ISSN 0353-9237

i/iß 's ' ' Hü;
; ® m :
Marec _ April 1998
I
N<
S
C/3
CnI O CM
o
G\
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
8(1998)3-4
VSEBINA
ZBDS	str.	1
Izobraževanje	str.	2
Splošnoizobraževalne knj ižnice	str.	4
Zavod za odprto družbo - Slovenija	str.	11
Čestitke	str.	12
Borza dela	str.	13
Obvestila	str.	13
Priloge	str.	14
Knjižničarske novice 8(1998)3-4. ISSN 0353-9237. Izdala: Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, 1001 Ljubljana, Turjaška. 1, p.p. 259. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambrožič, Ivan Kanič. Naklada: 680 izvodov. Cena posamezne številke: 650 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje RS št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti (jelka.kastelic@nuk.uni-lj.si).
OB TRIDESETLETNICI DRUŠTVA BIBLIOTEKARJEV MARIBOR
Društvo bibliotekarjev Maribor deluje na območju upravnih enot Maribor, Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Ustanovljeno je bilo 15. decembra 1967, po tem, ko je v Mariboru že od leta 1950 delovala podružnica Društva bibliotekarjev Slovenije. Obe združenji sta odigrali takrat pomembno vlogo v razvoju mariborskega in slovenskega knjižničarstva.
Od ustanovitve do leta 1991 je bil sedež društva v Univerzitetni knjižnici Maribor, od leta 1992 dalje pa je sedež v Mariborski knjižnici. Število članov je vsa leta naraščalo. Tako šteje danes Društvo bibliotekarjev Maribor 168 članov, od tega jih je 48 zaposlenih v splošnih knjižnicah, 46 v univerzitetnih, 39 članov je iz osnovnih šol, 23 iz knjižnic srednjih šol in 6 iz specialnih knjižnic. Včlanjenih je tudi 5 upokojencev in 1 študentka. Za častne člane društva so bili januarja 1996 imenovani Breda Filo, dr. Bruno Hartman in Darja Kramberger.
Za člane organiziramo strokovna predavanja in strokovne ekskurzije, obiske knjižnih sejmov in knjižnic. Tako smo v letu 1997 pripravili dve predavanji - o bibliotekarju Joži Glo-narju je predaval dr. Bruno Hartman, o vzgoji bralcev za branje pa dr. Meta Grosman. Sprejeli smo novi statut društva v skladu z določili Zakona o društvih in obravnavali predlog novega statuta ZBDS. Že tradicionalno smo obiskali sejem otroških knjig Libro v
Bologni in v povezavi z njim še znamenitosti Firenc ter znano knjižnico Laurenziana. Ogledali smo si novo hrvaško Nacionalno i sveučilišno knjižnico v Zagrebu, v jeseni 1997 pa smo organizirali strokovno ekskurzijo v Rim in si ogledali med drugim slovito Vatikansko knjižnico. Po njenih zakladnicah nas je popeljal naš rojak dr. Ivan Rebernik. Obiskali smo tudi Mestno knjižnico v avstrijskem Badnu in Bienale ilustracij v Bratislavi. Za člane društva smo uspeli dogovoriti popuste v knjigarnah Mladinske knjige in v Slomškovi knjigarni. 51 članov se je udeležilo strokovnega posvetovanja ZBDS v Portorožu, 12 članov je sodelovalo z referati ter z vodenjem ali aktivno udeležbo na okroglih mizah. Podobne aktivnosti načrtujemo tudi v letu 1998.
30. obletnico društva bibliotekarjev Maribor smo slovesno proslavili na občnem zboru 20. januarja 1998, ki smo ga začeli s tiskovno konferenco in predstavitvijo jubilejnega zbornika. Z atraktivnim kulturnim programom so nas razveselili člani ansambla tolkal Srednje glasbene in baletne šole Maribor. Osrednji prispevek v zborniku je napisal dr. Bruno Hartman in v njem podrobno predstavil ne le 30-letno zgodovino mariborskega društva, ampak tudi zadnjih 50 let slovenskega bibliotekarstva. Popisali smo vse dosedanje predsednike DBM in objavili faksimile ustanovne listine. Sledijo predstavitve naših častnih članov, nato pa predstavitve nekaterih knjižnic na območju delovanja društva. Zbornik smo natisnili v nakladi 500 izvodov. Strošek smo delno pokrili s sponzor-skimi sredstvi, delno pa s sredstvi društva ter Univerzitetne in Mariborske knjižnice. Dobite ga lahko brezplačno na naslovu DBM.
Dragica Tmjak
Knjižničarske novice 8( [998)3--«
v
IZOBRAŽEVANJE

lisi
SEKCIJA ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE ZBDS
V sekcijo za visokošolske knjižnice ZBDS so bile izvoljene ga. Zdenka Petermanec z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ga. Breda Brezo všek iz Univerzitetne knjižnice Maribor, ga. Lidija Seljak z Visoke šole za hotelirstvo in turizem v Portorožu in za predsednico ga. Alenka Logar-Pleško iz Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete v Ljubljani. Do sedaj smo se sestale samo enkrat, in sicer 10. decembra 1997, a še takrat ne vse. Sklenile smo, da se bomo posvetile problemom našega statusa oziroma nepoznavanja nazivov iz bibliotekarske stroke. Vendar smo sklenile počakati na odločbe o plačah, potem pa bi morda sklicali širši sestanek vseh predstavnikov visokošolskih knjižnic. Žal se ta problematika še vedno ni premaknila z mrtve točke in tako pravzaprav nimamo v rokah nobenega dokumenta, na katerega bi lahko oprli naša prizadevanja. Drugi sestanek sekcije je sklican za 22. april 1998 ob 10. uri v NUK-u. Morda se bo do takrat položaj že kaj zbistril in bi se potem v maju lahko le sestali na širšem "posvetovanju", na katerem bi pregledali položaj in spregovorili tudi o vseh drugih problemih, ki nas tarejo. Ker pa drug o drugem premalo vemo, predlagam, da mi svoje pripombe in predloge sporočite po elektronski pošti -alenka.logar@ff.uni-lj.si, na elektronsko konferenco - svk-zbds@nuk.uni-lj.si ali pa jih objavite v Knjižničarskih novicah.
Alenka Logar-Pleško
MARKETING V KNJIŽNICAH - MODNA MUHA ALI NUJA?
Vabimo vas, da se udeležite delavnice na temo Marketing v knjižnicah - modna muha ali nuja? Razlogi zakaj je koristno sodelovati v tej delavnici so zlasti v tem, da so menjalni procesi z njihovimi okolji nujnost za katerokoli knjižnico. To še posebej velja za odnose knjižnic z uporabniki njihovih storitev, z državnimi institucijami, z občinami ter z vsemi drugimi organizacijami, ki na kakršenkoli način soodločajo o preživetju in razvoju knjižnice.
Menjalni procesi so prisotni tudi znotraj knjižnic med različnimi udeleženci: lastniki - poslovodstvo -zaposleni posamezniki - skupine zaposlenih.
Na vseh teh ravneh se srečujemo z menjavanjem najrazličnejših izdelkov (= različnih pojavnih oblik vrednosti). Vsi udeleženci v menjalnih procesih iščejo zadovoljstva, torej poskušajo zadovoljevati svoje potrebe in želje.
Tudi knjižnice se soočajo z vse višjo stopnjo intenzivnosti konkuriranja pri zagotavljanju svojega preživetja in razvoja na svojih specifičnih trgih. Zategadelj postaja tudi za knjižnice nesmiselno vprašanje: "Izvajati marketing - da ali ne?" Vprašati se je treba: "Kako uspešno izvajati marketing?" Marketing je namreč veda in veščina, ki je osredotočena na proučevanje, načrtovanje, organiziranje, vodenje, izvajanje in nadzorovanje menjalnih procesov. Z marketingom lahko knjižnice ustvarjajo, ohranjajo, vrednotijo, usklajujejo ter
9
Knjižničarske novice S( 1^98)3-^
olajšujejo svoje menjalne procese z različnimi udeleženci.
Delavnico bosta vodila in izvedla
dr. Boris Snoj, docent in mag. Vladimir Gabrijan, višji predavatelj strokovnjaka za marketing na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.
Osnovni cilj delavnice je seznaniti udeležence z osnovnimi koncepti marketinga kot so: ugotavljanje značilnosti odjemalcev in njihovih potreb, obravnavanje knjižničnih storitev kot sredstev za reševanje problemov uporabnikov, spoznavanje zadovoljstva uporabnikov izdelkov, pomen in oblikovanje imagea knjižnice, značilnosti internega marketinga ...
Vsebina delavnice:
Knjižnica in njeno okolje Potrebe, želje, povpraševanje Menjava, marketing Objekt menjave (izdelek) Vrednost, koristnost Zadovoljstvo uporabnikov Trg iz marketinškega vidika
Delavnica je vsebinsko zanimiva in obravnava za knjižnične delavce aktualne teme, predavatelja pa podajata snov na privlačen način.
