bo kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala od dne 1. julija leta 1907 dalje v imenski v rednosti. Izplača pa. jih tudi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokom proti plačilu štiriodstotne eskomptne pristojbine. — Izkaz prej izžrebanih in šc ne izplačanih obveznic štiriodstotnega deželnega posojila: 1. po 200 K št. 75, 550, 587, 677, 699, 712, 969, 1667, 2092, 2984. — 2. po 2000 K št. 480, 640, 1297, 1397, 1398, 1662, 1681. - Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 2. januarja 1907.
Novice iz Gorij. Iz Gorij se nam poroča: V pondcljek, dne 31. dcc. m. I. pogorela je v Zgornji Radovni hiša pri Konavcu; kako jc ogenj nastal, se šc ne ve, najbržc da je pregorelo tramovje pri dimniku. Zgorelo je vse žito in obleka. Sreča, da je debel sneg pokrival hlev, sicer bi bila tudi živina zgorela. — V nedeljo, 30. decembra imela jc dekliška podružnica bralnega društva svojo predstavo »Prokletstvo in rešitev«, božično igro s petjem. Rešila jo ie izborilo navzlic neljubemu slučaju, ki se je pripetil začetkom predstave. Dekliška podružnica se kaj dobro razvija in ima že okoli 50 članic, ki redno obiskujejo bralno sobo od 12. do 2. ure vsako nedeljo; pri tem pridno bero časnike in marljivo rabijo društveno knjižnico, ki šteje okoli 400 komadov. Bralno društvo oglasilo sc jc za kol-portažo, ki bi se raztezala na ves blejski kot in imela svojo podružnico tudi na Jesenicah. Truda bo gotovo veliko, vendar se ga ne strašimo, da le zaviramo kolikor mogoče vpliv nasprotnega časopisja in berila, posebno nemoralnih judovskih povesti in romanov. Pri nas sc splošno rado bere »Domoljub«, ki ima I PO naročnikov, ljudje ga komaj čakajo ves teden. Nekdo ga je v šali imenoval »kmečki evangelij«. Da bi le bil! G. svetnik Až-in a n se po bolezni nekoliko bolje počuti in opravlja z lahkoto vsa svoja opravila. Bog mu ohrani zdravje v nadaljni prospeh Gorjancev in njihovega verskega in socialnega razvoja. Naša mlekarna dobro napreduje in izdeluje izborilo surovo maslo. Ze sedaj čutijo ljudje njen blagoslov in nekateri je ne morejo prehvaliti. Dosedaj se vam je malo poročalo, toda ustanovil se je v bralnem društvu odsek, ki bo odslej redno, če le mogoče vsaj vsakih 14 dni, poročal o važnejših dogodkih in naših društev in sploh v naši tari.
—	Sneg se topi s tako silo na Dunaju, da ie pričakovati povodnji. Cel Dunaj ie morje blata.
—	Dopolnilne volitve v hrvaški sabor. Na
mesto umrlega poslanca Stcvo K u t u z o -viča namerava v okraju Cernc hrvaška stranka prava kandidirati advokata iz Vinkov-cev dr. Janko viča, čuje se pa, da namerava kandidirati kot pravaš tudi kanonik dr. R i 11 i g. Starčcvičcva stranka prava namerava kandidirati dr. A b j a n i č a.
Štajerske novice.
š Shod žup. gornjeradgonskega okraja.
Od Sv. Jurija ob Sčavnici se nam poroča: Dne 27. dcccmbra je bil pri na$ shod županov gornjeradgonskega okraja. Zal, da sc zbog prevelikega snega niso mogli vsi udeležiti. Sklenilo se je sledeče: 1. Narodne občine gornjeradgonskega okraja uradujejo od novega leta 1907 naprej izključno slovenski ter sprejemajo samo slovenske dopise od uradov. Nemške dopise bodo pošiljali v Gradec, da se jim prevedejo; ako sc jim pa ne ugodi, vrnejo sc uradom nerešeni. Predlog je utemeljeval predstojnik Breznik. Predlog je obveljal soglasno. 2. Te občine energično protestirajo zoper to, da se Gornjcradgona imenuje trgom, ker to nima drugega namena, nego da v okr. zastopu obdrži vlado nemškutarska stranka. Obenem zahtevajo, da vlada odredi takoj nove volitve v okr. zastop, ker jc staremu odboru doba že zdavnaj potekla. 3. Posvetovali so se, kako stališče bodo zavzela županstva pri novih volitvah v drž. zbor. Na pojasnilo, da bosta pri prihodnjih volitvah na Štajerskem prišli dve stranki v poštev: katoliško-narodna in »mladonarodna« ali čista, sc sprejme, da bodo županstva delala Ic za kandidata, ki bo katoliški in naroden, ki bo zastopal kmečke koristi, ki bo na shodih ljudstvo vprašal za svet, pre-dno sc sklene kaka postava. 4. Glede županske zveze se priporoča, počakati še. Sicer se pa shod čudi, da jc na spomlad započeta akcija čisto zaspala in se ne ve, so li pravila že po-triena ali ne. 5. Med slučajnostmi se posebej priporoča solidarnost pri volitvah v okrajni zastop. Vzame sc na znanje, da polit, društvo priredi ob razpisu volitev shod, da se tam naredi kandidatna lista. Govorilo se jc tudi o tem, da narodne občine dobe tudi na zunaj slovenska lice, da so občinski napisi samo slovenski. Ta misel bo pa še morala enčas zoreti.
