Št 17. V Gorici^ v soboto dne 10. februvarija 1012. Tečaj XLU. Izaaia trikrat la tetea, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane pc pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15» K Za Nemčijo K 16*60. ^-fe-f Ameriko in inozemstvo K 20.~ Posamične številke stanejo 10 vin. ^SOCA' mestne uprave za bodoče pol-stoletjc. Gantarra Je tista, ki tvori laško liberalna stranko, ki je v politični zvezi z rdgovomo slav. deželnozborsko večino in slov. dežemi!nt odborniki. Narodna doi-žnost je prišla v navskrižje s strankarskim interesom S. L. S. Ne zaupamo jej, ker šoti i »no po njenem dosedanjem vedenju, a kličemo jej, naj svojim drugim grebeni ne pridane še najhujšega: Izdajstva goriških Slovencev. S. L. S. ima moč, ima pa tudi odgovornost: Ona je d-olžna u ni č i t i tak statut, kakor ga namerava camorra. Združeni Narodni Odbor pa ima drugo natogo: Sklicati goriško Slovenstvo, mu pokazati pretečo nevarnost, v zdramiti ga h glavnemu protestu proti nameravanemu nasilju, in obenem podati deželnemu odboru tozadevne zahteve goriškega Slovenstva: 1. Nameravana pluralna volilna pravica bi omogočila le, da bi goriško italijansko meščanstvo za vedno gospodovalo v četrtem razredu, v katerem bomo v Jogledn;ni času mogli misliti na uspeli. Zato proč s pluralno volilno pravico! Če se že uvedejo kurije, naj so strogo ločene. 2.4. razred naj voli ravnotoliko mestnih očetov, kolikor vsak drugi. Enake politične pravice vsemi 3. cenzus I .razreda se znižaj za 50 K, oni III. razreda ne presegaj 12 K; 4, goriško meščanstvo ne bodi pogoj volilne pravice; pogoj sme biti le av«tr. državljanstvo in enoletno bivanje v mestu. Državni uradniki in njim po stanu enaki zasebniki (odvetniki, kandidati, profesorji, učitelji, zdravniki, duhovniki itd.) naj imajo volilno pravico od dne službovanja in naj volijo v 3. razredu. Slovenski deželni odborniki imajo težko nalogo, ali energično izvrševanje te naloge je njihova narodna dolžnost, če je ne bodo vršili, so izdajalci naroda, napredka in demokratičnih načel. Za naprednjake pa se znova kaže potreba: Skrbeti moramo, da bomo imeli na tako važnih mestih može, katerim m bo treba zabičevati dolžnosti in ki bod„ že v naprej vzvišeni nad vsak dvom. 0 sedanjem zastopstvu tega ne moremo reči, iti zato zremo s skrbjo v bodočnost. Ta položaj pa nam bodi opomin na delo za napredne .ideje, in za organizacijo stranke, v koje novem programu bo treba posebno povdarjati demokratično zahtevo po splošni, enaki, tajni in proporcionalni občinski volilni pravici za vso Avstrijo. Ali do tega je še daleč. Za danes kličemo Združeni Narodni Odbor na delo. K. Združevanje župan)). ' S 2. skupnega opravljanja vseli ali posameznih opravil, nanašajočih se toliko na lastno (§ 25.) kolikor na izročeno (§ 36,)' področje. Sporazumijenje o načinu skup* nega poslovanja je predložiti c, kr, na-mestništvu, da je odobri dogovorno % deželnim odborom. S 2. Ako uamestništvo nima iz Javnih I ozirov nič nasproti, se moreti dve ali več županij istega političnega okraja s pri v a« j Ijenjem deželnega odbora in sporazumivši se poprej med seboj o posesti nt uživanju I svojega premoženja, svojih zavodov in za- j » ' 14, kladov združiti v eno samo županijo tako, i Občine, ki nimajo sredstev, da bi izda nehajo biti samostojne župani je. j polnovale obveznosti, izvirajoče iz last- Ako posamezne županije nimajo po- nega ali izročenega delokroga, se morajo nebnih sredstev za Izpolnovanje dolžno- • združiti, dokler obstaja ta nezmožnost, stl, naloženih jim po veljavnih zakonih, aH"! potom deželnega zakonu z drugimi obči-ako obstojajo drugi važni javni razlogi,' nami istega političnega okraja za skup- Navi občinski red. in. Ogledali smo si najprvo občinsko pisarno po novem občinskem redu. Oglejmo si tu združevanje in razdru-ževanje županij. se umrejo take županije z deželnim zakonom združiti z drugimi županijami istega okraja v eno samo župani jo. Premoženje in posestvo posameznih pridruženih občin se ne more združiti proti njih volji, Razdruževanje županij. Občine, ki so se združile vsled zakona 17, maretia W4% v eno samo, se morejo zopet razdružttl tur z deželnim zakonom ustanoviti same za-se kot županije, ako ima vsaka posamezna občina, ki se naj oddruži, potrebna sredstva za izpolnovanje dolžnosti, ki Ji prihajajo ni iz-, rojenega področja (§ 24) Tudi izven prej navedenega slučaja se more župauija iz vainih javnih razlogov razdružiti z deželnim zakonom v dve ali več županij. Preden pride do take razdružitve se morajo popolnoma razdeliti skupna posestva in premoženja, kakor tudi skupna bremena. Ako se v tem oziru ne doseže sr.ornzumljer.je, razsodi deželni odbor. Tu sem spadata tudi § 113. in 114. o združitvi obč-n radi skupnega poslovanja. Združitev občin v namen skupnega poslovanja. § 113. Svobodno Je posameznim občinam is- no opravljanje vseli ali posameznih opravil. Način skupnega poslovanja je določiti, zaslišavši udeležene občine« z deželnim zakonom, V dobah ko deželni zbor ne zboruje se more ukazati združitev občin po prvem, ter se ugotovi način skupnega poslovanja po drugem odstavku tega paragrafa s sklepom deželnega odbora, ki se mu mora izposlovati Najvišje potrjenje, Ako se posamezne občine ne sporazume radi porazdelitve troftkov za skupno poslovanje, razsodi deželni odbor, Dr. Josip Vošnjak. (Dalje.) Klerikalna stranka, (Konec.) Nasproti so posvetni katoličani, a tudi nekateri mirnomisleči rodoljubni duhovniki, začeli se ustavljati nakanom klerikalne stranke, ker so spoznali, da ona pod krinko »vere« išče le gospodstva nad ljudstvom in državo in namesto svetih ima le posvetne namene, povekšati si svojo moč in oblast. Ta klerikalni nasprotna politična stranka imenuje se s v o b o d o m i s c 1 - na, napredna ali liberalna (od tega političnega okraja združiti se radi i latinski; besede libertas: svoboda), ker se Maksitn Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. Strune so drhtele in ptakale pod njenimi prsti in Potni je bilo, kakor da ščegečejo ti zvoki in tihi glas mlade žene nežno in prijazno njegovo srce. A vztrajal je še ob svojem sklepu, poslušal njene besede in si mislil, ne da bi razumeval njihov adeSaat« mila. Znamka konjiček tvrdke Uergntan & Co., Tetsclien a/L. Komad fttane «0 vin. in te dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfomerHah in podobnih trgovinah. Bergmanova lilijna krema KlaMra* »lovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke, I tuba atanu 70 vin. Dobiva m povsod. DOPISI. . Iz komenskega okraju. !z Gabrovlce. — (»Razmere na obrtni šoli v Gabroviei« in »poslano«.) V 13. ti, »Soče« sem čital poslano iz Gabrovice, z nič manj kakor s trinajstimi podpisi. To je sestavljeno od znanega »tovariša«, kateri je znan v političnem mišljenju kot kameleon, drugače pa kot vaški »baru-fant«, vsaj tako ga je slikal svoječasno večkrat neki klerikalni časopis, dokler se ni ta junak ukloni! s tem, da se je nekega dne zaletel v uredništvo omenjenega