Datum delavnice, delavnica bo potekala 2. junija 1998 od 9h - 16h v računalniški učilnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Prijave za delavnico, prijavnico objavljamo v prilogi Knjižničarskih novic in vas prosimo, da izpolnjeno pošljete najkasneje do 8. maja na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Enota za razvoj knjižničarstva, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Delavnico bomo organizirali, če bo najmanj 20 prijav.
Kotizacija: 10.000 SIT na udeleženca.
PRIZNANJA KVALIFIKACIJ BIBLIOTEKARSKE STROKE
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je na svoji seji dne 26. februarja 1998 priznala višje strokovne nazive naslednjim knjižni-časkim delavcem:
VIŠJI BIBLIOTEKAR
1.	Slavko GABERC, bibliotekar, delavec Mestne knjižnice Piran, vodja izolske knjižnice, strokovni izpit za bibliotekarja je opravil: 8. 4. 1982
2.	Božidara FRELiH, bibliotekarka, delavka OHK Filozofske fakultete, vodja knjižnice za muzikologijo, strokovni izpit je opravila: 13. 1. 1987.
3.	Mojca MLINAR-STRGAR, bibliotekarka, delavka Biblioteke SAZU, klasifikatorka, strokovni izpit za bibliotekarja je opravila: 19. 5. 1987
4.	Slavica RAMPIH-VAJZOVIČ, bibliotekarka, delavka Mariborske knjižnice, pomočnica ravnateljice, strokovni izpit za bibliotekarja je opravila: 10. 5. 1985
VIŠJI KNJIŽNIČARSKI REFERENT
1.	Danica FLAC, višja knjižničarka, delavka Mariborske knjižnice, in-formatorka, strokovni izpit za višjega knjižničarja je opravila: 11. 12.1985
2.	Brigita KISNER, višja knjižničarka, delavka Mariborske knjižnice, vodja informacijskega kataloga, strokovni izpit za višjega knjižničarja je opravila: 24. 11. 1980.
3
Knjižničarske novice 8( 1998)3-4
3. Dragica MLAKAR, višja knjižničarka, delavka Mariborske knjižnice, vodja knjižnice Studenci, strokovni izpit je opravila: 18.5.1987
KNJIŽNIČARSKI REFERENT
1.	Regina HRASTNIK, knjižničarska referentka, delavka Mariborske knjižnice, delavka v izposoji, strokovni izpit je opravila: 2. 6. 1986
2.	Vesna UNUK MELIVA,
knjižničarska referentka, delavka Mariborske knjižnice, delavka v izposoji, strokovni izpit je opravila: 14. 1. 1987
3.	Sonja WEISS, knjižničarska referentka, delavka Mariborske knjižnice, strokovni izpit je opravila: 11. 12. 1985
Vsem čestitamo in jim želimo še naprej uspešno delo!
Melita Ambroži č
SPI OŠNOIZOBIiAŽEVALNE
KNJIŽNICE
KNJIŽNICE -INFORMACIJSKA SREDIŠČA Delavnice
Bohinj, hotel Zlatorog, 21. in 22. september
Pri pripravi delavnic smo upoštevali na lanskem posvetovanju izražene želje večine udeležencev, tako glede oblike kot vsebine. Vsako od štirih delavnic bo vodil po en povabljen strokovnjak v sodelovanju s slovenskim knjižničarjem. Okvirni naslovi delavnic so:
Razpisi različnih nacionalnih in mednarodnih institucij za projekte s področja knjižnične dejavnosti - kje in kako najti razpise, kakšne projekte prijaviti, kako oblikovati prijavo, vrednotenje projekta ... (vodita Rob Davies in Bojana Skrt)
Marketinške aktivnosti pri predstavljanju knjižnične dejavnosti
(vodita Christina Tovote in Barbara Kovar)
Kako raziščemo želje uporabnikov (vodita Sandra Bašič in Martina Rozman-Salobir) Uvajanje novega informacijskega servisa v knjižnico (vodita Mary Rowlatt in Breda Karun)
Delavnic se bo lahko udeležilo največ 60 knjižničarjev, ki bodo razdeljeni v dve skupini. Ker bi radi omogočili vsem slušateljem, da sodelujejo v vseh delavnicah, se bodo le-te dvakrat ponovile.
4
Knjižničarske novice 8(1998)3-4
Simultanega prevajanja letos ne bo, pripravili bomo prevod uvodnih tekstov in tez za razpravo. Predvsem pri diskusiji bodo po potrebi prevajali sodelavci predavateljev. Od udeležencev zato pričakujemo vsaj razumevanje angleščine.
Namestitev
Organizator bo poskrbel za rezervacijo sob v hotelu Zlatorog in depan-dansi Ukane. Svoje želje vpišite na prijavnico. Cene za polpenzion:
Hotel Zlatorog 56 DEM Depandansa 47 DEM Doplačilo za polni penzion znaša 15 DEM, za enoposteljno sobo pa 20 DEM.
Kotizacijo 5.000 SIT nakažite do 30. avgusta na žiro račun 50100-603-40498, z oznako 00 292005-1998. V ceno je vračunan 6,5% davek od storitev.
Prijave zbiramo do 31. maja 1998. Prijavnica je objavljena v prilogi Knjižničarskih novic.
Člani organizacijskega odbora:
Barbara Kovar, Mariborska knjižnica
Martina Rozman-Salobir, Osrednja knjižnica Celje
Boris Jukič, Goriška knjižnica Bojana Skrt, Knjižnica Otona Župančiča
Breda Karun, Knjižnica Otona Zupančiča
Za vse dodatne informacije pokličite Bredo Karun, tel.061 125 94 36 ali 061 216 828, e-mail: breda@lj-oz.sik.si
50 LET PIONIRSKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI
Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, letos praznuje svojo 50-letnico. Praznovali jo bomo delovno in vse leto, čeprav ima knjižnica svoj rojstni dan v resnici šele 15. novembra.
Letošnji 2. april - mednarodni dan knjig za otroke - bomo v celoti namenili promociji branja. Pionirska knjižnica v Ljubljani je vseh svojih 50 let promovirala branje in spodbujala, predvsem mlade, k branju. Zato bomo ob letošnjem 2. aprilu pripravili razstavo Petdeset zlatnikov, 50 knjig po izboru knjižničarjev Pionirske knjižnice. To so tiste knjige, s katerimi smo vabili mlade v svet branja in literature. Hkrati so to tista književna dela, za katera bi bilo škoda, da bi jih prezrli sodobni mladi bralci. Komentarje k izbranim knjigam piše dr. Igor Saksida. Knjiga: "50 zlatnikov" bo izšla jeseni 1998 pri Založbi Učila, Tržič.
Od junija 1997 do letošnjega februarja je v splošnih in šolskih knjižnicah potekal izbor Moje najljubše knjige 1998. Okrog 13.000 otrok je v 46 krajih po Sloveniji izbiralo najljubšo slovensko mladinsko knjigo in najljubšo v slovenščino prevedeno mladinsko knjigo. V poštev so prišle knjige, ki so izšle v zadnjih petih letih. Med člani odbora, ki je skrbel za dober potek in zaključek akcije, je bila poleg knjižničark Mihaele Kavčič iz Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici, Brede Kočevar iz Knjižnice v Črnomlju, Slavke Kristan iz Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, Darje Lavrenčič iz Pionirske knjižnice v Ljubljani, Spele Pahor
5
Knjižničarske novice 8( 1998)3-4
iz Matične knjižnice v Izoli, Tanje Po-gačar iz Pionirske knjižnice v Ljubljani, Neli Tomšič iz Osrednje knjižnice v Kranju, Ivanke Učakar iz OS Frana Albrehta v Kamniku in knjižničaija Vojka Zadravca iz Pionirske knjižnice v Ljubljani tudi devetletna Tanja Zaje iz 2. razreda OS Trnovo v Ljubljani.
Najljubši knjigi po izboru mladih bralcev za leto 1998 sta:
-	Ninina pesnika dva, avtorja Bogdana Novaka
/Novak, Bogdan: Ninina pesnika dva. Ljubljana: samoz., 1995./
in
-	Matilda, avtorja Roalda Dahla
/Dahl, Roald: Matilda. Prev. Bogdan Gradišnik. Uustr. Quentin Blake. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990. (Pisanice); 1993. (Domen); 1997. (Pisanice)./
Mladi so izbrali 15 domačih avtorjev in 23 tujih, 31 naslovov domačih knjig in 33 naslovov prevedenih knjig, od 182 glasov so za domače knjige dali 15 glasov za Ninina pesnika dva, avtorja Bogdana Novaka, 14 glasov za Košarkar naj bo, avtorja Primoža Suhodolčana, 12 glasov za Hči lune, avtorice Dese Muck, ... in za prevedene knjige 33 glasov za Matildo, avtorja Roalda Dahla, 6 glasov za Prvo ljubezen, avtorice Mary Hooper in 4 glasove za zbirko Pet prijateljev, avtorice Enid Blyton, ... Med posameznimi avtorji vodijo z več deli Bogdan Novak s 35 glasovi, Roald Dahl s 34 glasovi, Desa Muck s 27 glasovi, Primož Suhodolčan s 25 glasovi, ...