Pri tej priliki so navzoči župani poslali skupno čestitko k novemu letu gg. poslancema dr. Ploju iu dr. Korošcu.
š Jamna pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Bajda ie gotova resnica, da ic naš Slavič prodal svoje
posestvo, češ. da gre nekam v mesto. No, žal nam ne bo zanj! »Stajerc«, spet se podira tvoj steber pri sv. Juriju. Nekaj jih je še, a kakor je videti, tudi ti ne bodo dolgo ponosno stali. — Blagor Nemcem, ki Slaviča dobe; ta jim bo pel!
š Sv. Jurij ob Sčavnici. V dneh od 24. do 26. decembra jc pri nas umrlo pet oseb v skupni starosti 318 let. Najstarejša je štela 94 let. Sele 28 let je bila stara pridna deklica Marija Vrbnjak iz Grabšinec; umorila jo jc sušica. -Dne 3. prosinca začne delovati tukajšnja posojilnica.
š Slovenji Gradec. Tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda ima svoj občni zbor v nedeljo, 6. t. m., ob pol 4. uri popoldne v prostorih »Narodnega doma«. Spored: Nagovor predsednika, poročilo odborovo, volitev novega odbora, sprejemanje novih članov, slučajnosti.
š »Čitalnica« v Slovenjem Gradcu si jc dne 23. decembra ni. 1. izvolila sledeči odbor: .1. Stanič, načelnik, Fr. Pečnik, namestnik, A. Berk, tajnik, Vladko Ferjau, blagajnik, Jak. Vrečko, knjižničar, Ivan Kac, gospodar, Karol Barle, Matija Šmid, Hinko Vrunč, odborniki.
Ljubljanske notiice.
Ij Kazinska veranda. V znani pravdi mestne občine proti društvu »Kazino« je najvišje sodišče ugotovilo, da sme kazinska veranda stati samo poleti, ne pa pozimi. Mestni magistrat je vsled tega pozval Kazino, naj verando pred Kazino odstrani. Kazina je izjavila, da ie pripravljena podreti sedanjo verando, ki dela ovire prometu, prosi pa magistrat, da sme postaviti bolj spodaj novo ličnejšo verando, ki bi bila pripravna tudi za zimo. Magistrat sedaj čaka, da predloži Kazina načrte za novo verando.
li lz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v petek (par), se uprizori prvič v sezoni velika VVagnerjeva opera »Lohcngrin«. — V nedeljo popoldne (nepar) se zadnjič ponovi Shakespearov igrokaz »Beneški trgovec«, zvečer (nepar) pa se priredi prva repriza liauptmannove dramatske bajke »Potopljeni zvon«.
Ij Društvo zdravnikov na Kranjskem.
imelo je dne 29. minolega meseca svoj redni občni zbor, na katerem se je izvolil dosedanji odbor, obstoječ iz gospodov: predsednik dr. Stanko Sterger, podpredsednik dr. Alfred Malir, zapisnikar dr. Demcter vitez Bleivveis-Trsteniški, blagajničar dr. Alojzij Praunscis, knjižničar dr. Jernei Demšar, odborniki dr. Ivan Jenko, dr. Vladimir Rude/, in dr. Alojzij Homan (Radeče). Obenem sklenilo je društvo na tem zboru dve resoluciji, ki jih je odbor odposlal na pristojno mesto. Prva resolucija se glasi: »Opetovano se je pripetilo, da je slavni deželni odbor kritizoval in reševal strogo medicinska vprašanja, ne da bi bil zaslišal strokovnjakov. Društvo zdravnikov na Kranjskem smatra kot potrebno, da se deželni odbor v bodoče v vseh medicinskih vprašanjih v informacijo obrne do merodajnih faktorjev, bodisi do gremija primarijev, bodisi do c. kr. deželnega zdravstvenega sveta, bodisi do društva zdravnikov ali še bolje, da ustanovi pri deželnem odboru mesto zdravstvenega referenta.« Druga resolucija se tiče dejstva, da je deželni odbor na deželni blaz-n!ci službujočemu zdravniku prepovedal vsako izvrševanje privatne prakse in se glasi: »Društvo zdravnikov na Kranjskem stoji odločno na stališče, da deželni odbor diplomiranim zdravnikom izven službe sploh ne more jemati pravice do izvrševanja zdravniške prakse, to tem manj, ker plače v deželni službi stoječih zdravnikov niti ne dosegajo eksistenčnega minimuma.« Na podlagi te resolucije prosilo bode društvo deželni odbor, da prekliče ali izpremeni svoj tozadevni sklep.