časopisa in spokorno prosil za odpuščanje ter obljubil, da se bo vedno ravnal po nasvetih uredništva. Toliko za uvod. da bodo vedeli cenj. čitatelji, s kakimi ljudmi se imam bojevati. K onemu dopisu v »Soči« hočem tudi jaz nekoliko odkritih besed izpregovoriti in zavrniti »poslano«, ki izhaja le iz sovraštva od strani treh gospodov učiteljev napram meni, hoteč me oblatiti pred javnostjo, da bi bil potem enak njim. Toda tega ne dosežejo nikdar s še tako hinavskimi dopisi, kajti pripravljen sem vedno laž in hinavstvo pobijati s takti. Dovoljujem si nafprvo vprašati: Kdo je bil najkompetentnejši odgovarjati na dopis? Edino le odbor, ker je bil napaden, da ni prav ravnal z menoj,' kar je gola resnica; toda ta je molčal, ker je dobro vedel, da je zgrešil. V drugi vrsti pa bi moralo tudi uči-tcljstvo odgovoriti na oni dopis, ker je bilo rečeno, da ni praktično in strokovno izobraženo za poučevanje na obrtni šoli, kar isto potrjujem tudi jaz. "Ne eden *te drugi se ni ganil in krat-kcmalo so potovili po cel: občini trinajst (!) podpisov in hajd z njimi v javnost in v boj. Ali se ne sramujete, bojevati se za hrbtom drugih oseb? Ali so vaša imena res na tako slabem glasu v javnosti, da »j ne upate z njimi na dan? Ce je tako, potem pa se ne motim, ako očitam tistim zahrbtnim hujskačem, da imajo preveč masla na glavi. O njih kolegialnosti in drugem, pa se na drugem mestu pogovorimo, ako se bodo sploh pokazali. Upam pa, da kot »vzor-značaji t in celo kot odborniki organizacije, se ne bodo skrivali pr:d tovariši, kakor do sedaj, temveč, da bodo utemeljevali svoje >korektno postopanje«. One podpisance pa obžalujem, da so se dali vjeti od takm ljudi, ki jih hočejo le v svoje osebne namene izkoriščati. Svetujem pa jim, da drugič ukažejo prvo onemu psdpfsati se, ki sestavlja tako zvita »poslana«. Veseli pa me, da se poznamo, Josip Macarof, učitelj. Iz ajdouskega okraja. Požar pri Lisjakih. - Pri Lisjakih na hribu, obč, Šmarje je nastal v ;ioč: od nedelje na pondeljek grozen požar. Med silno burjo »ti zgoreli v štirih urah časa dvema kmetoma hiše, hlevi, hram in vse priti k line. Ogenj je nastal pri Filipu Vrtovcu pod lopo. Vsled silne b' je se je ogenj tako naglo širil, da niso mogli pri Filipu Vrtovcu rešiti najmanjše stvar;, Se obleči se niso imeli časa ko so se vsled dima, kateri Je Zz rmbatot v sabo, prebudili. Zgorelo je 6 zo^^d, 3 prašiči, mačka in 23 hI vina. Pri sosedu Jožefu Vrtovcu so vendar v naglici nekaj zmetali u hiše in rešili edino kraveo in prašiča. Zavarovana sta oba pa veliko premaro, posebno prvi, katsri si '¦¦ med časom, iko je napravil zav. pogodbo, veliko opu-nngel. Ogerj je bil gotovo podtaknjen od hudobne roke. Osumljenec je že v rokah pravice. Iz kobariskega okraja. Z Livka. — (Smrtna kosa.) Dne 7. t. m. zvečer ob 10. uri je umrl po kratki bo~ lezni Ivan Sekli, po domače '»Drjač«, v 63. letu. Pokojni je bil v občini vedno eden ! izmed prvih za napredek, bil je prvi za ustanovitev tc'i potrebne mlekarne; svoje-časno je bil tudi podžupan-ter vedno spoštovan in priljubljen pri občinarjih kakor tudi poznan po vsej Soški dolini kot bivši voznik. Naj počiva v miru! Melf-sv SekKHz-pnšek le za ma Moden trpela neprekMljivo sredstva katero iaa azedaoat pred vtami dragimi dra atteaini fiitu. kroglicami in graB&eami. Cena orig. škatlje K2 — rtairgaaje »t itca^tka luletij*. ¦rilMi Fraie. 2pijt h ni xa rtbtajt iivtta. •lajftajcCe Ib aknatajte« ata-naarao irada*?» »roti trftaja fa arealajaaja vaak* Tr»t«. Orlir. steklenica K 2-~ Na prodaj pa taea lekarna* ta airadilnicaJi. vila? na lekarna a. Mit, c. to kr. Tacblaatat t. Zalaga t Gorici r lekarni -. A. G. Crittofoletti. Nevim tešim naproti! H. S prihodom kardinala JVUssie v deželo so nastali novi Časi. On je delil in počilo je. Pri Slovencih foitro, pri Lahih bolj počasi. Faiduttiju je odkazal Furlanijo, Gregorčič se je moral pokoriti ter udariti v kranjske klerikalne strune. Čudno le zvenelo po deželi, živahno gibanje je zajelo naše ljudstvo; vse je kazalo, da IVUssia ne bo žel takih sadov, kakor m zoreli na Kranjskem, toda dandanašnji, po desetletju, ima znatno premoč klerikalna stranka. ' Po razkolu je vrešalo med ljudstvom in Gregorčičevi stranki je predla slaba. Dr. Turna je bit pri volhvati v državni zbor že premagal dr, Gregorčiča, ali ta si je znal s Pajerjevo pomočjo poiskati poli trebno pomoč prt Furlanih. Evviva il de-j putato friulano! so mu' vpili takrat pod I oknom v Križni ulici v Gorici Slovenci. teža tiste zmage duši osodepolpo Slovence, aH zmagal je mož in fenomen Turna je izginil___ Delalo se je takrat, delalo obilo, snovalo in kovalo, ali le par ljudi je bilo. pravzaprav je hotel biti en sam, ki vse stori. Na čelu stranke je stal on, ki je po prvih neuspehih, v svoji vrtoglavosti, vrge! j.¦•¦' ko v koruzo in šel kovat iz pravd rumenjake. (Dalje v prilogi.) ' Farna jo je pogledal in začutit, da so ga razorožile njene prijazne besede in njen žalostni nasmeh. Tisto mrzlo in trdo, kar je imel v prsih proti nji, se je raztopilo ob toplem blesku njenih oči. Žena se mu je dozdevala sedaj majhna in brez varstva, kakor dete. Govorila je nekaj s prijaznim glasom, kakor da mu prigovarja in se smehljala venomer; a vendar ni slišal njenih besed. »Brez usmiljenja sem prišel k Vam!« ji je pretrgal govorico. »Mislil »sem: vse ji povem! In vendar Vam nisem rekel ničesar, ne ljubi se mi... Srce mi je upadlo .. Tako nekam posebno dihate va-me... Ah. da bi Vas ne bil zagledal! Kaj ste mi Vi? Treba je pač, da odidem!« »Počakajte, golobček, ne hodite!« je rekla Me-dinskaja naglo ter iztegnila roko proti njemu. »Zakaj ste tako mračni? Ne srdite se na-me! Kaj sem Vam jaz? Treba Vam je druge prijateljice, ki je prav tako pri-prosta in ima tako zdravo dušo, kakor Vi sami... Vesela, bodra mora biti... Jaz sem že stara... Vedno si želim... tako pusto in dolgočasno se mi zdi življenje... tako prazno! Veste, če se je človek navadil, veselo Mvtti, pa se ne more veseliti, potem je slaba zanj! Rad bi živel radostno, rad bi se smejal... a ne smeji se, marveč življenje se smeji njemu samemu... in ljudje... Slišite! Svetujem Vam, kot mati, prosim, rotim Vas, poslušajte edrnole svoje srce! Živite tako, kakor Vam srce veleva... Ljitdje ne vedo ničesar... ne morejo govoriti resnice,... ne poslušajte jih!« Ko se je trudila, da bi govorila priprosto in umevno, se je vznemirila in besede so ji kipele naglo in brez zveze, ena za drugo iz ust Okrog njenih ustnic je igral ves čas otožen smdilja} m njeno lice je bilo nelepo. »Življenje je jako strogo... Hoče, da se uklonijo vsi ljudje njegovim zahtevam in le krepki se mu smejo nastavljati brez kazni... Se mrf smejo? O, da bi Vi vedeli, kako težko je živeti... Človek pride tako daleč, da se začne bati samega sebe... Obenem postan a sodnik in zločinec, sebe samega sodi in išče oprostitve... a pripravljen je, preživeti noč in dan s tistimi, katere zaničuje, ki jih ne el s smehom in začudenjem: Nikakor ne morem razumeti, k* i je to! Tudi Ljuba govori tako.