V Pionirski knjižnici v Ljubljani, Komenskega 9, bodo 8. aprila 1998 ob 11. uri na slavnostni prireditvi ob odprtju razstave Petdeset zlatnikov in proglasitvi Moje najljubše knjige 1998 s programom sodelovali učenci 3. a razreda z OS Ledina z učiteljico gospo Ireno Šimenc Mihalič. Nato bo
sledilo srečanje s pisateljem Bogdanom Novakom. Slavnostno prireditev bosta s svojo prisotnostjo počastila gospod Jožef Školč, minister za kulturo Republike Slovenije in gospod Tone Partljič, predsednik Bralne značke Slovenije.
Pionirska knjižnica pripravlja skupaj s Slovensko sekcijo IBBY in revijo Otrok in knjiga strokovno posvetovanje z naslovom Beseda - knjiga ~ knjižnica, ki bo 15. aprila 1998 ob 9.30 uri v dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Miklošičeva 24. Posvetovanje bo vodila dr. Marjana Kobe. Poudariti želimo, da je motiviranje za branje pomembna naloga sodobne mladinske knjižnice. Našemu vabilu za referate so se odzvali strokovnjaki s področja mladinske književnosti, avtorji, uredniki, založniki, mladinski knjižničarji: Blanka Bošnjak, Vasja Cerar, dr. Meta Gros-man, Tilka Jamnik, Polonca Kovač, Bogdan Novak, dr. Silva Novljan, dr. Igor Saksida, Darka Tancer Kajnih in Savina Zwitter. Referati bodo izšli v posebnem zborniku.
Tudi redne prireditve, Ure pravljic, Igralne ure in Pogovori o knjigah bodo vsebinsko vezane na proslavljanje rojstnega dne Pionirske knjižnice v Ljubljani.
Pionirska knjižnica bo v letošnjem letu izdala tudi anotiran priporočilni seznam mladinskih knjig, ki so izšle v letih od 1991 do 1997.
Tanja Pogačar, Tilka Jamnik
6
Knjižničarske novice 8(1998)3-4
POSLANICA OB MEDNARODNEM DNEVU ZA OTROKE
2. april, rojstni dan velikega pravljičarja Hansa Christiana Ander-sena je IBBY pred 31 leti proglasila za mednarodni dan knjig za otroke. Med članicami IBBY je bila za sponzorja letošnjega dne izbrana Belgija. Poslanico otrokom z naslovom: "Praznik se začenja s prvim stavkom" je napisal pesnik in pisatelj Bart Moeyaert. Avtorje med našimi bralci že poznan. Prevedena je njegova knjiga "Gole roke", ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 1997. Ilustracijo k Moeyaertovim verzom je naredila Gabrielle Vincent. Tudi Vincentova je bila slovenskim bralcem že predstavljena in sicer s knjigo "Lovro in Matej. Moj stari hrast", ki jo je izdala Epta leta 1995. Letošnjo poslanico "Praznik se začenja s prvim stavkom" sta prevedla Boris A. Novak in Monika van Paemel.
Tanja Pogačar
Bart Moeyaert
PRAZNIK SE ZAČENJA S PRVIM STAVKOM
Včasih sonce sije. Včasih mesec rase. In je blizu od Tod do daljne jase.
Včasih čas tiktaka. Včasih zdi in čaka. Včasih mimo lebe Ura zakoraka.
Včasih krvavi srce, Duh pa tuli grozno. In medtem ko bereš, Je že pozno, pozno.
Včasih pride konec. Včasih je vse zgodnje. Včasih pa te svetlo Čaka vse prihodnje.
Včasih poči glas. Včasih govore oči. Včasih zmore zgodba Čudežne laži.
Sonce znova sije. Veter znova brije. Knjiga se odpre, Vrata čarovnije.
Iz nizozemščine prevedla Boris A. Novak in Monika van Paemel
7
Knjižničarske novice 8( 1998)3-1
SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ
v
"Oton Zupančič in Bela krajina"
Slovenija je šest let sodelovala v mednarodnem knjižnem kvizu, ki ga je vodila nemška ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen. Letos se je ta ustanova odločila, da s kvizom v tej obliki ne bo več nadaljevala; ker pa si je med slovenskimi mladimi reševalci in knjižničarji pridobil veliko prijateljev, smo se odločili, da nadaljujemo s svojim slovenskim knjižnim kvizom. Namenili ga bomo spoznavanju Slovenije.
K pripravi knjižnega kviza smo povabili sodelavce iz prejšnjih let in izkoristili dosedanje izkušnje: nosilec kviza je Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Zupančiča, sodelavci pa Slovenska sekcija IBBY, Bralna značka Slovenije, Bralno duštvo Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Založba Mladinska knjiga. V delovni skupini za pripravo vprašalnika smo sodelovale: Liza Hriberšek Balkovec in Tilka Jamnik iz KOŽ, enote Pionirske knjižnice v Ljubljani, Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča, Ptuj, Breda Kočevar iz Knjižnice Črnomelj in Spela Pahor iz Matične knjižnice Izola.
Letos, ob 120 letnici rojstva smo kviz namenili pesniku Otonu Zupančiču in Beli krajini. Prvi del vprašalnika je namenjen otrokom na razredni stopnji, drugi del pa otrokom na predmetni stopnji. Glavni namen kviza je pritegniti otroke v knjižnico, k iskanju informacij in k branju literature.
Kot vsa leta doslej smo za izvedbo kviza naproslili 60 osrednjih splošnih knjižnic v Sloveniji. Kviz bodo izvajale v sodelovanju s šolskimi knjižni-
cami in drugimi dejavniki v svojem okolju; letos je še posebej primeren, da ga ponudimo učiteljem razrednega pouka, učiteljem slovenščine, zemljepisa in zgodovine. Akcija poteka od marca do septembra, prva nagrada v vsaki osrednji knjižnici bo udeležba enega izžrebanega reševalca na zaključni prireditvi, prvi teden v oktobru, v tednu otroka, v Ljubljani in sodelovanje v oddaji TV Slovenija. Tokrat bomo z žrebom podelili tudi eno nagrado med knjižničarje, ki spodbujajo otroke k sodelovanju v kvizu; nagrado je prispevalo Bralno društvo Slovenije.
Želimo vam veliko veselja in uspehov pri motiviranju otrok, da bi spoznavali Otona Župančiča in Belo krajino! Obenem se zahvaljujemo vsem, ki prispevate k temu, da otroci rešujejo knjižni kviz.
Tilka Jamnik
KANDIDIRANJA SLOVENSKE SEKCIJE IBBY ZA PRIZNANJA V LETU 1998
Letos bodo zopet svečano podeljena IBBY priznanja (priznanja, ki jih podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost vsaki dve leti). Nagrajenci bodo proglašeni aprila 1998 na mednarodnem sejmu knjig za otroke v Bologni, svečane podelitve pa bodo septembra 1998 v New Delhiju, na 26. kongresu IBBY.
Podeljene bodo Andersenove nagrade za celotni ustvarjalni opus na področju mladinske književnost enemu od predlaganih pisateljev in enemu od predlaganih ilustratorjev. Mednarodna žirija, član katere je prvič tudi slovenski predstavnik, akademski
8
Knjižničarske novice 8(1998)3-4
slikar in ilustrator Matjaž Schmidt, bo izbirala nagrajenca med 25 predlaganimi pisatelji in 25 predlaganimi ilustratorji.
Slovenska sekcija IBBY je za An-dersenovo nagrado 1998 predlagala pisateljico Svetlano Makarovič in ilustratorko Marijo Lucijo Stupica.
Utemeljitev predloga za nagrado je za Svetlano Makarovič pripravil Andrej Uc, urednik pri Založbi Mladinska knjiga, za Marijo Lucijo Stupica jo je pripravila Maruša Avguštin, likovna kritičarka. Bibliografijo mladinskih knjig obeh avtoric v slovenskem jeziku in v prevodih, seznam nagrad, razstav in člankov sta pripravili Tanja Pogačar in Darja Lavrenčič iz Pionirske knjižnice v Ljubljani. Celotni tekst je prevedla v angleški jezik Erica Johnson Debeljak. Dvanajstim članom mednarodne žirije smo morali poslati vsaj po pet originalnih knjig vsake kandidatke s prevodi vsebin. Knjige za člane žirije so prispevale založbe Mladinska knjiga, DZS, Prešernova družba, Domus in Mladika. Članom žirije smo poslali knjige:
1.	Makarovič, Svetlana: Kosovirja na leteči žlici. Ilustr. Matjaž Schmidt. Ljubljana: DZS, 1994. (Kosovirji).
2.	Makarovič, Svetlana: Cosies on the Flying Spoon. Prev. Sonja Kravanja. Ilustr. Matjaž Schmidt. Ljubljana: DZS, 1994. (The Cosies).
3.	Makarovič, Svetlana: Mačja preja. Ilustr. Svetlana Makarovič. Ljubljana: Mladika, 1992. (Trepetlika).
4.	Makarovič, Svetlana: Pekarna Mišmaš. Ilustr. Gorazd Vahen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. (Svetlanovčki).