li Umrl je danes zjutraj g. Ivan Prežel j, šolski sluga na c. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani v starosti 48 let. Pred tednom so ga odpelfali v tukajšnjo bolnišnico. Naj počiva v miru!
li Davki v Ljubljani. Leta 1906 ie bilo v Ljubljani predpisanih 1,205.289 K 54 h. Hišno-najemninski davek jc znašal 634.490 K 18 h, zemljiški davek 15.812 K 86 h. splošni dohodninski davek 123.883 K 4 h, dohodninski davek iz javnih podjetij 422.551 K 59 h, retitni davek 6820 K itd. Leta 1906 so znašali davki za 23.792 K 70 h manj.
Ij Mrtvi leta 1900. V preteklem letu ie v Ljubljani umrlo 1264 oseb.
Ij Tiskovna pomota v naznanilu o žrebanju ljubljanski srečk. V včerajšnjem tozadevnem poročilu vrinila se je neljuba tiskovna pomota. Glavni dobitek v znesku 40.000 K jc zadela srečka štev. 67.836 (ne 77.836), tretji dobitek v znesku 1000 K pa srečka štev. 71.551 (ne 71.751). Dobitkov iz prejšnjih let se še čez netsto ni dvignilo, med temi net večjih dobitkov, in sicer: št. 71.763 z dobitkom 50.000 K, štev. 3326 z dobitkom 40.000 K ter št. 27.127. 41.027 in 46.335 z dobitki po 1000 K- Ljudje tožijo o slabih časih, pa vendar ne vzamejo denarja tam, kicr bi ga lahko dobili!
li Pet volov je izgubil sinočnii dolenjski tovorni vlak. ko ie vozil v Liubliano. V predoru pri Sv. Križu pri Šmarju so se odprla vrata, kjer je bila govedina, nakar sta skočila iz voza dva vola, katera je vlak povozil. Pozneje je skočil iz voza tretji, katerega je vlak tako poškodoval, da so ga morali oddati takoj mesariu, da ga jc ubil. Potem sta skočila iz voza še dva vola, izmed katerih so enega dobili, za drugega sc pa šc ne ve, kje da jc.
Ij Vojaški oblasti so oddali beguna 17. peš-polka Edvarda Svolšaka iz Stare Loke. kateri jc nedavno pobegnil od svojega polka. Prijeli so ga v Celovcu.
Ij Koncert »Glasbene Matice«. Opetovano se čujejo pritožbe, da so koncerti »Glasbene Matice« predragi iu zato širšemu občinstvu nedostopni. Da se tem željam ustreže, je odbor »Glasbene Matice« sklenil, da se naj od slučaja do slučaja prirejajo ljudski koncert i, pri katerih naj hi bilo več sto sedežev komaj po 1 krono. Za take ljudske koncerte z nizko vstopnino pa je dvorana v »Narodnem domu« premajhna. Ako hoče društvo pokriti velikanske stroške mora, vzeti neprimerno večjo dvorano hotela »Union«. Tam mora torej biti prihodnji koncert dne 13. januarja. Odločilni so zgolj financijclni obziri in želja odborova, privabiti k društvenim prireditvam tudi široko ljudsko maso.
Ij Danes ob 8. uri je druga skupna skušnja pevskega zbora »Glasbene Matice« za prihodnji koncert. Vsi člani se nujno prosijo, da pridejo sigurno in polnoštevilno. V petek moški zbor.
Ij Izredni občni zbor »Glasbene Matice«
v zadevi konkurzne mase se je vršil sinoči v pevski dvorani »Glasbene Matice«. Živahne debate so se udeležili gg.: dr. Ravnih a r, notar H u d o v c r n i k, dr. K o k a 1 j, dr. Š v i-gelj iu dr. Tekavčič. Edini predlog, ki je bil stavljen, naj s c ne vloži n i k a k r-š e n p r i z i v, proti razsodbi prve instance, je bil sprejet soglasno, nakar je predsednik prof. Štritof zaključil zborovanje.