« »Katera Ljuba? Kaj praviš?« »Moja sestra... Prav to pravi, — v'dno se pritožuje o življenju. Pravi, da ni mogoče živeti...« »O, ona je še mlada! In sreča za njo d-1 :e sedaj govori o tem!« . n* > »Sreča!« je dejalrFoma porogljivo. »Prava sreča, od katere človek stoka in žaluje ..« »Le poslušajte to žalovanje... v tožbah ljudi je vedno mnogo modrosti... o! V njih Je več modrost:, nego pov-sodi drugod. Poslušajte jih, to Vas bode naučilo, najti svojo pot.« Foma je poslušal prepričevalno doneči glas žene in osuplo se je ozrl naokrog. Vse ., Prispevki pedružnk; Kranfrko -1 H> K 78, Štajersko 725 K 94, Primorsko LS43 K 04. skupaj.4.679 K 76, 3. Razni Popevki 6.679K 3* skupaj 13.300 X 49. P« Izredni, dohodki. 4. Prispevki za ob* Iredpast 1912! Vse 'novice (a«veste) dobe celo i opremo (balo) dobro , in eeno pri znani tvrdld HEOŽEI « KimiTM v Earicl | X»vici {šestini) dobepa lep« fcroo obleko iu perilo. I* dobro, trpežno Mago in nizke- ww. Postrežb domača in uo§te»a. 1HJZGK!- Zgoitivljeni mpdroni, Sufcte, in kovtri .nitoii. VeJi! • zatofa; Žime, Volne, perja, dom. pUhia, ljulijj. SeSe, finotfrt fiifona itd. •Kako «je to vplivalo na ljudi, si lahko vsak pretohnačl Prikaže se na površju človek s Širokim obzorjem, velikim znanjem in z agilnostjo in pridnostjo. Dela se, aH ker m prav takih uspehov, kakoršne hočs takorekoč izsiliti, zapusti.nekega, grdega dne vse skupaj in — gre. Najslabše je uptiValo to, deprimiralo je ljudi, klerikalci so si meli roke. Počasi J^^Rer^cJ^ dosežejo gospodarsko, prepreglitdeželoz^alhi^-^^iacani "zneski Ž00.000 K. * mi in posojilnicami, kjer je Je bilo mogoče iu tako upregii velik del ljudstva v svoj* črni voz. Ni prav nič posebnega vsa ta klerikalna gospodarska organizacija, »šibko stebelce« *~na zadružnem polju so jep rskJi v Ljubljani, toda drži in politično pomaga; to je resnica. Na napredni strani ni brlo dosti delavcev___ v deželnem ZiMa goriškem so pridno delali triie napredni poslanci, raed njimi dr. Turna, dasi je I;-.-d ti neko posebno svojo pat. V državnem zboru je bil en napredni poslanec. — /sineva spletne in iedaake volilne pravice v našem deželnem zboru je zvenela prv:č iz ust našega naprednega poslan-ca. Spltft ie bilo takrat življenje v deželne,« zboru. Dali so mu ga trije slovenski napredni poslanci..... Bližalo se je posplpšenje volilne pravice. Stranka se je reorganizirala. Posplpšenje volilne pravice je* zaneslo v ljudske mase novega duha, reorganizacija stranke pa se ni prav obnesla, dasi je bila ir.loiena na širok temelj— Vstali s» agrarci,'Leta 1907. je bil v tforiški ako-IS\ peleg naprednega agrarni kandklat za državni zbor. Temu ni šlo. v glavo, kako 'to, da'm bil izvoljen. Takrat so se utrdili ktefjjčalci v Gsiftki. okolici- Agrarci s<» kotiti petem preebrniti takratne razmere. Sfenočjo napredne stranke so bili dese-tihi lipi uspehi, aH za mirno, plodonosno det:; ril bilo tu ljudi. Vsa stranka agrarna U bila fe .nekak vskip trpečega kmečkega tjudstva/kateremu naj-«« pomaga. Na vse tis t j stranske namen j*se ne oziramo. Ali hitro je prfSla.' Ititro je što - agrarni prerok ie sgju^HTffll&tec, ki ubija družic ,H>Ci^a4fi^M#tfttftihStngnaciin. Epizoda ;z agrarci.;je*!»3m> *$k;;"dov'ala napredni stranki, koristila pa klerikalni.... Ves ta čas'pa'ViPbfto fcrir$f!rsri\*ga dela"; na. ker lil bito ljudi za t#.!'ZaCehi se je kaj pa pustila. - "¦ ' ' . ' Ljudstvo pa hoče dela. Zdrav dej rta« L&ga ljudstva, kt ie ostal zvest naprednim tdejam. kliče na delo, hoče, žeh, prosi dela na napredni, narodni, socialni podlagi. Ta klic je vedno gfasneji. Naj bi torej našel povcljen odziv! Novi časi se napovedujejo; ^ naj ^nastfi^ii* k starim, dclav-icem inalegarili^'aove moči, naj se dvi-srnejs na dan, .na .de|p, ,n^ady^je, pojni znanja "iti dobre volie". "T)|J^ pa) se, dilu bjti delale veliko' in -1**-*---1* -»'-," " Domače vesti. POZORl Kocianov koncert danes zvečer pridne točno OB 8. URL JVted proizvajanjem so vrata zaprta, Dvorana bo tako nabito polna, kakor doslej Š2 nikoli. — Fotelji so bili že včeraj vsi razprodani. Danes opoldne so bili na razpolago le še ti-le sedeži: v dvorani 15, na galeriji 26, Stojišč je najmanj 400, po 2110 v dvo-rani in' ha galeriji. Kdor ni mogel dobiti sedežev, bo pač stal! Torej drevi v Trgovski Dom! . Darovi za »Dijaško kuhinjo«. - Licitacija dveh' kipov na plesu »Ooriške Slov, Mladine«.je, znašala 42'86 K, Pri planinskem plesu darovano 140 K, V družini x nabrano 2'UO K. M.. PkimiCar, trgovec s prvntagiisn, 2' K. 1\ Drunmt v St. Potni pri ¦Oarlci 10 K. A. Kljun, nadzornik /{»•• variivalnice >Prve Češke« 20 K. A. Ur-bančič. mesar, 1*12 K. K. DrasčJk, .pek, 10 K. Neimentivaua gospa št. 1 za marec 2 K. Na račun mesečnhic je prišlo 18.V 4S K. Matej Mikuž. učitelj v Tolminu, je p...slal 12 K, katere so darovali: (i. Kune % Volč 16 k), Karol Presl iz Tolmina (2 K) in štirje gospedje iz Tolmina po 1 K. Imenovanje. — Gospod Rudolf Kcnda je Inienovan. gozdnim vajencem za Motovilil v Istri. ., Jaroslava Kociana je odlikoval te dni lumunski kralj zvitežkim krrŽccm runum-ske krone. ' * "" Glasbeno zabavni večer priredi »Slov., Čitalnica«, kakor je bilo že naznanjeno, dne 17. t. m., tojčna pustno soboto v veliki dvorani »Trg. doma«. Sodelujejo s kcijcertom tukajšnji učiteljiščniki š sledečim Vsporedom: ' 1. Auber: Ouvdrtura: »Zidar ni* ključav,uičar* ža orkester. 2. Premrl St. Na dan (zboO. 3. Robert Dorn-heekter: »Serenada« ža vijolin in orkester (Op. 19.). 4. Harambašič »Mir« (žboVK'5. Prof. X. A. Sakoll^Adria-valček f^ctlceštef). Ph kratkem /odmoru: Lnis Rron: *Qeheralna'yafavv vdjašnici« (Op. 243.). Opereta v'1'deianjii s spremljevan-jem orkestra. Po' končanem vsporedu je prosta ž&bava in ¦ple^.'1 Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah*. Ker je vstopnina izredno nizka (1 K za osebo), a ves dobiček namenjen le »Dijaški 'kiihtnji, se pričakuje obiio udeležbe. Začetek točno cb 8 in pol . Knjige Matice Slovenske so došle. člani jih lahko vsak dan dobe pri poverjeniku g. prof. dr.. Kosu na Corsu Verdi, št. 17., drugo nadstrapje. . Za župana v Lokavcu je izvoljen g. Evn. Cibej. Na stetvenskl gimnaziji so razdelili danes zepet le —. nemška semestraina spričevala. Kaj naj to pomeni? Ali tiči v tem činu namen ali nomarflost? : Ako je tiamen, tedaj moramo najsvečaneje prote-stevati proti takemu izzivanju in žajjertiu^ neioantost bi pa morali.obžalovati. -^" Zahtevamo, da deželni šolski svet naredi ta potrebni red, saj je le naravno in' Uk gično, da na slovenski.gininaziH dobivajo, .licenci tudi je r-lovenska spričevala. < :• najvi$jega,,sklepa bodo i. i^iar^a izvedene sledeče sj>remenil)e "v ^vsUro-oi^-ski. vojski: V Budiin-pošts i» Lv^ova^ se^ ii^rtmv^o: kavalerijska 4.iyiai.js^a R»T itetu .121. in:.v..firunecku': J^2.peliQ)t!i«D,l>^ii(%dno poveljstvo, Preos-navaia, ^ i)*ijKo e*no stot- J nijo lovskih bataljonov ^t,^ vCjratfiški, št.