5.	Makarovič, Svetlana: Potepuh in nočna lučka. Ilustr. Marjan Amali-etti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. (Svetlanovčki).
6.	Makarovič, Svetlana: Škrat Kuzma dobi nagrado. Ilustr. Tomaž Lavrič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966. (Svetlanovčki).
7.	Makarovič, Svetlana: Tacamuca. Ilustr. Gorazd Vahen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995.
8.	Andersen, Hans Christian: Pas-tirica in dimnikar. Prev. Rudolf Klesal. Ilustr. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: Prešernova družba, Vrba, 1994.
9.	Andersen, Hans Christian: Svinjski pastir. Prev. Franc Burgar. Ilustr. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. (Velike slikanice).
10.	Grafenauer, Niko: Mahajana in druge pravljice o Majhnici. Ilustr. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: Domus, 1990.
11.	Hoffmann, Ernst Theodor Ama-deus: Hrestač in Mišji kralj. Prev. Mojca Kranjc. Ilustr. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: DZS, 1996. (Velikanček).
12.	Wilde, Oscar: Srečni kraljevič. Prev. Ciril Kosmač. Ilustr. Marija Lucija Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993.
Slovenska sekcija 1BBY kandidira za uvrstitev na IBBY ČASTNO LISTO 1998 (IBBY Honour List) pisatelja Borisa A. Novaka, ilustratorja Matjaža Schmidta in prevajalca Katarino Bogataj-Gradišnik in Janeza Gradišnika. Priznanje je avtorju izkazano za knjigo, ki je izšla v zadnjih treh letih.
Pisatelja Borisa A. Novaka predstavlja založba DZS s knjigo: Novak, Boris A.: Mala in velika Luna. Ilustr. Danijel Demšar. Ljubljana: DZS, 1994. (Ristanc). Ilustratorja Matjaža Schmidta predstavlja založba Mladinska knjiga s knjigo: Prokofjev, Sergej Sergeevič: Peter in volk. Prev. Mile
9
Knjižničarske novice 8( 1998)3-1
Klopčič. Ilustr. Matjaž Schmidt. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. (Cicibanov vrtiljak, Velike slikanice). Utemeljitev je napisala likovna kri-tičarka Maruša Avguštin. Prevajalko Katarino Bogataj-Gradišnik in prevajalca Janeza Gradišnika predstavlja urednik založbe Mladinska knjiga Andrej lic s knjigo: Hoffmann, Ernst Theodor Amadeus: Pripovedke. Prev. Katarina Bogataj-Gradišnik in Janez Gradišnik. Ilustr. Ruth Knorr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. (Veliki pravljičarji).
Za izredno pomembno IBBY-ASAHI READING PROMOTION AWARD, nagrado, ki s finančnim prispevkom v višini 1 milijona jenov izkaže priznanje in da nadaljno spodbudo ustanovi, ki na izjemen način uvaja in izvaja oblike, ki spodbujajo mlade k branju, kandidira slovenska sekcija IBBY Bralno značko pri ZPMS. V utemeljitvi, ki jo je pripravila Tilka Jamnik, vodja Pionirske knjižnice v Ljubljani in podpredsednica Bralne značke, je poudaijena
razširjenost Bralne značke, z že 37-letno tradicijo, med slovenskimi in zamejskimi šolarji, in novi projekti v gibanju v zadnjih letih, ki naj bi željo po branju razširili tudi na predšolsko mladino ter povezali v Sloveniji vse, mentorje, avtorje, založnike, strokovnjake in ustanove, kot mladinske in šolske knjižnice, Bralno društvo, Slovensko sekcijo IBBY, revijo Otrok in knjiga in druge, ki si prizadevajo, da bi knjiga in branje postala in bila spremljevalca vseh, predvsem pa mladih, in jim odpirala svet in svetove, kot je tudi v novejšem programu gibanja z vodilom: S knjigo v svet.
Osrednja tema 26. kongresa IBBY je PEACE THRUOGH CHILDREN'S BOOKS. Dr. Metka Kordigel je s svojim referatom: Mladinska književnost - poslednja možnost za mir ? uvrščena v plenarni del kongresa.
Nominacije za grado 1998:
Andersenovo na-
Država
Pisatelj
Ilustrator
Argentina
Avstrija
Belgija
Brazilija
Češka
Danska
Finska
Francija
Grčija
Hrvaška
Islandija
Indija
Japonska
Kanada
Moldavija
Nemčija
Nizozemska
Poljska
Graciela Montes Martin Auer Bart Moeyaert Barolomeu Campos de Queiros Iva Prochazkova Bent Haller Hannele Huovi Marie-Aude Murail Maro Loizou Luko Paljetak Sigrun Eldjarn Ruskin Bond
Brian Doyle Spiridon Vangheli Paul Maar Imme Dros
Carlos Nine Erwin Moser Gabrielle Vincent Helena Alexandrino
Lilian Brogger Mika Launis Tomi Ungerer Alexis Kyritsopoulos Ivan Vitez Sigrun Eldjarn Jagdish Joshi Shinta Cho Gilles Tibo
Binette Schroeder Dick Bruna Stasys Eidrigevicius
10
Knjižničarske novice 8( 1998)3-4
Portugalska	Alice Vieira
Rusija	Boris Zakchoder
Slovaška	Daniel Hevier
Slovenija	Svetlana Makarovic
Španija	Ana Maria Matute
Švedska	Mats Wahl
Švica	Jurg Schubiger
UK	Anne Fine
ZDA	Katherine Paterson
Henrique Cayatte Boris Diodorov Luba Končekova-Vesela Marija Lucija Stupica Roser Capdevila Vails Hon Wikland Kathi Bhend Shirley Hughes Jerry Pinkney
Tanja Pogačar
ZAVOD ZA ODPRTO DRUŽBO SLOVENIJA
tt i^p ' ■ ■"' ':
NOVOSTI
1.	Obveščamo vas, da je z letošnjim letom prevzela delo nacionalne koordinatorke za knjižnice pri Zavodu za odprto družbo - Slovenija ga. Eva Kodrič-Dačič. Vse informacije o knjižničnem programu dobite pri njej (tel. 061 12 50 141, e-mail eva.kodric-dacic@ nuk.uni-lj.si, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (za Zavod za odprto družbo), Turjaška 1, 1000 Ljubljana).
2.	Pri Zavodu za odprto družbo se je že prvič sestala komisija za knjižnice v novi sestavi. Njeni člani so priznani strokovni delavci: mag. Irena Sapač (UKM), Rajko Slokar (Goriška knjižnica Franceta Bevka), Milena Bon (Knjižnica Gimnazije Poljane), Zlata Dimec (NUK), Melita Ambrožič (NUK).
3.	Vse, ki boste prijavili projekte v okviru programa Matching Funds Grants obveščamo, daje komisija
določila datume za oddajo projektov. Na voljo imate še dva roka: 15. maj 1998 in
1. september 1998 Projekte pošljite nacionalni koor-dinatorki za knjižnice. Za tiste, ki vas je treba vzpodbuditi k delu, je komisija predlagala tudi teme oziroma področja, ki bi jih bilo treba v slovenskem knjižni-čem informacijskem sistemu razviti ali jim posvetiti več pozornosti:
opremljanje slovenskih knjižnic z opremo za slepe in slabovidne uporabnike,
slovenske knjižnice in Romi, opremljanje knjižnic z opremo potrebno za avtomatično vračanje gradiva.
Časa je še dovolj, začnite z delom. Navodila za prijavo projektov in formularje dobite pri koordina-torki.
4. V lanskem letu smo bili slovenski knjižničarji pri prijavi projektov zelo uspešni. Iz sredstev Open Society Institute Network Library Program je bilo sofinanciranih kar 5 projektov, šesti pa še čaka na končno potrditev:
11
Knjižničarske novice 8( 1998)3-4
Projekt:	Prispevek OSI NLP
Retrospective Conversion of Card Catalogues of Nat'l and Univ. Lib, Part II: Catalogs 1948-1988	$ 70.000
Automation of Central Humanities Library	$ 45.000
Collection of CD-ROM for life-long learning	$6.350
Seminar Conservation & Preservation of Medieval Bindings	$ 7.590
A Survey of Medieval Manuscripts	$ 9.600
Multilingual dictionary of librarianship	$ 12.939
ČESTITKE
NOV MAGISTERIJ
Vsem , ki delajo na omenjenih projektih, želimo veliko uspeha.