Ij Žrebanje ljubljanskih srečk in javnost. Gospod, ki se jc prišel pritožit v naše uredništvo, da se ga ni pustilo k žrebanju ljubljanskih srečk, naj se oglasi v našem uredništvu.
Ij Napis na topničarski vojašnici. Slovenski napis s topničarske vojašnice ni izginil in jc bilo tozadevno poročilo »Slovenca« napačno.
Ij In vendar se je ustrelil. Nedavno smo poročali, da sc je v Trstu obesil topničarski nadporočnik Oskar K u n c r t p 1. K u-ncrtsfcld, splošno znan v Ljubljani radi svoje telesne obsežnosti (tehtal je 105 kg.) in radi svojih dolgov. Dotična vest je bila potem dementirana. Včeraj zjutraj se je pa Kuncrt v Gradcu res ustrelil. V Gradec je Kuncrt prišel pred petimi tedni. Sredi meseca decembra je kvitiral ter je svojo častniško uniformo in sabljo poslal nekemu stariiiarju. V gostilnah, kjer jc v Gradcu občeval, je napravil precej dolgov, pa tudi od znancev in neznancev jc vzel posojila, za katere je obljubil, da bodo plačana do 2. januarja. Predvčerajšnjim je Kuncrt še veselo popival okolu, deklamiral ie pesni itd. Kazal je tudi revolver, češ, da se bo ustrelil. Nekdo ti i ii je hotel revolver vzeti, a Kuncrt ga jc pomiril, da nosi revolver le iz varnostnih razlogov. Oh polnoči jc šel Kuncrt počivat. Včeraj zjutraj ob 9. uri jc prišel pismonoša na njegovo stanovanje ter naznanil gospodinji, da prinaša za Kuncrta večjo denarno pošiljatev. Gospodinja in pismonoša sta, večkrat potrkala na vrata, a odgovora ni bilo. Gospodinja je prosila pismonošo, naj pride pozneje, ker je Kuncrt pozno prišel domov. Pismonoša je res prišel okolu 1. ure popoldne, a vrata so bila zaprta. Ker Kuncrt ni odprl, so poslali po ključavničarja, ki jc vrata odprl. Vstopivšim sta skočila nasproti Kunertova psa, ki sta prej ves čas cvilila, Oskar Kuncrt pa je ležal mrtev v postelji. V desnici je krčevito držal revolver. Pozvali so vojaško komisijo, ki je pa odklonila vsako posredovanje, ker Kuncrt ni bil več vu.iak. Nato jc došla policijska komisija. Zdravnik je koustatiral, da se jc Kuncrt ustrelil šele pred par urami. Kunert je tedaj ob 9. uri, ko je došcl pismonoša s težko pričakovanim denarjem, tako trdno spal, da jc dohod pistno-neše prespal, ali pa jc bil njegov namen, si življenje vzeti, tako trden, da ga ni mogla nobena stvar več izpremeniti. Truplo so odpeljali iz stanovanja šele ob pol 6. uri zvečer, ker so šele tedaj mogli dobiti za Kuncrta dovolj obširno krsto. Na mizi je pustil Kuncrt pismo, v katerem pravi, da gre v smrt vsled strahu pred blaznostjo, ter prosi gospodinjo oproščenja, da se je ustrelil v stanovanju. Stroške, ki jih ji provzroči, bo že povrnil njegov »papa«, kateremu naj tudi pošlje oba psa. Ob pol 5. uri popoldne je dobila gospodinja od satnoumorilčevega očeta brzojavko: »Ali je Oskar živ ali mrtev?« Iz tega bi sledilo, da je Kuncrt svojemu očetu, ki živi na Dunaju kot vpokojeni polkovnik, pismeno naznanil svoj namen. Gospodinja je očetu brzojavno naznanila sinovo smrt. V Ljubljani jc Kuncrt večkrat izjavljal, da je silno nesrečen, ker je vsled očetove želje moral postati častnik ter se bo radi tega še ustrelil.
Razne stvari.
Tragedija. Iz Budimpešte poročajo: Zena kmeta Varga se je vrgla s svojima otrokoma pod vlak, v katerem jc sedel njen v Ameriki namenjeni mož. Vsi trije so ostali mrtvi pod kolesi. Ko jc mož o tem izvedel, sc ic nezavesten zgrudil. Prenesli so ga v bolnišnico.
»Saharski cesar« umrl. Pariški listi poročajo, da je umrl takozvani »saharski cesar« J a c q u c s L e b a u d y.
Zopet železniška nesreča v Ameriki. V bližini Aldenisana sta zadela 2. t. ni. zjutraj dva osebna vlaka. Več voz je padlo po nasipu iu zgorelo. Mrtvih jc 20 oseb, večinoma Američanov.
Tri milijone dolarjev podaril jc ameriški milijarder Rockefcller čikaškemu vseučilišču.