«20. v TdmfoiMUŽO Rc^vNu in&t 29. .v Tržiču, (Motiiaico^ne) v ko^ar&ke stotnije. Te kolesarske ^toknii^ l>cr>(lo> mo- i čne okoli -90 do- lOOiraol. Oprenilies-ne todo • z zaklopnimi. kolesi, ^itf^ki-totcs^rii bodo ¦ adjustirani enako ko t d qSl%e|, le ^lahnesto J dolgih hlač bodo imeti klatite. \ Na kinsinatogr^ ^zopssei 7iiwa svojo žolč zbesneli »Novi Ca^i«', ;Y" ..kLijertiata-grafih vidi samo pbttcn^ošU cistu*dne ki* gene, vsakdanje strs-sti, izrrabrjatiie Živalskih nagonov v Človeku* jUd. %^e xt\w 3e umazano, pohujšljivo-—• ISJm^uii^ec vidi povsott vse umaRaiio.l^liifcjilvctj Je vse pohujšljivo, izprllenc«! v-« lup-rll^no. Ht more biti drugače. Ti** indtvlftuum w more videti dobre ,st m% Ic^icrtfiiit^griafo •, ki služi ljudstvu v podi«* i n f- iili^vo* on vidi vse s svojega tfkm r|(w ki je prepre-ženo okoli in okoli s pošitiftnil In nre*l, »Novi Čas«- aalit cvik oU p^illc-ljc, naj nastopi gledč kimtmutoKM&v a»xii varstvo ljudskega blagra«, Foillcija ^e taUi st rog o gleda in pazi, kuj s« s%n; pr^eJstavljati; k v»Nov, Času« pa .prnv p tov o me p»oJ(i e jirašat, kaj. naj do vol i In \m\ u t C:)bferiH>-licaji pri »Novem Cnsu« se s fcalrt mi tulite vami le smešijo .,, iiii^ip^i^orsajše, ii\ se ne bo godilo taiko y*l^ko poliiilfeanl« !>*•» MarilinHi društvili, po« i»'kowski-li A ru&tvlti, pri predstav»ih s siti flpt!tkonioiri,.kio iijra-njajo klerikalni fantje vt«m-^ ^leti reči, ki so pohulšljive.jrtlu in){^|H))ilivi||ct;,ki so v veliko sram^h svetlim Kfcms.kiiti "društvoiti. — Čwhio ^eiiHliir;ti;.ii«avv)Ufll)- ' ni kričači krščanske lwr^vc tlfitjo v blatu svojih organizacij \>w se večino m pijol«') drugam fn iSčejo nusiisw> tii-JI,t^iiiU J(icr.|t? j ni - namesto da bi dnina pi> nic^llriscsiuiio <: in odstranili smrad. Nekaj za »Novl'Oi%, — PS*larHinlli ličera in 5 Čukov livi.v prmvNNill vasi uri Oorici. Povedali »«* Hkj v «{k rut, da v, Marijinih društvih wo tjek Jej«* iimjslubše varovana ter, da je oMv^anies iCtuki« m nedolžna dekleta «cv aru o, Kat* P«o vrsti ktižejo slučaji, da snit4l ml&idc-tiKSi iti dekleta vse, samo da tjeTjo vkfcerifcalriciit ta-borišču. 5, deklet inia -SBP,:mlrična«ira^tvo in na občevanje s ^ČateU/^e dt^ini »čuki« je še en oberčuk, edcir i.vtJI o.^rfcav katoliški organtzacJiu.Utabfen^iif^llP^Je slikal nekoč v nekem d siga -vorrii ^C«^^ ?<&¦ v^zor čistosti in nevloJi^^ti^ltžl^alcvjse je urezal. ~- Starfši, liot^itc pa iiie»:iii, pb- , npvno vam te pravim ««U>{i}Pltc ^anrictni in.' ne puščajte svojih sMv in 'teta v katoliška društva* ker.tam sč -sprlilij•«iia prinesejo domov lt'srani:;t :;;co||(f ar so ta 'društva, joče po kmečki! litinah* princa neza-Konskih otrok! ' Pastirsko, pismo i < tedni »ml i^adgtof i> knez za postni čas, ^"rtu^oir V«e> ba v(* , časopisjem ter konetio .pri^jorl^ami;jii luiDunalu,-pride v Trst, , .Gi*l*iai}CHl^tt»yo^^fl!^.l'"^^če- , raj f e ie?i W^ovi Oas< % iterM^-JMe .: vt Kczani,, ker. so #1 m % J%oi!W^ v ii&de-fjp.na katoliški Rfldiftff-ih.op^p^t^i .pa se samo .r^i.na,.iPaijidW,l^riH|gp6:ie^ Jiovo- • .časarji*.dopuščajo syoJai'iteii*fl!!%iii ;da.4elfljo.:kar}^ff5i^ K**.^* vQo-rico.jkak^OTeUhoiiBiis-nife.lC^za^e* si-feo- ¦ .do segli v roke invs*: ilHlsliiftii^^ H^ko smo-.na?;papiifj« woti M^%\ r ^Odil -je kpzanski .ples uSt^Hm*^ Li^a^.Hop-sisat tega.0 let star ter hoijel dobiti denar 4i) K na hran. knjižico, glaspčo nu ime Fr. Mulci, dijak, Ljubljana, zaloška cesta it. 30. Poštni uradi, so bili.obveščeni, da so se poskusile sleparije s, ponarejenimi knjižicami. Uradnik je poklical, ker je videl, s kom ima opraviti, redarja. Ko je ta prišel, je oni mladi Človek pobegnil. Tekel je proti Solk. cesti, čez polje.dotaje-derca in potem dol k Soči. Tam je vrgel del obleke s sebe in skočil v vodo. Nekaj časa je plaval, voda ga je nesla proti mostu, ped mostotn je omagal in izginil. Redar je tekel za njim db Soče, dva sta ga hotela ustaviti'pa k streljalv Kdo je, se ne ¦'.e, Triijila še- niso potegnili iz vode,-• Zalivala. — Podpisano Šolsko vodstva se najt opičje zahvaljuje tute. slav, županstvu oziroma starešuistvu,ker Je I«'- • ypHIo,©odallti 6H fy za,šolske potrebščine :.ijhožtfKn Šolskim otrokom.,Bog-plati l — Vodstvo trirazredne ljud, šole v Vrtodtoi, S. februvarja 1°U. . . »L.* JBco«c i?red okrožno sod«ljo. —- Tu-MŠnji laški klerikalni list, *L* Eco« je dne 14. nov. lani povedal, da je bil list »Cor^ ;rjere«, prejšnji dan koniisciran .ter. je najedel, z&kaj je bil koniisciran. Povedal pa je preveč za državno- pravemištvo, ki , je videlo v. matici potrati« zaplembi zapadlega sestavka. Odgovorni urednik Artur Štefani je obsojen na -globo J5 K. Ofoma- praanlko^. a*M, .W. Tgbll.« javlja, da išpape^kc^e&toodločil v upra- j§anjH »manjšanja praznikov v Avstri|i.;-Na. . zadnjih - žko4ovskih .konf erenicah tozadevno trti moglo Priti do sporazuma. Zatoiso^-se (i§|tfe-.33edijiilL;da predložijo -vprašartje ; Pfipežu v- odločitev. = Rftpež(4e sedaj. tudi ..izrekel.svoja,od.ločbo,ia smer odpa.de šest. ;«.qraii?kov na leto: Sv. Steian (drugi pm?«*. ngk), icedikouoSni pondeiJek,--. bialkojtfti. po-.ra2j,e#ek, rojstvo Marije,-Sveftnica jn.Sveti - tJKi]e.Kr«li,i. .,. Oki^^a vsem oNlnskii« ^astoponi H%žflte.^Vabi se.^ftW*i;«astORiva>--p*i- . >ftt%er!Kj;Cd)vesvl v§e^rfea4ete.na^ofinfeda; , . ;s$ cene .>mo^nfm krmilom, ^ki -se ;teHrdru *\*9HXB&r*iV:J*jli- '»-^r i irOU'". ..,.1,,. '".V J>»i' Ji -.; rile liclefiiie:? it"ri«»tičnpT p"rotin!4cp,', v zobeh, glavobol ?,' K\\ &*»•'«( P«4ler}er fluid ss znamka «Ei«a*flutd*. Poni»j»a twdi r»ri treartju :v Tjedrfli, fcri^thi-sklepih, vaielj 3*mo tekftrrar Friler t Stabiči, Lls«-tig¦¦!*> «64 (Hr^iBlsk^), . .... i : ; : . po. prepihu,J»li dracaai? iu'vjw5j«^r!» *n jpo«»kttaiiio 5 ttron frauko. i*dolo-.. porazddjiiiejo, določene tako-le: sezamo-ve pogače K 15'50 za 100 kg; orehove pogače K 16 za 100 kg; koruza za krmo K 16*95 za !0&lig^di^©!foiH,Ki256«za 100 kg; drobci otrobi K 1278 za 100 kg; ječmen za krmo K 18 za 100 leg. Za opažanje bi pfočilo blas*a naj se občinski za-stop ravna po tuuradni okrožnici z dne 30. jamtvarija t. 1. št. 1830/12. Obvestilo o razdelitvi knne dojde brzojavno aH pa ekspresno. Deželni odbor. Č.i;a nebvafežaost. — Pred kratkim je umrl v Krminu industrijalec in posestnik Naglos. Mož je bil imet pristaš iaške liberalne stranke; za to stranko je storil mnogo. Bil je tudi dežemi poslanec. Njegovo smrt so odpravili laški liberalci kaj na kratko. Zabeležili so v »Corrieru«, da je umri; in Se to med dopisi. Drugega nič. Pričakovalo se je, da se ga spomni deželni glavar v dežemem zboru« saj ie bil vendar poslanec njegove stranke, pa tuli to se ni zgodilo; nič. Kar zamolčali so ga, Pdkojn' Naglos je imel kot zvest pristaš laške liberalne stranke tudi zveze s propadlo Banko popolare; radi poloma ban-k? Je bil nekaj časa v preiskovalnem zaporu pa je državno pravdniitvo ustavilo postopanje proti njemu.... Mož je bil opora liberalni stranki; prvaki v Gorici pa so tako nehvaležni, da so kar zamolčali.... Dva vojak« so pokopali