5. Ker izhajajo Knjižničarske novice le enkrat mesečno (lahko pa se zgodi, da jih kakšen mesec tudi ni), se dogaja, da so razpisni roki zelo kratki, ali pa ste o njih obveščeni z zamudo. Vsem, ki vas zanimajo dejavnosti Zavoda za odprto družbo svetujemo, da si ogledate domačo stran na www.osi.hu/11lp. Za tiste pa, ki jim čas prehitro beži in nimajo časa brskati po Internetu, bomo začeli izdajati »bilten« v elektronski obliki. Po elektronski pošti boste prejeli vse novice, ki se nanašajo na razpise in delo Zavoda za odprto družbo povezanega s knjižnicami. Če ga želite prejemati, pošljite svoj e-mail na naslov eva.kodric-dacic@nuk.uni-lj.si
Eva Kodrič-Dačič
9. oktobra 1997 je Dragotin Kar-doš, iz Mednarodnega centra za kemijske študije, na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom "Metode za doseganje dodane vrednosti pri procesiranju naravoslovno-tehničnih informacij" in si pridobil naziv magister naravoslovno tehnične informatike. Kolegu čestitamo in želimo še veliko uspehov!
ŽUPANOVA PRIZNANJA OB KULTURNEM PRAZNIKU
Na slovenski kulturni praznik, 8. februar, je novomeški župan Franci Koncilija podelil županova priznanja za kulturne dosežke v letu 1997. Med nagrajenci sta bili tudi Knjižnica Mirana Jarca in bibliotekarka Našata Petrov. Objavljamo utemeljitvi nagrad:
Knjižničarske novice 8(1998)3-4
-	Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, je prejela županovo priznanje kot ustanova in delovni kolektiv za strokovno uspešnost na področju bibliotekar-stva, bibliografske dejavnosti ter popularizacije neknjižnega gradiva, kot so fototeka, rokopisi, drobni tisk. Sodijo med najboljše in najbolj opremljene splošno-izobraževalne knjižnice v Sloveniji. Imajo najboljše izdelano domačo stran na internetu, kjer se skupaj z Novim mestom in svojimi prireditvami predstavljajo svetu.
-	Nataša Petrov, profesorica in bibliotekarka, je bila več kot 20 let zaposlena v Knjižnici Mirana Jarca, od tega skoraj 9 let ravnateljica knjižnice. V tem obdobju je močno prispevala k izdelavi projektov za izgradnjo prizidka knjižnici. Ostali čas je delala na oddelku dolenjske domoznanske bibliografije ter s svojim poglobljenim znanjem, sistematičnim obdelovanjem in posredovanjem domoznanskega gradiva in informacij vidno obogatila dolenjski in slovenski kulturni prostor. Prispevala je k nastanku številnih publikacij o Novem mestu in prevajala iz francoščine in hrvaščine v slovenščino ter iz slovenščine v francoščino.
Kolegom iskreno čestitamo za dobljena priznanja in jim želimo tudi v bodoče veliko uspehov!
Euroinfocenter v WTC-ju na Dunajski 154 v Ljubljani potrebuje dokumentalista za honorarno pomoč, ca. 2 -3 mesece od 8h - 16h. Pogoji:
-	najrajši upokojenec ali upokojenka, lahko tudi 2 osebi (vsaka po 4 ure),
-	poznavanje dela z računalnikom (vnos v INFOLIT),
-	znanje angleškega jezika,
-	smisel za delo z uporabniki,
-	plačilo po dogovoru. Podrobnejše informacije dobite pri ga. Ireni Rezec, tel.: 1891-880.
OBVESTILA
Dobili smo obvestilo o 3. mednarodni konferenci o koncepcijah knjižničarske in informacijske znanosti (CoLIS 3) z naslovom
DIGITAL LIBRARIES:
Interdisciplinary Concepts,
Challenges and Opportunities
Konferenca bo potekala v Dubrovniku, Hrvaška od 23. - 26. maja 1999. Organizirajo jo Univerza v Zagrebu, Hrvaška; University of Tampere, Finland; Royal School of Library and Information Science, Copenhagen, Denmark in Rutgers University, New Brunswick, New Jersey, USA.
13	Knjižničarske novice 8( 1998)5
PR I LOČE
Konferenca bo posvečena problematiki digitalnih knjižnic: temeljni teoretični vidiki digitalnih knjižnic, narava zbirk v digitalnih knjižnicah, organizacija digitalnih knjižnic, dostop do digitalnih knjižnic, uporaba digitalnih knjižnic, tehnična infrastruktura, evalvacija digitalnih knjižnic, družbene in ekonomske posledice, integriranje informacijskih virov, odnos do tradicionalnih knjižnic.
Na konferenci lahko sodelujete z referatom, s posterji, z diskusijo, s praktičnimi vajami, z delavnicami ali s prikazi in razstavami.
Pomembni datumi:
-	Danes: če vas konferenca zanima, izpolnite formular na web strani konference, ali pošljite mail na naslov
colis3@ffzg.hr
-	15. september 1998: zadnji rok za oddajo referatov.
-	15. oktober 1998: zadnji rok za oddajo vseh ostalih oblik sodelovanja.
-	december 1998: obvestilo o izbranih prispevkih.
-	februar 1999: končna verzija prispevkov.
Vse dodatne informacije lahko dobite na
http://www.ffzg.hr/infoz/colis3 ali
http://www.sdls. rutgers. edu/colis3
1.	V prvi prilogi objavljamo prispevek Melite Ambrožič z naslovom Kaj je in (predvsem) kaj ni bibliotekarski strokovni izpit.
2.	Že v prejšnji številki smo objavili naročilnico za Zbornik, ki ga je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije izdala ob 50 letnici svojega delovanja. Zal je prišlo do napake pri ceni, ki znaša 1.500 SIT.
3.	V tretji prilogo objavljamo naročilnico za ISBD(S) : Mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij. Predelana izdaja. Priročnik je koncem leta 1997 izdala Narodna in univerzitetna knjižnica.
4.	V četrti prilogi objavljamo prijavnico za delavnco Knjižnice - informacijska središča, ki bo v organizaciji Sekcije za splošnoizo-braževalne knjižnice pri ZBDS, potekala 21. in 22. septembra v Bohinju.
5.	V peti prilogi objavljamo prijavnico za delavnico Marketing v knjižnicah - modna muha ali nuja?, ki bo potekala 2. junija v Narodni in univerzitetni knjižnici.
14
Knjižničarske novice 8( 1998)3-4
Priloga Knjižničarskih novic 8(l99S)3-4
KAJ JE IN (PREDVSEM) KAJ NI BIBLIOTEKARSKI
STROKOVNI IZPIT
Ob pripravi osnutka besedila novega pravilnika o pripravništvu, strokovnih izpitih in napredovanju na področju knjižničarstva so se pojavljala mnenja o (ne)potrebnosti strokovnih bibliotekarskih izpitov, glede na to, da imamo visokošolski študij bibliotekarstva. Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je bila deležna očitkov, da s »preverjanjem« znanja diplomiranih bibliotekarjev hoče preverjati univerzitetne diplome in strokovnost habilitiranih univerzitetnih učiteljev. Med študenti bibliotekarstva pa bolj ali manj glasno (a slišno) krožijo govorice, kako nedopustno je, da so v knjižnicah zaposleni kadri drugih profilov, ki nižajo že itak nizek status slovenskega knjižničarstva. Za nizek status so po tej logiki torej krivi bibliotekarski strokovni izpiti, ki jih lahko opravljajo vsi knjižničarji. Ker velja takšno prepričanje tudi med študenti bibliotekarstva, ki imajo večinoma že kar nekaj let knjižničarske prakse in bi predpise s področja delovnih razmerij morali poznati, se nad tem velja resno zamisliti. Zakaj? Odgovor se jim namreč ponuja sam -odpravimo strokovne bibliotekarske izpite, pa bo problem rešen. Ker žal rešitev ni tako enostavna, bom poskušala navesti nekaj dejstev, ki bi jih morali poznati tisti, ki ne poznajo razlike med izobraževanjem, strokovnim usposabljanjem in strokovnim izpopolnj evanj em.
• Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje
Na visokošolski ravni poteka izobraževanje knjižničarjev v Sloveniji trenutno samo po javno verificiranem izobraževalnem programu bibliotekar-
stvo, ki ga izvaja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo. Izobraževalni program se izvaja v obliki rednega in izrednega študija na dodiplomski ravni, od lanskega leta pa je organiziran tudi podiplomski študij bibliotekarstva. Izobraževalne programe je potrdil Svet za visoko šolstvo RS. Po izpolnitvi pogojev izobraževalnega programa si diplomantje pridobijo ustrezno izobrazbo in naziv (diplomirani bibliotekar, magister in doktor bibliotekarstva).
Strokovno usposobljenost (ne pa izobrazbo!) si pridobijo knjižničarski delavci s strokovnim usposabljanjem, ki poteka v obliki organiziranega pripravništva ali usposabljanja na delovnem mestu, ki ga dopolnjujejo z obiskovanjem različnih tečajev, seminarjev, delavnic ipd. ter s samo-izobraževanjem. Po ustrezni dobi strokovnega usposabljanja so dolžni opraviti preizkus strokovne usposobljenosti (v našem primeru strokovni bibliotekarski izpit) po katerem si pridobijo samo strokovno usposobljenost za samostojno opravljanje strokovnih knjižničarskih del na delovnem mestu, ne pa izobrazbe. Z uspešno opravljenim strokovnim izpitom si pridobijo stopnji izobrazbe ustrezen strokovni naziv (trenutno »knjižničar«, »višji knjižničar«, »bibliotekar«). Zal termini za strokovne nazive niso bili najbolj posrečeno izbrani, saj sta se tako višji knjižničar kot bibliotekar prekrivala z nazivi, ki so jih po končanem višješolskem in kasneje visokošolskem izobraževanju dobili diplomanti. Zakaj so naši kolegi pred dvemi desetletji tako poimenovali posamezne strokovne nazive, ne vem.