Velik vlom so izvršili mednarodni tatovi v bližini stettinskega kolodvora. Roparji so se nastanili v nekem hotelu, ki leži nad neko za-stavljavnico in so vdrli v blagajno, iz katere so odnesli 10.000 mark v gotovini. 500 mark vrednostnih papirjev, zlate ure in vrednostne stvari.
Pobegnil v Ameriko je budimpeštanski odvetnik dr. Karol Meszaros. Ogoljufal je mnogo kliientov za večje vsote.
Iz slovanskega sueta.
si Zdravniki v službi ruskih policajev.
Generalni gubernator v Kališi je ukazal vsem zdravnikom v svojem okraju, da naj nemudoma naznanijo vsak slučaj poškodovanja vsled strela ali bombe in to pod kaznijo ječe do 3 mesecev ali pa denarne globe 3.000 rubljev. Ta ukaz je med ruskimi zdravniki vzbudil veliko ogorčenje, ker se s tem krši zdravniška tajnost.
si lz Perterhurga se javlja, da rusko vojaštvo dobi novo uniformo in sicer po avstrijskem vzorcu.
si Kmečki sinovi iz Srbije 37 oseb bodo dne 3. januarja 1907 prišli v Prcru na Moravsko, da bi stopili v službo pri raznih moravskih kmetih in se tako izpopolnili pri poljskem gospodarstvu.
Telefonska in Isrzolavno poročila.
SLOVENSKI SAMOSTOJNI GIMNAZIJSKI RAZREDI V CELJU.
Celje, 3. januarja. Tu so razširjene govorice, da vlada opusti slovenske glnmaz jske razrede v Celju, namesto teh pa ustanovi v Mariboru popolno slovensko gimnazijo.
DR. GESSMANN - TAJNI SVETNIK.
D u n a j, 3. januarja. Dr. Gessinann je imenovan za tajnega svetnika.
ZNAMENITA OPERACIJA OČESA.
D u n a j, 3. jan. Primariju dr. Ziinru se je posrečilo, da je iz očesa nekega dečka, kateremu je bilo oko izvzeto, izrezal posamezne dele ter jih prenesel v oko druzega bolnika. Deli so se zarasli v bolnikovem očesu in bolnik je ozdravel.
SMRTNA KOSA.
D u n a j, 3. jan. Dvorni igralec NVitte je umrl.
ŠTIRJE SAMOUMORI.
D u u a j, 3. jan. Šel velike tukajšnje tvrd-ke M. Salzher se je zastrupil, bivša operna pevka Ana Hauser se je v bojazni, da oslepi, obesila, dunajski odvetnik dr. Lederer se je v Merami ustrelil, soproga svetnika dež. sodnije v Kreinsu Thalhofer si je prerezala žile na roki in je umrla.
ŠTRAJK POMORŠČAKOV V ITALIJI KONČAN.
Genova, 3. jan. V Genovi, Livornu iu Porto Ferraio je štraik pomorščakov trgovskih ladij končan.
GENERALNI ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV NA BOLGARSKEM.
Sofija, 3. jan. Na Bolgarskem se je pričel generalni štrajk bolgarskih železničarjev, ker je sobranje sprejelo zakon, v katerem se stavkujočim preti, da bodo odpuščeni lz službe in da izgube pravico do pokojnine. Stavkujoči so razburjeni tudi radi tega, ker niso dobili izboljšane plače. Vlada si poskuša pomagati z vojaki pionirji.
Sofija. 3. januarja. Vlada je poklicala pod orožje vse železničarje rezerviste. Dijaki sImpat'zirajo s stavkujočim'. Vse kolodvore je zasedlo vojaštvo. Pijonirji opravljajo službo vlakovodij in strojevodij.
URADNE SRBSKE IZJAVE.
B e 1 g r a d, 3. jan. Uradna »Samouprava obžaluje, da bolgarski listi izkušajo kaliti prijateljsko razmerje med Srbijo in Bolgarijo. Srbska vlada strogo gleda na to, da se ne organizujejo na srbski zemlji srbske čete in bo to vzlic vsem očitanjem tudi v prihodnje preprečevala. Toda ta prizadevanja srbske vlade bodo ostala brezuspešna, ako ne stori isto Bolgarska. Pač pa Srbija ne more zabra-uiti srbskih čet na makedonskem ozemlju.
Pariz, 3. jan. »Temps« javlja, da srbsko poslaništvo dementira vesti o zaroti proti kralju. Belgradsko novinarsko društvo poroča »Tempsu«, da te vesti širi Avstrija.
ITALIJANSKO TOPNIŠTVO.