pred par dnevi v Oorici: prvi, Martin Luncer je služil pri lovcih« drugi Jos, FaS pri topničarjih. Žalostna je vojaška godba pri pogrebu, poskočna, ko zapusti na Goriščeku pogreb. Koliko ubogih vojakov umrje daleč proč od svojcev, v cvetju let ... Svinčene krone. — Po Tolminskem se v zadnjem času nahajajo (krone, katere so napravljene iz svinca. Tako krono poznaš po glasu na mizi, je bolj siva kakor srebrna, in v roki se čuti kakor -da bi bila mastna. Mehka Je, da se lahko razreze. Manjkalo ji tudi črte na robu, drugače pa le pravi kroni precej podobna. Torej pozor! S Pruskega je priromal v Oorico neki K. Jeni, baje sobni slikar. Ker je beračil po Oorici, so ga aretirali. Iz deželne umobolnice je včeraj popoldne zopet ušel neki bolnik. Ujeli so ga v ulici Vogel. Tam je klical po furlansko »komisarja« na pomoč. Izpred sodnije. — 28 letni Jakob Mi-serit iz Št, Ferjana je bil zaljubljen v svojo gospodinjo, ovdovelo Alojzijo Škorjanc. Ker ga ni marala, je zavrela Miseritu kri 18. pr. m. v razgovoru ž njo in poškodoval jo je na vratu iti obrazu. Obsojen je na 13 mesecev težke ječe s posti. V Krombergu so hoteri iatovi vlomiti v ccrfrev d« se jim ni posrečilo. Hoteli so ulomi&v župnišče pa je vikar Vodopivec ustrelil j — V šolskem poslopju pa so ukradli, prešičje meso in nekaj vina. — Kmetje tam okoli pravijo, da jim je zmanjkalo zadnje čase raznih reči. Počitniški tečaj Slov. Šolske Matice v Ljubljani. — UČiteljstvo vsega kulturnega sveta »hrepeni po nadaljuj izobrazbi. — Država, ki bi bila poklicana tej želji ustreči, žal, še ni slišala tega klica. — Zato si pomagajo učitelji drugih narodov in njift prijatelji sami s tem, da snujejo različne nadaljevalno - izobraževalne tečaje. — Ne bi ii Audi slovenski učitelji poskusili j s samopotnočjo? Zaostali ne smemo, to bi bila naša smrt. Učitelj m učiteljca slovenska! Slovenska Šolska Matica Vaju kli- .če! Ona Vama hoče prirediti 14-dnevni nadaljevalni tečaj, ki bi trajal od 26. avgusta do 7. septembra t. 1. v Ljubljani. -Načrt predavanj: A: Filozoižja in pedagogika. B: Slovenščina. C; Prirodo-pisje. Č: Prrrodoslovje. D: Kemija in mineralogija. Predavali bodo razni gospodje šolski ravnatelji in »profesorji: dr. TomSnšek, Sohreiner,- profesor dr. OzvaJdV dr. P. Grošelj itd. y Med tečajem bodo skrbeli za razno--¦ vrstne izlete in zabave. — Ravno tako bode poseben odbor skrbel za različne udobnosti glede stanovanja in brane. Prijave naj se -pošiljajo najpozneje do Velike noči predsedniku S. Š. M. v Maribor. — Prijavi se naj pritoži udetefetina 20 K, ki se vrne samo v tem shtčaiu, afro bi se neoglasHo vsaj 50 udeležencev. V ^em lučaju se namreč tečaj mora opustiti. . Kdor hna zadali teden avgusta že šolo in bi se hotel udeležiti tečaja, naj se pobrine s pravem časn za dopust, ki se mu za ta smoter menda ne fro odrekel. Ta razglaša Slov. Š. Matica v Ljiib-Uani drožafca Kanal, in kanalski odsek Goriškega Sokola vabita na plesni venček na pustni torek v hotelu pri zlatem levo. Svi-ra železničarska godba. Začetek ob 8. zve-•er. Občinske volitve v Gradeža bodo 14. marca. Prej so bili klerikalci na krmilu, petem so prodrli liberalci z Marohesi-nijem. Sedaj se baje hočete pobotati stranki, tako da ne bo boja pri novih volitvsh? Dečki na krivi poti. — Policija v Gorici je aretirala 3 še ne 15 letne dečke. R. Vekjet, M. BradaŠka in P. Vižin, vsi Lahi, ker s-i kradli denar iz omare pri Bolafiiju koncem Židovske ulice. Kdor se morda ne ve, da je Kolinska kavna primes najboljši kavm eridatek, se o tem lahko na zelo enostavni način pre- . priča: sama enkrat naj pokiisi kavo, ka- ? teri je pridejana Kolinska fcavna primes, in takoj to spoznal, da je ta kava najboljša, ker ima izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barvo. Kolinska kavna primes je obenem edino domače blago te vrste in tudi iz tega vzroka zasluži, da jo vsakemu toplo priporočamo. Svojim čltateljera podajemo pismo, ki je pisal Nj. S, princ Roban iz Schott-weina: »Kisa fluid učinkuje prav dobro. Pooblaščam Vas, da lahko objavite, da je meni in mojim prijateljem pomagal Elza ilu.d in Elza krogljice proti glavobolu, zo-bobnlu, zbodljajih. trganju, bolečinah v hrbtu, nahodu in bolečinah v želodcu. Posebno dobro se je sponeslo to sredstvo pri opešanju vida. Kdor hoče poskusiti, dobi Fellerjcv Elza fluid za K 5 franko, ako piše direktno na dvorno lekarno E, V. Feller v Stupici Elza trg št. 264 (Hrvatsko). Odprti lekarni. - - Jutri popoludne bosta cdprti v Oorici lekarni Cristofolctti-Kurncr. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 11. do 18, t. m. Pojasnilo. Glede notice v zadnji »Soči«, priob-čene pod naslovom »Priporočljiv sadova ičar« smo prejeli sledeče pojasnilo, ki ga priobčujemo: Podjetje gospoda Josipa Kosovela obstoji že nad 25 let in dosedaj ni bilo niti od strani oblastev niti od občinstva pritožbe glede kakovosti sodavice in poka-lic. Podjetje ie vedno pod kontrolo sanitetne oblasti, katera ga parkrat v letu preišče in je doslej dobila vse v redu. Pred nekaj časa pa je vsled neke ovadbe preiskala tovarno gospoda Kosovela tukajšnja finančna oblast, in vspeh te preiskave je bil, da so našli vse surovine, sokove in sirupe, iz katerih izdeluje pokalice, v redu ter popolnoma zdrave in dobre in so ugotovili, da porablja za svoje izdelke edinole trsni sladkor, ki ga dobiva v veiikiib množinah cd neke tukajšnje tvrdke. Tudi so ugotovili, da je vsa sodavica in pokalice dobra in zdrava. Edino kar je komisija grajala, je bila vrsta barve, katero uporablja g. Kosovel kakor vsak drugi sodo-vičar na Primorskem, kjer so v prometu pokalice temne barve, koje se z maUno-vim pokom samim ne da doseči. Barva, katero rabi g. Kosovel, je bila od preiskovalnih zavodov na Dunaju in v Pragi preiskana in proglašena za neškodljivo z min. odredbo z dne 17_jwiija 1906 št. 142 drž. zak. ter je bilo takrat izrečeno, da se sme isto barvo rabiti za barvanje živii, v kolikor je isto dovoljeno. Gospod Kosovel pravi, da bode z zvedeniškimi mnenji in drugimi dokazili dokazal, da je analiza, katero je preskrbela finančna oblast v iro-rici, v nasprotju s kemičnimi analizami zavodov na Dunaju m v Pragi, ki so spoznale snov za neškodljivo. Glede saharina se nam pojasnjuje, da spalnica gosp. Kosovela ni kaka skrita zaloga nedovoljenih kemikalij, marveč da on rabi svojo spafifico edino le za spanje. Res pa so dobili pri preiskavi v omari popolnoma na odprtem m vidnem kraju nekaj originalnih zavojev saharina, ki so bili tam že leta in leta zapečateni in jfc ima gosp. Kosovel le v shrambi od nekega svojega znanca, jih torej ne smatra za svojo lastnino in izključuje vsako njih uporabo v svoji tovarni, *ker ve, da je kaj takega nedopustno. XI?. izkaz daril z* S*k«feM dom v «U»rfci. Brat A. Škodnlk nabral v nefti družbi...........K 140 Brat M. Dometiis za prodane bloke „ 3'— Nabiralnik pri Zlatem jelenu - - . 