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4
Strokovni izpit imajo uveljavljen kot obliko preverjanja strokovne usposobljenosti tudi druge stroke (arhivisti, muzealci, delavci s področja varstva kulturne dediščine, pravniki, delavci v državni upravi in pravosodju, delavci s področja varstva pri delu, inšpektorji za šolstvo in šport, delavci v organih carinske službe, delavci s področja socialnega dela itd.). Strokovni izpiti se na področju knjižničarstva izvajajo neprekinjeno od leta 1951 dalje in vsa ta leta je stroki uspelo ohraniti strokovni izpit kot enoten izpit za vse vrste knjižnic, čeprav je področje vzgoje in izobraževanja strokovni izpit za šolske knjižničarje v svoji zakonodaji imelo nekaj časa (in zdaj ponovno) urejeno po svojih predpisih. Stroke, ki strokovnega usposabljanja in strokovnih nazivov dosedaj še niso imele enotno urejene, to štejejo za pomanjkljivost in z novimi zakoni in podzakonskimi akti poskušajo stanje spremeniti (npr. področje športa). Strokovni izpiti na področju knjižničarstva so bili vedno organizirani v skladu z delovnopravnimi predpisi in nikoli v ničemer niso sodili na področje formalnega izobraževanja. Svoje znanje knjižničarski delavci izpopolnjujejo v okviru programov strokovnega izpopolnjevanja, ki jih izvajajo različne ustanove in organizacije npv. NIJK, druge knjižnice, IZUM, bibliotekarska društva in njihova zveza itd. Zal na nivoju države še nimamo ustanove, ki bi bila pristojna za verifikacijo programov strokovnega izpopolnjevanja. Imenovanje takšne ustanove ali organizacije bi bila verjetno naloga Strokovnega sveta za knjižničarstvo RS.
« Kdo lahko opravlja delo v knjižnici?
Glede na veljavne predpise s področja knjižničarstva moramo spoštovati naj-
prej Zakon o knjižničarstvu (1982), ki navaja le, da morajo strokovna knjižničarska dela opravljati ustrezno strokovno usposobljeni kadri. Za razliko od npr. sodstva, zdravstva ali državne uprave, ki imajo specialne predpise oz. splošne akte (zakone), v katerih je določeno, kakšne profile delavcev smejo zaposlovati ustanove z omenjenih področij (npr. zakon o sodniški službi), knjižničarstvo takšnega akta nima (npr. zakona o knjižničarski službi). Zaposlovanje delavcev v knjižnicah je stvar aktov sistemizacije delovnih mest, v katerih se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za določeno delovno mesto. Soglasje na akt o sistemizaciji da ustanovitelj knjižnice. Predpisov o profilih delavcev, ki jih lahko zaposlujejo knjižnice, ni, zato tudi ni osnove za presojanje o večji ali manjši primernosti, več- ali manj- vrednosti diplomantov različnih visokih šol, ki so trenutno zaposleni v knjižnicah. Knjižnice so jih zaposlile v skladu s svojimi potrebami in v skladu s predpisi, ki veljajo.
Če navedem konkretni primer: knjižnica npr. v svoji sistemizaciji delovnih mest določi, da bo sistemizirala za vodenje glasbenega oddelka delavca z doktoratom s področja glasbe, za vodenje restavratorskega centra delavca z doktoratom s področja kemije in za vodenje domoznanskega oddelka delavca z doktoratom s področja zgodovinskih znanosti. Ustanovitelj akt sistemizacije potrdi. Noben predpis pa takšni sistemizaciji ne nasprotuje. Ker ni določeno, da morajo ti kadri opraviti npr. dodatne izpite v okviru visokošolskega programa bibliotekar-stvo, če želijo opravljati strokovna knjižničarska dela, se usposabljajo samo na delovnem mestu in po predpisani dobi opravijo bibliotekarski strokovni izpit. Če njihova dela niso strokovno knjižničarska, opravljajo
7
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4
strokovne izpite v svojih »matičnih« strokah (npr. delavci restavratorskega centra opravljajo strokovne izpite s področja restavratorstva).
Ker se v knjižnicah zaposluje vedno več profilov drugih strok (informatiki, sistemski inženirji, programerji, matematiki, organizatorji dela, ekonomisti itd.), verjetno to ni le posledica »pomanjkanja« kadrov z diplomami s področja bibliotekarstva ampak večinoma posledica potreb po omenjenih kadrih. V strokovni literaturi lahko po letu 1990 celo zasledimo zapise o t.i. krizi knjižničarskih šol in ponekod celo o njihovem zapiranju (gre seveda za šole, ki svojih programov niso pravočasno prilagodile spremenjenim potrebam okolja knjižnic). Če omenim le primer ZDA, velja določilo, da so v knjižnicah zaposleni t.i. knjižničarji (opravljen magisterij s področja knjižničnih in informacijskih znanosti) in predmetni specialisti s področja drugih ved (prve nazivajo »professional« druge pa »para-professional staff«), Do-diplomskega izobraževanja na področju knjižničnih in informacijskih znanosti že nekaj desetletij nimajo več, kvaliteto kadrov pa stroka nadzira s preverjanjem programov knjižničarskih šol (akreditacija), z usposabljanjem novozaposlenih na delu, s sistemom vstopnih kvalifikacij ipd. (glej več: M. Ambrožič, Knjižnica 2-3/1997).
Res pa je tudi, da je status knjižničarstva v anglo-saksonskih državah popolnoma drugačen, kot pri nas in direktorjem, ravnateljem in drugim vodilnim delavcem ustanov ali knjižnic še na misel ne pride (pa tudi predpisi tega ne omogočajo), da bi v knjižnicah zaposlovali kadre, ki so na drugih delovnih mestih postali odveč, ki so se pokazali v organizaciji na kakršenkoli način moteči ali pa bi jih radi spravili v okolje, kjer bodo lahko
»v miru dočakali upokojitev«. Primerov, ko npr. specialne knjižnice, ki bi resnično potrebovale najmanj visokošolsko izobražen kader, »vodijo« knjižničaiji s srednjo izobrazbo, pri nas ni težko najti!
• Institut pripravništva in strokovnega izpita
Pripravništvo in strokovni izpit sta instituta delovnega prava in nimata nobene povezave z določili s področja visokošolskega izobraževanja, kot so nekateri zmotno prepričani. Strokovni izpit opravljajo delavci praviloma po opravljenem pripravništvu, po predpisani dobi usposabljanja na delovnem mestu pa delavci, ki ob sklenitvi delovnega razmerja niso bili več pripravniki, strokovnega izpita s področja dela pa še niso opravili. Pa poglejmo na kratko predpise, ki določajo pripravništvo in strokovne izpite. Pri nas:
1.	Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. list SFRJ št. 60/89 in 42/90, Ur. list RS št. 4/91, 10/91, 17/91, 13/93 in 66/93) omeni strokovni izpit v poglavju o prenehanju delovnega razmerja in sicer v 75. členu: delavcu preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja ... če pripravnik ne opravi strokovnega izpita. V tem primeru pristojni organ sprejme sklep o prenehanju delovnega razmerja pripravnika na podlagi negativne ocene pri strokovnem izpitu. Zakon se uporablja kot republiški predpis, podrobnejša določila so v podzakonskih aktih npr. kolektivnih pogodbah za posamezne dejavnosti.
2.	Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 14/90, 5/91, 10/91, 17/91-1, 29/92, 13/93, 71/93, 2/94, 19/94, 38/94, 29/95) določa v 19.
3
Priloga Knjižničarskih novic S( 1998)3-4
členu pripravništvo. »Pripravnik je vsak, ki prvič začne opravljati delo ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela. Pripravništvo lahko traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. S kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom se določi trajanje in potek pripravništva ter program, vodstvo, način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. ... Ob koncu pripravništva opravi pripravnik izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja praviloma pred iztekom pripravniške dobe«. Zakon o delovnih razmerjih za razliko od Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja dopušča po neuspešnem opravljanju strokovnega izpita še en poskus, preden pripravniku preneha delovno razmerje. Enotno za področje knjižničarstva sta pripravništvo in strokovni izpit (v smislu državnega izpita) bila opredeljena s samoupravnim sporazumom o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke (Ur. list RS 30/80). Kasneje je področje šolstva s svojimi predpisi uvedlo »svoje« strokovne izpite za šolske knjižničarje.