R i m, 3. jan. Italijanski vojni minister Vi-gano je objavil v posebni knjižici podatke o novem italijanskem topniškem materijalu, vzorec 1906, ter ga primerja z avstrijskim iz. 1. 1905 in s topništvom drugih velevlastl.
IZ VATIKANA.
R i m, 3. jan. »Giornale d' Italia« poroča, da bo papež v kratkem objavil novo okrožnico, kjer bo obrazložil svoje stališče glede na cerkveno-politlške razmere v Franciji. ,
OROŽNIKE STRELJAJO.
Varšava, 3. januarja. Tu sta bila na cesti ustreljena dva orožnika.
POVODENJ V SARAJEVU.
Sarajevo, 3. jan. Voda v Travniku pada. Prebivalci se vračajo v hiše.
SPOR MED ZJEDINJENIMI DRŽAVAMI IN JAPONSKO.
L o n d o u , 3. januarja. »Times« poročajo, da se po Kaliforniji splošno trdi. da je med se-veroaineriškimi Z.edinjenimi državami in Japonsko vojska v par mesecih neizogibna. Japonska ie za sedaj le zato odnehala, da se finančno okrepi. Japonci hočejo zasesti Filipine in Havajske otoke.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3o6'2m, srednji zračni tlak 7^6'Omm
g 4 a	CiH Opft-zoTunjtt	Stan jn barometra t mm	Temperatur* po Celiija	Vetrori	Nebo
2	9. 2»ei	'356	50	sr. za h.	det
H	7. zjutr	732 2	4-7	.si. svzh.	sk. obl
3	2. pop.	'29'0	87	sr. jzah.	sk. obl.
Srednja včerajšnja temp. 21«, norm. — 2-7».
* Osebno-dohodninbkl davek. Ker je tekom meseca januarja treba vložiti napoved o osebni dohodnini, opozarjamo, da nudi za to napoved najzanesljivejše podatke knjiga g. c. kr. davčnega nadzornika Valentina 2una z naslovom »Osebna dohodnina«, IV. poglavje zakona z dne 25. oktobra 18%, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega sodišča m raznimi vzorci. Kn iga je zelo pregledno sestavljena in velja 1 K 20 h, po pošti 1 K 30 h. V zalogi jo ima »Katoliška bukvama« v Ljubljani.
Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča dalje: Al. Sachs: P r e d p u s t n e pes tn i za moški zbor in čveterospev s spremljevanjem Klavirja. Cena: 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h.
Al. Sachs: Novi S a I o m o n, šaljivi tro-spev za bariton, tenor in bas, se spremljevanjem klavirja. Cena 2 K 60 h, s pošt. 2 K 80 h. Al. Sachs: Pesmi za moške glasove. Cena: 2 K 70 h, s pošt. 2 K 90 h.
»Šesti venček narodnih pesmi«
Našim društvom sostavno priredil Fran F e r j a n č i č.
Kako so priljubljeni proizvodi tega skladatelja, nam je pokazal najboljši uspeh njegovih dosedanjih skladb, ki so razun najnovejših »možkih zborov« že vse razprodane. »Šesti venček« nikakor ne zaostaja za svojimi predniki, temveč jih, reči smemo, nadkriljuje. Pri tem »šestem venčkii narodnih pesmi« se je bolj kakor pri prejšnjih pazilo na to, da je venček bodisi po besedilu, bodisi po sestavi poraben za ženski in možki zbor. Zlasti za možki zbor ima ta venček pred drugimi to prednost, da ga ni treba postavljati čisto nič višje. V ženskem zboru mora drugi alt peti uekaterekrati v par pesmicah spodnji »f«; kjer nimajo tako nizkih altov, lahko pomaga na onih mestih tenor.
Istodobno priporočamo
Ferjančičeve »možke zbore«,
ki so izšli pred nekaj meseci v isti zalogi. Ferjančičevi zbori so vredni vsega priporočila it: je želeti, da iih nabavijo vsa tiaša društva v splošno korist glasbenega napredka.
Cena za »šesti venček« znaša 40 vin., s poštnino 45 v.; 10 izvodov 3 K. — Cena »možkih zborov« pa znaša 2 K 20 v., s poštnino 2 K 40 v.; 5 i z v o d o v 7 K 50 v.
Naročila sprejema »Katoliška bukvama« v Ljubljani.
Ocvirk Ivan, Nageljni. Pestili za mešane in moške glasove. Cena: 2 K, s pošt. 2 K 20 h.