10-75 Nabiralniki na Silvestrovem večeru » 7*60 Zbirka na Sokolovem oba zboru , 12- — Prispevki deležnikov za januar . , 42 — Skupal-K 7675 Prišteti dohodki XIII. izkaza , 1955-67 Znaša sklad koncem januarja 1912. K 2032*42 Bratje, drugi tisočak je prekoračen. Pridno na delo, da dosežemo čimprej tretjega. *- Na zdar! — Odsek Sokola en Dobrove« so nadalje, da* rovalš gl Anton Krmac, učit. Vipblže 4 K; g. Rajko Gradnik, nadučitelj, Kozana 4 K; g. Ivan Kaičič gostilničar, Krmžn 5 K; neki član pridobil 10 K 61) v, katere ie odstopit Sokolu; g.čna Pavla Kumar, učit. Kojsko 1 K; g. Juša Anton, velep. Drnovk 5 K; g. Gradnik Jožef, Medana, 2 K 90 v; družina Zaletel, Hroševlje IS K; g. Ant. Mih. Toroš, uč. Hrušcvlje 2to K; g. Per-šoija Jažrf, Meblo 3 K; g. Angeli Cernigoj, Neblo 2 K. Vsem darovateljem se prav iskreno zahvaljujemo. Posebno pa nas veseli dejstvo, da tudi priprosto ljudstvo je začelo uvidevati blag pomen Sokola, kar dokazuje par darovateljev današnjega izkaza. Naj bi bili ti za vzgled vsem onim, kateri hočejo veljati povsod za prve a se pri nobeni priliki ne spomnijo našega prepo-trebnega Sokola. V mislih rmamo tudi ustanovitev lastne knjižnica, radi tega se nadaljni pri-' spe v ki radev^Ije in s hvaležnim srcem sprejemajo. Posebno še radi tega, ker nam je naročitev telovadnega orodja skoraj popafnoma posušila blagajno. Pred očmi imamo naš stovenski na-rr/i in dejstvo, da 'bivamo ob narodni m di zaviti meji. Vsa naša pota so jasna in častna. Pomagajte nam! Sokolova maskerada v Gotici se vrši, kot običajno, na pustni torek v vseli prostorih »Trgovskega doma« ped naslovom »Rudzča reduta«. Sodeč po predpripravah, katere so že v najlepšem tiru, bode ta prireditev, edina slične vrste, ena iz-med najlepših v letošnjem predpustu. Preskrbljeno bode za prisrčna zabavo plesalcem in neplesalcem. Dvorana in vsi drugI prostori bodo naslovu primerno okusno okrašeni. Nikogar naj ne plaši naslov radi obleke, toliko maslke kolikor drugo si. občinstvo, imajo popolnoma prosto v izbiranju iste. Da bede mogače aranžirat« razna presenečenja, se naprošent vsi oni, ki nameravajo sestaviti v svojem krogu ka-koršnesibsdi skupine, da se obrnejo do br. B. Saunig-a v Trgovskem domu. kateri bode dajal tozadevna pojasnila in navodila. Vstopnina na maškerado je 2 K za osebo. K plesu svira orkester tukajšnjega pešpolka. Nedostojnim maskam je uhod prepovedan. Br. članom :-» prepovedano udeležiti se maSkerade v kroju. Pripomniti je Še, da se ne razpošilja posebnih vabil, kajti »Sokol« je narodna in demokratična institucija in ima radi tega v ak pošten Slovenec in Slovenka pristop ;;a njegove prireditve. VI. Vsesokoiski zlet v Pragi. (Praga.) Kraljica čeških mest, Rim severa, sedi Praga v Vltavi, blešče se beli Hradča-ny, nje'ponos in na neštevibie stolpe lije solnce svoje žarke. Mesto moči in slave češkega naroda, mesto, s kraljevo krono venčano, ki je videlo veliko preteklost naroda, videlo njega boje in njega poraze. Vsako gibanje na Češkem je odmevalo ob njegovem zidovju, zmagovalne fanfare so vriskale po njegovih ulicah, in kri fe skrunila njegov kraljevi plašč v dobi poraza. Vsak kamen ima svojo zgodovina, veselo ali žalostno. Najraje pa in vendar z najtežjim srcem postaja Čeh na Starome-stnem trgu. Tam pred rotovžem so zbijali oder, na katerem so obglavili najboljše Češke može, poteptani, na Beli gori premagani narod je stal tam, in kri najboljših sinov mu je škropila obleko in stene hiš! Danes stoji tam spomenik, ki oznanja ta poraz. Tam bo stal v kratkem spomenik Ffusov, in njegova senca bo segala preko stebra sramote. Človek hodi po ulicah, gleda in občuduje, in se ne more načuditi. Zgodovina mu govori velike resne besede, umetnost in lepota ga spremljate pri vsakem koraku. Ponmiki nekdanje slave se družijo z deli današnje arhitektonike, od dob poraza in sramote je ostal le trpek spomin. V vialjavi segajo v zrak ponosne Hradča--ny s svojimi dvoranami in svojo Dalibor-ko. Na drugi strani Višehrad, trdnjava s cerkvijo in pokopališčem si- ¦' **h mož, nekdaj sedež knezov in kraljev. Slavne pripovedke predejo okoli njega svoje skrivnostne mreže. Nikolajeva cerkev, grobnica kraljev, Strafiovski samostan s svojim bogastvom, palače VValdštejnov, Kaunicev, Schwarzenbergov, Karlov most, Tvnjska cerkev, nekdaj Husitska in njej nasproti starodavni rotovž zreta resno na staromestni trg. Ta trg je videl tudi, ko se je narod vzbudil, bil je priča silnega boja za Prago, ki je končal z zmago Čehov. Od tedaj je Praga rastla in se razvijala in z njo ves narod, postala je zopet vseoživ-Ijajoče srce Češke in hvaležno ljudstvo jo j2 krasilo z ljubeznijo. Vredna je, da si jo človek ogleda, in nikdar mu ne bo žal trenutkov, ko je hodil po njenih lepih ulicah in postajal pred Muzejem kralj. Češkega, pred Narodnim gledališčem, ko je zrl z mosta Palackega na Hradčanc, na Vltavo. na mesto, toneče v vijoličasti megli. Za Hradčani in za Belvederjem leži obširen prostor, in na tem prostoru se bo vršil letos 28., 29„ 30. junija in 1. julija VI. Vsesokoiski zlet. Od Kavkaza, iz širokih ruskih step, od Balkana, iz Amerike, iz celega sveta polete te dni v Prago Sokoli, tisoči in ti* S3či napolnijo ulice s svojimi rdečimi srajcami. Vsi slovanski narodi se bodo takrat v ponosni tekmi borila za prvenstvo, na ietenskem telovadiŠČu bo Čakalo deset tisoč najboljših sinov naroda na migljaj svejega načelnika. (Dalje-) rrpvskHbrtai In |ospwtorsKa vesti. Karte! tovarnarjev podplatov In usnla. — Z Dunaja poročajo, da se snuje karte! tovarnarjev podplatov >n usnja; stopiti mislijo pottm v skupen kartel z ogrskimi tovarnarji. Tako bodo potem skupno določati cene podplatom In usnju. Piva se je popilo v Gorici meseca decembra 833 hI. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici naproša ,gg. člane, da naj gotovo tekom tekočega meseca društvenemu tajnika vpošljejo legitimacijo za prost prehod čez mejo v svrho potrdila, z«t tekoče leto. — Obenem so naprošeni, da priložijo z;tamko za 20 vinarjev, da se jim zamore z cbratno pošto takoj vrniti. — Zdravo: Predszdstvo. Tojfl3 med Tortijo in Italijo. Razne vesti. General Ganeva se baje 'v kratkem povrne v Tripolis. Tako poročno sedaj iz Rima. — Italijanske bojne ladje so bombardirale v Rdečem morju skozi 3 dni Kunfidah: del mesta je porušen. — Iz Tu-nisa heče priti Arahcem na pomoč 5000 mož. Bazne vest!. Kranjski deželni zbor. — Sprejet je predlog S. L. S. za odpravo zakona, s katerim se je dovoljeval odkup duhovniške bere. — Vlada je predložila predlog za podržavljenje ljubljanske policije. Mesto naj bi prispevalo na leto 130.000 K!! — Sprejeli so vodopravni zakon. Navzoč je Lit zastopnik ministerstva. V nemškem državnem zboru je izvoljen za predsednika Spahn, centrum, 1. podpredsednic je Schtidemami, soc. de-f mokrat. ..... Angleški vojn! minister, lord Haldane. se mudi v Berolinu. Poset njegov je velike važnosti za zboljšanje razmer med Nemčijo in Anglijo. (Dalje na peti strani) odnesli 240000 mark. Razbojniki so,bili "j maskiraiii. .