V izogib govoricam, da Izpitna komisija dopušča opravljanje strokovnega izpita in s tem večjo možnost zaposlitve v knjižnicah tudi nezaposlenim, bi omenila še zakonsko določilo glede volonterskega pripravništva. Tovrstno obliko pripravništva omogoča že Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, podrobneje pa 20. člen Zakona o delovnih razmerjih. Volontersko pripravništvo se lahko izvaja kot posebna pravica do priprave na zaposlitev na podlagi 39. člena zakona o zaposlovanju in zavaro-
vanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS št. 5/91, 12/92, 71/93 in 38/94), predvidevajo pa ga tudi zakoni s področja negospodarskih dejavnosti. Pri volonterskem pripravništvu gre za pripravnike, ki ne sklenejo delovnega razmerja, pač pa posebno pogodbo, na podlagi katere se strokovno usposabljajo za samostojno opravljanje dela, kar pomeni, da ima tudi volontersko pripravništvo enak namen in pomen kot pripravništvo sploh. Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je pridobila z ustreznega republiškega organa tolmačenje zakona glede volonterskih pripravnikov, po katerem morajo slednji kot vsi ostali pripravniki po dobi usposabljanja opraviti strokovni izpit. Če torej knjižnice »zaposlujejo« volonterske pripravnike, ravnajo v skladu s predpisi, prav tako ravna v skladu s predpisi Izpitna komisija, ki omenjenim pripravnikom omogoča, da pripravništvo zaključijo s strokovnim izpitom.
3. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v RS (Ur. list RS, št. 45/94) določa pripravništvo v členih 18. in 19. in predpisuje, da ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit. Določa pa še, da: »če so pripravništvo in strokovni izpit v posamezni dejavnosti določeni s posebnimi predpisi, je treba uporabljati določila teh predpisov«. Kolektivna pogodba določa tudi dolžino plačane odsotnosti za pripravo na strokovni izpit.
V omenjenem podzakonskem aktu najdemo tudi določila glede postopka ugotavljanja znanja_in
zmožnosti za opravljanje del in postopka za ugotavljanje doseganja pričakovanih rezultatov dela.
4
Priloga Knjižničarskih novic S( 1998)3-4
Opozorila bi, da nekatere knjižnice v nasprotju z veljavnimi predpisi po končanem postopku ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delavcem izdajajo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu s področja knjižničarstva.
4. Predlog zakona o delovnih razmerjih - prva obravnava (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije št. 50/1997). V poglavju o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmeija je opredeljen tudi institut pripravništva. Citiram: »Z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju... Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe«. Vo-lontersko pripravništvo je opredeljeno v členu 102. predloga omenjenega zakona.
V razlagi predloga zakona o delovnih razmerjih je zapisano, da ima v okviru sedanje zakonske ureditve pripravništvo dva namena in sicer usposabljanje, ker programi izobraževanja ne vključujejo dovolj praktičnega pouka, poleg tega je pripravništvo tudi del zaposlovalne politike (zlasti mladih), ki jo finančno podpira država. Ob pripravljanju predloga novega zakona se je postavilo vprašanje, ali je v sedanjem sistemu, glede na spre-menjeno šolsko zakonodajo, institut pripravništva sploh še potreben. Bistveno za opredelitev
obveznosti opravljanja pripravništva naj bi bila ugotovitev, ali je delavec, ki začne prvič opravljati svoje delo ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, usposobljen za samostojno delo. Citiram: »Ob pregledu novih izobraževalnih programov je prevladalo stališče, da so vajenci, ki uspešno končajo program poklicnega izobraževanja, usposobljeni za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju in jim torej po končanem izobraževanju ni potrebno opravljati še pripravništva. Kljub temu pa obstajajo izobraževalni programi (tukaj so mišljene predvsem državne in javne službe), kjer ima in bo imelo pripravništvo še vedno svoj pomen«.
5. Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 30/96 in 54/97) je bil sprejet na osnovi 102. in 114. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) in prinaša tudi določila o pripravništvu in strokovnem izpitu za knjižničarje na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter domov za učence in dijaških domov. V 5. členu določa, da se na razpis pripravniških mest lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za strokovnega delavca v vrtcu ali šoli, določene z zakonom in drugimi predpisi, lahko pa tudi, kdor nima pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe, če izpolnjuje druge pogoje za strokovnega delavca, določene z zakonom in drugimi predpisi.
V 9. členu, ki govori o vsebini programa pripravništva, ne najdemo
5
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4
nobenega določila o programu pripravništva za delo v šolski knjižnici (program je torej prepuščen posameznim mentorjem; vprašanje je zato, kolikšen odstotek šol ima primerne mentorje za strokovno knjižničarsko usposabljanje). Vil. členu, točka 3., alineja a) pa vendarle najdemo določilo, da se pripravniku oz. strokovnemu delavcu, ki sodeluje pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca ali šole (4. odstavek 19. člena), omogoči izobraževanje in usposabljanje izven vrtca oziroma šole, npr. 20 ur za strokovne konzultacije s strokovnega področja, za katerega se usposablja, 40 ur za slovenski jezik, 20 ur za ustavno ureditev RS in predpise, ki urejajo človekove ter otrokove pravice in temeljne svoboščine ter področje vzgoje in izobraževanja.
V 19. členu je v zadnjem odstavku določeno, da v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom citiranega člena opravljajo strokovni izpit tudi vzgojitelji, pomočniki vzgojitelja, učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, organizatorji prehrane, laboranti itd. Strokovni izpit obsega ustni del izpita za vse strokovne delavce in pisno nalogo za svetovalne delavce, knjižničarje, organizatorje prehrane ... in druge strokovne delavce, ki sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole. Strokovni izpit se opravlja pred izpitnimi komisijami, ki jih po posameznih področjih vzgoje in izobraževanja določi minister. V 27. členu je kot ena izmed izpitnih komisij navedena tudi »izpitna komisija za svetovalne delavce in knjižničarje v vrtcih oziroma šolah«. Zal (še) ne vemo, kdo so člani omenjene komisije in na kakšen način se s pi-
sno nalogo v primeru šolskih knjižničarjev »preverja usposobljenost strokovnega delavca za samostojno reševanje konkretnih problemov na strokovnem področju, za katero se strokovni delavec usposablja«. Za izdelavo pisne naloge je po 31. členu na voljo največ pet ur.
V prehodnih in končnih določbah je v 44. členu pravilnika določeno, da ima knjižničar, ki je opravil strokovni izpit po predpisih za knjižnične delavce, opravljen strokovni izpit, ki ustreza temu pravilniku. Strokovni delavci, ki so sklenili delovno razmerje pred uveljavitvijo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po takrat veljavnih predpisih o strokovnem izpitu, izpit opravljajo po starih predpisih le dve leti po uveljavitvi obravnavanega pravilnika (rok se izteče 7. junija 1998!). Pripravniki, ki so se zaposlili v šolskih knjižnicah po sprejetju tega pravilnika, naj bi torej opravljali strokovni izpit v skladu s tem pravilnikom.
Glede na evidenco o strokovnih izpitih, ki jo hrani Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, lahko ugotovimo, da so šolski knjižničarji tudi po sprejetju pravilnika o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja v še večjem številu, kot prej, opravljali strokovni izpit po predpisih za knjižnične delavce (Ur. list SRS, št. 30/1980), udeleževali so se (in se še) tudi strokovnega usposabljanja, ki je del izobraževalnega programa NUK. Poudarila bi, da smo z mnogimi ravnatelji šol zelo tvorno sodelovali pri oblikovanju programa usposabljanja za njihove knjižničarje, da pa nekateri svojim knji-
6
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4
žničarjem niso omogočili strokovnega usposabljanja, ne primernih mentorjev, ne možnosti obiskovanja tečajev (kotizacije in strokovne izpite so si plačevali sami in koristili za obiskovanje tečajev svoj redni letni dopust). Omenila bi še, da ravnatelje vedno opozorim (če me seveda konzultirajo), da imajo ustrezno izobrazbo s področja knjižničarstva le kadri z diplomami s področja bibliotekarskih in informacijskih ved, vse ostale je potrebno dodatno usposabljati. Večina jih odgovori, da potrebujejo za knjižnico primarno pedagoškega delavca. Glede na določilo o dovoljenih letno petih plačanih dnevih odsotnosti za strokovno izpopolnjevanje, bi se veljalo vprašati, na kakšen način se lahko usposabljajo in izpopolnjujejo šolski knjižničarji, da bi sledili ne le novostim v knjižničarski stroki, ampak tudi razvoju informacijske in komunikacijske tehnologije?
Odpraviti strokovni izpit?
Dokler nimamo izdelanega sistema drugačnega preverjanja strokovne usposobljenosti (in argumentiranega predloga ni podala še nobena institucija) ne vidim nobenega razloga za odpravo strokovnih izpitov na področju knjižničarstva. Zakaj tega instituta delovnopravne zakonodaje ne odpravljajo druge stroke, ampak lahko zasledimo vedno nove predpise s posameznih strokovnih področij oz. področij dela o strokovnih izpitih? Knjižničarje so npr. prehitela z novimi predpisi že vsa sorodna področja, ker nasprotovanj zoper sistem strokovnih izpitov ni bilo.