Igre (z mešanimi vlogami). Talija-zvezek: I. Pri puščavniku; veseloigra,'45 h, 2. Bratranec, burka, 45 v. — 3. Starinarica, veseloigra, 45 h. Medved-snubač, veseloigra 45 v. — Dr. Hribar, veseloigra, 45 v. — Čitalnica pri branievki. burka. 45 v. Idealna tašča, veseloigra, 45 v. — Fno uro doktor, burka. 45 v. — Dve tašči, veseloigra, 45 v. — Mesalina, burka, 45 v. — Nemški ne znajo, burka, 45 v. - Paztresenca, burka, 45 v. — Prvi ples, komedija 45 v. - V medenih dneh, veseloigra, 45 v. — Mlinar in njegova hči. ža-loigra, 65 v. — V Ljubljano jo dajmo, veseloigra, 65 v. — Pot do srca, veseloigra, 45 v. — Zupanova Mieika, veseloigra, 85 v. Coeur dame (Srčna dama), veseloigra, 45 v. — Brat Sokol, šaloigra, 45 v. - Cigani, šaloigra, 85 v. — Celotna zbirka, kakor tudi posamezni zvezki se naročajo v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
Gospodom katehetom priporočamo znano najboljše tozadevno delo: Dr. J. Schuster und dr. J. B. Holzammer Handbuch zur Biblischen Geschichte, fiir den Unterricht in Kirclie und Schule, sovvie zur Selbstbelehrung, katero je ravnokar v šestem popolnoma pregledanem natisu celotno. Predelala sta knjigo znana učenjaka profesor dr. Schiifcr in dr. Selbst. Prvi zvezek te knjige obsega staro, drugi pa novo zavezo. Oba zvezka sta okrašena z mnogimi izvirnimi ilustraci ami. Cena popolnega dela znaša 24 kron, v lični vezavi 30 kron. »Katoliška bukvama« v Ljubljani dopošljed elo poštnine prosto.
priporoča raznovrstne
vi z i t n i c e
po nizki cent.
Borzna poročila.
»Kreditna banka* v
Uradni kurzi dunajske borze 2 Itloibral papirji.
t'/, majeva renta......
i*/. srebrna renta .... !■"/, av8tri)nka kronska renta . t*/, . zlata renta. . . t*/, ogrska kronska , ... t•/. , zlata , . . o*/, posojilo dežele Kranjske t,/i*/, posojila mesta Spljot .
IV/. . . Zador •
i1/,*/, bosn -herc. iel. pos. 1902 \'l, češka dež banka k. o. i•/. , , , i. o. l'/i'/. »"t pisma ga!, d. hip. b. IV/, pošt. kom. k. o. z 10*/U pr i'/,•/, iaat. pisma Innerst. hr. 4 V/. • > ogr. cen. dež. hr i V/. ,	, hip. banke
t V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, t»/,•/. obl. češke ind. banka »•/. prior. Trst-Porefi lok. . 4*/, prior. dol. žel. .... »*/. . Juž. žel. kup. '///, • < *',•/, avstr. pos. za žel. p. o, Ittik«.
Srečk« od 1. 1860'/.....
. , . "64.....
, tlzske . .
zem. kreditne I. emisij« * » ■ II. M , ogr. hip. banke . . , , srbske i frs. 100— , turške	. .
iasllika	ar«čk(t
treditne	1»
aomoftko	»»
iirakovake
Ljubljanske	»i « . •
ivstr. rud. kriia „
3gr , . ..
čudolfove	„
Ndcburške
ti • lunajske kom. „
D•In I a•
južne železnice.....
Jriavne železnice......
&.vstr ogrske bančne delnic« ivstr. kreditne banke Ogrske „ „ . . , . £ivnostensko „ . . Premogokop v Mostu (Brili) .
Upinske mont&n ......
Praške žel. m dr. družbe . . <lma-Mur«inyl .... Trbovljske premog, družbe ivstT. orožne tovr družbe Saške sladkorne družbi liNIti
C. kr. cekin ...
10 franki......
tO marke........
'evereigns.......
tfarke ......
Laški bankovci ... R ubij i . . .
url)
Ljubljani.
. januarja 1907
Ulngo
99'36 100-40 99 35 117 40 96 06 114 86 96 8 i 11385 100- io
100	76 • 99 70 100 10
101	45 106-85 101 -10025 100-16 101 — 101 25
Denar
99	15 100 20
9-J-16 1 7 '20 96 85 114 65 9h 65 1133 99 30 99 75
99	f0 H9 70
100	45 104 85
100 100 — 100-— 100--100-26
99-90 )9 60 316 25 100-—
218 ~ 267 53 162 275 25 288 — ^63
101	-64 45
2 60 450-78->8 -68 -46 75 28-60 56 '4 501
(5476 92-/6 i 78) 690 25 84' .50 2«3 -760 — 631 75 2690 574 60 284 80 .-62 147-
11-34 19-10 23 5* 4 02 1 52 5 96 47 2-6275
317 36 101 -
219 -264 50 164 -28-25 298-267 60 10
166 45 24 60 45t— <5
92 -BS-— 48 75 29-60 «0-80-611-
175 75 ■ 93 76 17<>1 691-25 841- 0 2 4-755 50 632 75 2710-75-50 285--666*— 149" -
11-39 19'12 2S" 8
■>* 10 772 6 •<r67 2 5364 6-
2 pomočnica
2978 3-3 io enega učenca
takoi sprejme dimnikarski mojster v Ljubljani. — Naslov pove upravništvo lista.