¦:.,. { Tragičen -skflife: x Eaffkjv^avgofcpa«. t _- Fran Reichelt je tzumel ¦ padobran za j* avitike ter ga poskušal z Eirfelovega sto!- i pa v Parizu, ki je visok 300 m. Reichelt je f mnenja, da se mu padec posreči, ali izum ga je ¦ varal in ReicTielt se* ie ufejl:,. Na DanajH jbcdo letošnjo spomlad občinske volitve. Pripravlja se velik boj. Hrvaška, ljudska šola v Trstu. — Por družirica družbe sv. C. in M. ./a .Istro, je sklenila na svojem občnem zboru, da skliče na dan 16. t m. shod, na katerem bodo sklepali b ustanovitvi hrvaške ljudske šole v Trstu. ¦ ... . ,. Samomor v Wri|i, — 22 letni rudar • Janez Cmita si je del prižgano dinamitno pstrono v usU Olavo mu je vso razneslo. Kaj ga ie gnalo v tako sns rt, se ne ve. Koliko časa. trajajo lokomotive. —' Lokomotive imajo sploh kratko življe-; »je. Na Angleškem računajo, da lokomotiva za osebni vlak t raje kakih 25 let, 26 let traja stroj za tovorni vlak, stroj za ranžiranje še eno leto vee. V Ameriki traje lokomotiva ekspresnega vlaka 16 let, osebnega 18 aH 19, lokomotiva zu ranžiranje 22 let. V teku 18 let preleti ameri-kanska mašma okoli 2 milijona milj. * V Ameriki se hitreje živi. Na Angleškem preleti lokomotiva v istem času pol milijona do blizu jcincga miljami milj. V de-fcflah, kfcr lokomotive manj delaj:) ter je podnebje blažje, kakor h. pr. v Italiji, traje lokomotiva do M\ let poprečno. Svedrovci v Trst«. — Svtdrovci so udrti v mesnico Iv, Otoničerja ter odnesli okoli 150 K drobiža iz blagajne, katero so prevrtali. Prejšnji dan je Otonifiar plačal vi blagajne večjo svoto; , .-¦: ' , Nekega francoskega pustolovca so aretirali v Trstu, Hodit-je okoli po bančnih zavodih in- prosil podpore. Bil j;* precej aroganten. 'Pravi, da še piše Alfonz PoHicrv ' "'¦• ¦ ' ¦'¦•¦ ' 60 ribičev je utonilo v Tarangogu na cball Azovskega' Morja. Odkrlinila se je velika plošča ledu in zanesla v sredo vode ribič?. Tam so utonili. Zamtefljal ženo. — V NoFtfrhamptomt na Angleškem se je seznanil 30 letni zidar Leonard Goadvin z Elizabeto Martinovo. Gccdvmje imel s seboj svojo ženo: Martinova svojega prijatelja. Ta dva sta se zmenila, da zamenjala ženi in zgodilo se je to. Ooodvin ni povedal, da je spremljevalka prava zakonska žena. ---Ritem so se razšli, Godvin s je čez čas Izročit z Martinovo. Ali sedaj ga je prijela sodnlja. Pravi, da ni vedel, da se je pregrešil proti postavam, če se je drugič poročil. Na pol zmrznila sta dva vojaka-pla-ninca na Motite Rovere v južni Tirolski. Pri vajah sta se izgubila. Našli so ju C_ez čas pot zmrznjena. Pri drsanju na Odri so utonili 4 petnajstletni deOki. Velike poplave so bile v južni Španiji. Polja in vasi so pod vodo. Ponesrečilo je več ljudi. Potujoči zid* — V Atiuverpenu je bilo treba razširiti nef>o cesto blizu kolodvora; v ta namen ie bilo potrebno porušit: 72 m dolgi zid ter 25 m dalje postavit; drugi zid. Inženir je videl, kako je zid izvrstno cementi ran ter da bi bilo škoda, razbiti ga. Radi itega je da! zid spodaj odrezati, potem so ga povezali in s pomočjo strojev za 25 m dalje potegnili: tam so bili temelji že postavljeni. Ta posel je trajal 14 dni: ali zid je premaknilo 28 delavcev v Pot ure. Velikemu poneverjenju pri matoruš-kih zadrugah so prišli na sted. Poneverje-nja znašajo oikoli 8 milijonov K. Atentat na vlak. — Blizu Sangaja je bil izvršen na pekinški ekspresni vlak atea'tat.z bombo. Mnogo oseb je mrtvih, mnogo'težko ranjenih.. Kijižeivpost- Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju. Po raznih virih sestavil Ante Beg. Ponatisi?' iz- »'Popotnika«. Cena s poštnino vred 50 v. Natisnila »Učit. Tiskarna« v Ljubljani. M. Arcibašev: Slike fe revolucije. —-Ruski spisal M. Arcibašev, poslovenil An-JP JVM«. Založil Štefan Klavs.' Natisnila ^S?flWiaTTHa'izvo1JinK'lW s poštnino 20 v več. koledar Slov. Ilustrovanega Tednika. 5. štev. Slov. llustrov. Tednika je bil pri-Icžeti Koledar 1912. Ima bogato vsebino "m mnogo'slik. Amerika in Amerikanci. Spisal Rev. I M. Trunk. V Celovcu. Samozaložba. Spis namerava iiziti v 12 zvezkih, ki bodo oftseg vii po 3 do 4 tiskane pole. Posamezni zvezek stan 1 K za Evropo in 30 centov za Ameriko. Kdor se naroči naprej <ža Vse zvezk*, plača v Evropi' 10 Ki v Ameriki. 3 Jclarje. -Naroča • se 'pri:; -Juriju Trunk-iri feeljak »na Koroškem. Priložen1 'je tudi zemljevid. ; Vse tu navedene knjige je dobiti tudi v knjigarni v Trgovskem Domu. Spomenica Mlkademičnega druStua slouensVli ue-Jerinarjeu na Dunaju11 poslana deželnemu odboru kranjskemu k ust r? atfuf tečaja za 2iuinozdrauniSke pomočnike na Drhniki. »Akademično drvštvo slov. veterinarjev na Dunaju«, fiigiiv smoter in naloga' je varstvo in prospeh smnovskilrin strokovnih interesov članov, si usoja k predlogu slavnega deželnega odbora kranjskega o ustanovitvi tečaja za izobrazbo živinozdravniškili pomočnikov, • predlaganem v deželnem zboru in rA zbora spre-"Ictciii dne 17. jnmivarja 1°U. poročati 'sledeče: 1. 'An dokaz o potrebi omenjenega tečaja se je navajalo ponm likanje diplomiranih živinozdravnikov in akademičnega 'naraSčaJa'. Konštatiramo: vseli rednih slu-' Jšaltljov živinozdravniSke-visoke Šole nu J\mii]u je 74t!;'med RMiii je 42 Slovencev, •(J katerih je 20 iz Kranjske. Med slednjimi 20'mi je 5 absolventov, ki stoje vsi že pred zadnjimi izpiti in splošno rečeno pridejo v domovino kot diplomirani živin 3-/.Jravniki v najslabšem slučaju vsi ?.e pred pretekom desetih mesecev. Od ostalih-15 ser napravili trijj prvi rigoroz; za dr,sego ahsolutorija jim manjakajo še trije semestri. Drugi so porazdeljeni v prvem m drugem letniku. 2. Diplomirani živinozdravnik s srednješolsko izobrazb:) in maturo študira na visoki Solf 8 semestrov. Tu si pridobiva .\!eg vsestranke teoretične naobrazbe tuji praktično znanje v vseh strokah: v zJ^avilstvu, živinoreji in v to stroko spa-da;očih panogah knkor v planšarstvu, mhkarsivu, zavarovalništvu, zadružništvu itd. ter v splošnem poljedelstvu. Vkljub 'temu se mu pri vstopu v življenje odreka .zadostno praktična zmožnost. Zato je nc-icnljivo. da bi .bili tej nalogi kos živino-zdi-avniški pomočniki, ki bi se brez za-.dostne predizobrazbe učili o živinozdrav-ništvu samo nekaj mesecev. 3/ Z ustanovitvijo živinozdravniških pomočnikov se pospešuje umni živinoreji ^krdljivo nestrokovnjaštvo,.,Zato: je. jasno, 'Ja so interesi dežele, kjer je "živinoreja g!avni faktor gospodarskega procvita, vslcd ustanovitve omenjenega tečaja do skrajnosti ogroženi. V dokaz temu je novi kužni zakon, ki je nastal kot nujna potreba za živinorejski napredek; ta zakon pa postaja z ustanovitvijo živinozdravni-;Lkih pomočnikov iluzoričen. 4. Če je dosedaj omenjeno resnično "in je deželi "toliko za povzdigo živinoreje, tedaj sledi logično, da ji bodi prva naloga skrbeti za živinozdravniški naraščaj! Češka, Moravska, Nižje Avstrijska, vzorne živinorejske dežele, podpirajo nad dve tretjini dijakov-veterinarjev s štipendijami po K 600 in tem deželam ne manjka. živinozdravniškega naraščaja. Koliko drugače pa Kranjska! Ne le, da >ne podpira .zadostno svojega veterinarskega naraščaja, ubija ga' celo ž raznimi naredbami i m:.ra!no i materijelno. S stališča stanovskih interesov ,seda-:njega naraščaja iz Kranjske, ki že sedaj dalekp presega Število deželni živino-zdravnilkih služb kranjskih in ravnajoč se po principu, da zahteva umna živinoreja strokovnega vodstva in živinozdravniškega varstva, obsojamo najodločneje ustanovitev tečaja za. omenjene pomočnike! Gotovo je, da se tak pomočnik ne bo 'držal delokroga, ki bi mu pristojal po njegovi izobrazbi — biti nositelj prve pomoči — ampak da bo pač,jJdaX pp načinu sedanjih mazačev. Za »Akademično . društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju«: cani med. vet. IV. PESTOTNIK, t. č. predsednik, stud. med. vet. PLEMELJ SLAVKO, t. č. tajnik. t Jednak predlog jt bil stavljen tudi v našem.goriškem deželnem zboru. Stavil ga je : poslanec Komač po kranjskem vzorcu. Predlog je v odseku. Spomenica volja torej obema dežel, zboroma, kranj-škciini-in goriškemu. Mali oglasi. P/jjut^lv oriRtojblRt etine 60 r;i. ilio j« ym ntm„,.«jii jfc rafcuna z« vsako besedo 3 Vu. KajptJvrafim^e tD«wlr«i^jo ta trgovce in obrtnike ¦J KoHko JtmunjUih trgovcev in obrtnikov v 0«rff1, Učentia sprejme \zf> mtey *¦I/Ri-^ prodaja trgovina A Gabršček v Trgovskem Domu i. Primorka, 36 listkov K !•- 2- i. , 52 >x ,,„' 1-50 3. Slava , 33 ).\ n 0*80 Pilmorba nadomešča laške '»tressette.". Siaoa nadomešča pike ecc. Karte so zdaj zares dovršeno izdelane. Ni več nifokega opravičenega razloga, da bi se jih Slovenci ne posluževali, — Dolžnost aaša jer izpodriniti tuje izdelke* M, TtnStolj 8t, 7. trgovinn ?, žoloznjno v (io JAKtB SOLIGOJ, urar v Gorici, Oasjmka d't\ »ta?. 25 pripomb svojo bogat» /Mlogo n/,-mivi'8inlli pr.'1'i/.uili ur it»r vay.m» Hivlin.0 In zlato pn>«lnua/Jw^>riM^ ton Kravos -j ttlwwtl.il. G«JS*i»!(9nMii.i! sedlarska delavnica in zaloga raz ličnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko toždjo ; dalj« ima v zalogi različne konj' ske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čep,?, torbice, {denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseijue in ,r.:, :;:.'-'¦¦.¦ kfčtjo .tribuna" vvSpllndac' M;.jlaž,,a floolioleiia mr.criknnskegii tipa so dofcln v :: velikanskem :: Ucvllii v Gorico, Stolno nI. M, S-+, fELEBlIHTEH •» TRPEŽEN jo pravi PRUKIH- hanCnkou padpetnlk. Čitaleliem čeških knji« iia^nanjaiiio, da imamo v zalogi popolno zbirko Ottove »SvStova knihovna«, katere je doslej 997 zvezkov po 40 v. — Ta knjižnica je h-boriK) nreievana in obsega najboljša dela vseli kulturnih narodov. — Poleg ¦te zbirke ie še mnogo knjig iz »Laciui knlliov-i«a«, »Ruska knlhovna«, »Chvilkv«, »Sla-visehe Bibliodielc« i\ dr. — Preskrbimo vsako, čeSko knjigo obratom [ pošte , po izvini!, cehi; ne računamo Jiik.dar poštnih troškov. Knjigarna A. Oabršeek, Trgovski Dom. lilll Sloueče detektivske pooe< Sherlock Holmes W** izhajajo *¦*© Dobivajo se v založni knjigarni Ig. pl KIeinmayr & Fed. Ljubljani kakor tudi v vseh drugih knjigarnah. lili! JIIL A. vd. Beiini Gorica, Šolska ullea št. 2. uellka zaloga = = oljkinega olja prve vrste ujbtljSIh twet te hln, tttatijt, afalfiM^ltfi ki Wm • prodajo m drobno In debelo. Prodaja u dro.io: Mm -in, fti. «t. •it m i*3i Hi m, srn *•- **•, M liei M 72 fU. ------ Na debelo cene ugodne. ------ PoSilja po.Hnine prosto na dom. Posodo se palca kupcu do popolne vporabe olj*; po vporabi so spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------—— mila in »več.-------------- Cene zmerne. if Varatvsaa snantkat „»UroM Ihhmt Cipjicl ci«p. Anker Pain-Expeller je pouoi irlpouuo kot lajboljie ireisffo proti lreMajenji itd. Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2*— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakopa tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic t škatljah z našo varstveno znamko „gi-dros", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA prt „alaten lava ' t Pragi re isabethgasse Štev. 5 dot«. j ' Dmvoo raipoinjaaj«. M Oibrs krapih za žslita slabtst in za one, ki so m prentadiii aH prenajeli alt si nakopali a lariritjeai slabili, za prebavo težkih, prevrutih ali premrzlih jedi. neprijetni'' v lelodco. kakor katar, krLeT bolečine* naplhnjenost Itd. je dr. Engel-nov „BALDRIANUM". nBa!dri3namtf se »kal« pri »akin nepi:[etiio«tibr dokler ai» le raarite, kot dobro želodčno fino z izvrstnim vapehom in zabroajaje tadi slabe p«)*Ie«Feef kakor nervOZitOtO, nespečnost, omotico, stisko Itd. Valed ajcgovih sestavin, ki so tasioSko tiuo 2 matavilčnimi kapljicami. malinove« ia greSajevec, vpliva nBaldrlanum" tudi pospefeje«« pri zaprtju ia zajeda« krepila® a« ael iiovaiM organizem. Dr. Enge -nov »BALBRIANOM* ne vifboje aikakin ikodljma sertavia ter pa lahko »renaiajo slabotne osebe ia otroci tudi pri daljltai uživanj«. Najbolj*« je. Ce s* {.»a zavZije zjutraj na teafe aH pa zvečer predno se gre spal tw Caiic« kakor za likerje. Za otroke in slabotne otebe se razredči „BALDRIANTJMW z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladko^a. 3 Dr. Engel-iiov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnieab in boljših prodajalnah jestvin GoriSko-GradiManske, V Gorici, Korroiuu, Gradišču, Bomanso, Ajelo, Campolongo, R nkab, Tržiča, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolmina, i-analu, Čedadu, Vidma, Palmi, Červiojana, Ogleju itd. se dobi a v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-107 »BaJtrlilia* po izvirnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. Saart m pred Zahtevajte izrecno If Dr. Engel-nov »Baldrianum". Ušesno olje niedta višjega itabnega zdravnika in fizika dr. fe. o Istri ii - lu in popolnoma časno glahoto. niesni tok, ušesno brenčanje ia aagluho. Tndi pri zastarelih slučajih. Cona steklenice K 4-— z navodilom vred. Dobiva se v lekarni Q, CriStOfOlettl V Gorici. Ilova trgovina i železnino Pinter & kenard v jopici v Raštelju šh 7- Velika zaloga traverz, železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Edina lastna izdelovalaica telovadnih drogov v Gorici. r*- Cene zmerne, postrežba solidna, prijazne in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočata ______________Ptater ft Lenard. m Zobozdravniški in zobotehniški ati Dr. L Erže GORICA las. VarM Umetne zobe, zlato zobovje, zlate kr< zlate mostove, zobe na kaučukove plc uravnavanje kriva stoječih zob. PIoi vsake vrste. od 9. are lop. do 5. ve por Lekarnarja H. 1 Samo pravi Proti JLT1**rY*Prtgr»aa zeleno i vsakem« poi balzamov pod dvom Nedvomljivo zdrava kašlju, bruhanju, hr inftnenci, obolelosti j zobobolu in obolesti je edino imenovani pravo CI zanesljivo gotovega klinab, otektosti, poi iz trupla vse tuje ti operacije. Zdravilno ZrUKrVLtbmpcih! Dobi se po lekarna! Podružnica ^Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestBje m 4V|„ vloge i Močen račune po doietim. - - SalnBka glavni«* K 8,000.000. - - CglllTgfljl || Lfllhljaili, == PODRUŽNICE i Celje, Celovec. Gorica,- Sarajevo