Zelo umestna je razprava o programu strokovnih izpitov, čemur Komisija za priznavanje kvali-
fikacij bibliotekarske stroke ni oporekala, nasprotno, že nekaj let prosi za tvorne predloge. Strokovni izpit na področju knjižničarstva bi veljalo preoblikovati v državni strokovni izpit npr. po vzoru pravniškega državnega izpita. Osebno in tudi omenjena komisija se zavzemamo za enoten izpit za delavce iz različnih vrst knjižnic in za ustrezno izpopolnitev (posodobitev) vsebin izpita. Prepustiti opravljanje strokovnega knjižničarskega izpita predpisom posameznih drugih področij, pomeni korak nazaj. Mar knjižničarska stroka res ni dovolj močna, da bi ministrstvom, pristojnim za različna področja dejavnosti, kjer delujejo knjižnice, dokazala smiselnost enotnega državnega izpita? Leta 1951 in še nekaj desetletij kasneje so naši kolegi to bili sposobni. Opraviti strokovni bibliotekarski izpit je vedno »nekaj pomenilo« - je to na status knjižničarjev vplivalo negativno? Knjižnice delujejo na področju šolstva, znanosti in tehnologije, kulture, gospodarstva, državne uprave itd. Bo vsako področje zase predpisovalo strokovne izpite za knjižničarje?
3.	Strokovne nazive, ki jih bodo delavci pridobivali po opravljenem državnem knjižničarskem izpitu je nujno spremeniti ali se celo odločiti, da delavci knjižnic po opravljenem državnem izpitu ne pridobijo nobenega strokovnega naziva, ampak te pridobivajo v skladu z določili o napredovanju v nazive. Takšno ureditev ima večina strok s strokovnimi izpiti.
4.	Poleg razmišljanja o problematiki pripravništva in strokovnih izpitov pa nikakor ne smemo pozabljati na potrebo po oblikovanju dolgoročnih ciljev (smernic) izobraževanja,
7
usposabljanja, izpopolnjevanja in zaposlovanja knjižničarskih delavcev v Sloveniji. Od zadnjega ple-numa o izobraževanju knjižničarskih delavcev, ki je potekal v okviru občnega zbora Društva bibliotekarjev Slovenije v Škoiji Loki, je minilo že četrt stoletja! Izhodišča za dolgoročno strategijo bi vsekakor moral oblikovati Oddelek za bibliotekarstvo, ki ima na področju knjižničarskega izobraževanja osrednjo vlogo in seveda habilitirano pedagoško osebje.
5.	Prav zanimivo je tudi, kako vsi povprek razpravljamo o tem, kakšne kadre naj bi zaposlovale knjižnice, pa nimamo raziskav o trgu delovne sile na področju knjižničarstva. Nobene raziskave nimamo o profilih (strukturi) naših knjižničarskih delavcev, o poteku njihovega pripravništvu oz. usposabljanja v knjižnicah, o njihovi uspešnosti oz. neuspešnosti. Zanimivo bi bilo tudi ugotoviti, v kakšni meri so se že uveljavili v praksi diplomirani bibliotekarji. Tudi podatkov o tem, koliko se naši knjižničarski delavci sploh lahko permanentno izobražujejo, nimamo. Če poznamo zakonska določila s področja šolstva, lahko vsaj domnevamo, da pri nas še zdaleč ni dozorela zavest o potrebnosti nenehnega (doživljenjskega) izpopolnjevanja (izobraževanja) knjižničarjev. Kaj bo knjižničar jutri ponudil informacijsko vedno bolj zahtevnemu uporabniku, če se ne bo imel možnost nenehno izpopolnjevati?
6.	V anglo-saksonskih deželah in tistih, ki so se razvijale pod njihovim vplivom, je običajno, da imajo strokovna knjižničarska združenja zelo močan vpliv, tako na formalno izobraževanje (akre-
Piiloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4
ditacija izobraževalnih programov), kot na oblike usposabljanja in izpopolnjevanja knjižničarskih delavcev. Knjižničarska združenja so tista, ki nadzorujejo vstop v stroko; sodelujejo s knjižničarskimi šolami in fmancerji dejavnosti; vplivajo na državne organe... Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije je komaj čutiti, saj glede na njeno organiziranost, ko naj bi volonterski predsednik koordiniral izvajanje celotnega programa, volonterski vodje komisij pa skrbeli za strokovni razvoj na področju dela svoje komisije, kaj drugega tudi ni pravično pričakovati.
In če se vrnem k začetnemu vprašanju, če je namreč strokovni bibliotekarski izpit vzrok za nizek status knjižničarjev. bom ponovno zapisala, da to ne drži in da takšna razmišljanja knjižničarje samo odvračajo od reševanja problematike, ki je mnogo širša. Smo se sposobni uskladiti glede tega, kakšne profile in stopnje izobrazbe naj bi zaposlovale knjižnice in kakšna naj bo najnižja zahtevana izobrazba za opravljanje strokovnih knjižničarskih del in npr. za vodenje knjižnic? Bomo kot stroke, ki imajo visok družbeni status npr. pravniška, uspeli vpeljati enoten državni (knjižničarski) izpit? Bomo uspevali programe visokošolskega izobraževanja dovolj hitro prilagajati (in dopolnjevati) glede na potrebe hitro razvijajočega se sektorja, kar knjižničarstvo nedvomno je? Bomo uspeli izvajati kvalitetne programe permanentnega izobraževanja? Bomo uspeli reorganizirti ZBDS (ali pa ustanovili drugačno združenje) tako, da bo lahko enakopraven partner v razgovorih o izobraževanju, usposabljanju in izpo-polnjevanju knjižničarjev? Bomo...? Zdi se mi, da je tehtnih vprašanj za strokovno razpravo več kot dovolj!
Melita Ambrožič
8
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4
50 LET DRUŠTVENE DEJAVNOSTI : ZBORNIK
V letu 1997 je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije praznovala 50 let društvene dejavnosti. Ob tej priložnosti je ZBDS izdala zbornik, v katerem je kratek prikaz pomembnejših dogodkov v 50 letnem delovanju DBS oz. ZBDS, seznam nagrajencev Kalanovega sklada in dobitnikov Čopovih diplom, svoje spomine na delo v društvu pa so objavili dr. Bruno Hartman, Mara Šlajpah, Jože Sifrer, Maja Kuštrin-Čemažar in mag. Jože Kokole. Zbornik je dopolnjen z zanimivi fotografijami, ki nas popeljejo tudi v "družabna" dogajanja našega društva.
Zbornik je vsekakor publikacija, ki bi se morala najti na policah vseh slovenskih knjižnic.
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
gdč. Spela Česen
Turjaška 1
1000 LJUBLJANA
NAROČILNICA
Ustanova:
Ulica:_
Poštna štev.:_ Kraj:_
Odgovorna oseba:_
Naročam _ izvodov publikacije 50 let društvene dejavnosti :
Zbornik. Ljubljana : ZBDS, 1997. Po ceni 1.500,00 SIT.
Datum:
Podpis:
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
Turjaška 1
1000 LJUBLJANA
NAROČILNICA
Ustanova:	_
Ulica:_
Poštna štev.:_ Kraj:__
Odgovorna oseba:__
Naročam____izvodov publikacije ISBD(S) : Mednarodni standardni
bibliografski opis serijskih publikacij. Predelana izdaja. Po ceni 3.500 SIT.
Datum:
Podpis:
Priloga Knjižničarskih novic 8(1998)3-4
ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Sekcija za splošnoizobraževalne knjižnice
KNJIŽNICE - INFORMACIJSKA SREDIŠČA
Delavnice
Bohinj, 21. in 22. september
PRIJAVNICA
Prijavljam udeležbo na delavnicah
IME IN PRIIMEK......................................................
KNJIŽNICA............................................................
NASLOV................................................................
TEL/FAX.....................................E-MAIL................
ŽELIM NAMESTITEV V:	□	HOTELU ZLATOROG
□	DEPANDANSIUKANC
REZERVIRAJTE MI:	□	ENOPOSTELJNO SOBO
□	DVOPOSTELJNO SOBO
DVOPOSTELJNO SOBO ŽELIM DELITI Z...........................
REZERVIRAJTE MI:	□	POLPENZION
□	PENZION
Vaše prijave bomo sprejemali do 31.maja 1998. Datum........................................................Podpis
Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov:
Breda Karun
Knjižnica Otona Župančiča Gosposka 3 1000 Ljubljana
Tel.: 061 125 94 36, 216 828 / Fax.: 061 126 40 73 e-mail: breda@lj-oz.sik.si
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ENOTA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA Turjaška 1 1000 Ljubljana
PRIJAVNICA ZA DELAVNICO MARKETING V KNJIŽNICAH - MODNA MUHA ALI NUJA ?
2. junij 1998
Ime in priimek_
Knjižnica_
Naslov, telefon_
Podpis udeleženca:	Podpis odgovorne osebe:
Žig
Z eno prijavnico lahko prijavite samo enega udeleženca. Kotizacija naj bo nakazana na žiro račun NUK 50100-603-40295 pet dni pred začetkom tečaja, dokazilo prinese udeleženec na tečaj.