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je gospod
Ivan Prezelj
sluga na c. kr. učiteljišču
danes poneči po kratki a mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnika se prepelje v petek, dne 4. prosinca, ob štirih popoldne iz bolnice na pokopališče pri sv. Križu k zadnjemu počitku.
Blagega pokojnika priporočamo vsem znancem v blag spomin.
V Ljubi jan i, 3. prosinca 191)7.
Žalujoči ostali.
Izrednoznižanecene
pri
Veliki tovarni'
v Ljubljani,
Resljevi cesta 3 — Sv. Petra cesta 37.
Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke.
Velikanska izbera kon-fekcife za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovina
za gospode.	2621 20-26
*
A. LUKIC, poslovodkinja.
^STmmT^KiSrTommmm^Z^mm^	t
9tfSlfHt*9tSlftttft!>f!ttHftt«tHtftVft!Mf 1
Trgovski
pomočnik
obeh deželnih jezikov zmožen, dober manufaktorist, kot samostojna moč, in
učenec
s primerno šolsko izobrazbo, se sprejmeta pri tvrdki
Ludovik Smole
3019 2 2 Sevnica, Štajersko.
Cerkvenima u
z gostilno
se odda pri romarski cerkvi sv. Jošta nad Kranjem. — Pojasnila daje župni urad Šmartno nad Kranjem.
r^efeans^i bc*c' »Llcgd"
Danes, v četrtek, 3. januarja
priredi
ljublj. društvena godba
koncert
_ za člane. ........
Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob '/»8. uri zvečer.
K mnogobrojnemu obisku vabi z vele-spoštovanjem Dragotin Tauses
1-1	restavrater.
V
i
-jasi
ppf
mm
rme;
^NSf«
>■11 104—93
p*
Leopold Tratnik
.c. . 'A— • '
Ljubljani, St. Petra cesta 21
priporoča vimkočastiti duhovščini in cer- » ,'ij kvenim predstoj-ništvom svojo naj-starejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vodno velika zalega. PrcčasUti gosfod! Ako kaj potrebujete aH nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poglatim itd.
Velika zaloga dektr. •»«*. Io klparaklh dal.
»Jf«'-
C
Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v Milanu 1906
2745 U a	(avstr. razsodišče).
^PRIHRANITE 51 MNOGO IBCzŠ'.
mM
pridobite prejinje moči. ^pj ako vživote namesto ^ drugih izdelkov
LEKARNARJA
PICCOLI-JAv LJUBLJANI,
katero ima v 100 gramih	/
n3miligramov železa
1 polliter. steklenica K 2-—, 4 polliter. steklenice za Ljubljano K 7*20, po poŠti z zavojnino vred K 7-80. Zunanja naročila izvršuje najtočneje lekar Piccoli v LJubljani, Dunajska cesta.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev.
pod „Narodno kavarno", Električna razsvetljava.
Od 30. decembra 1906 do vštevši 6. januarja 1907:
Budimpešta.

■<V ( >.v (V;V f >.\- v.v v ' v v $<'> t
mmmm$$m mmmmmm>
firfl ^ll^if M	ZDRUŽENIH PIVOVAREM ŽALEC in LAte!
ULLIlBdiiM U ar i I J ^IjM TRG v Ljubljani, telef. 163. = hm^
~ izborno pivo v sodcih in steklenicah. - r
——————— Zaloga v |* o d m j i Šiški, telefona štev. »87. —...................................—— m »-«
■i J b i i



mm «p
Žrebanje: Glavni dobitek:	Žrebanje: Glavni dobitek:
Promcsc na kreditne srečke	a K 17-— 2. januarja K 300.000. I Promese na zemeljske kreditne srečke a K 5'|2	5. jan. K IOO.OOO.
„ „ srečke regulacijo Donave „ K IO-—. 2. „ K 140.000. | Vse tri promese skupaj le 30'|2 krone.
Naročila izvršuje z obratno pošto ,,Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani, Stritarjeve ulice 2,	katera sprejema tudi | vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po čistih 4'(2°io od dne vloga do dne vzdiga. 2291 ?fl
Izdajatelj: Dr. Ignacij 2ltnlk
Tisk .Katoliške tiskarne" v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc.