HIbxjoiuuj IllflllHIPUTffii ffl BUT lUTBOimn IT unynviiaiT VajVOŠjl ▼ Zdntailh dcbTik. Vdja n oalo Zapolls*a................ >18.00 Za Nsw York celo leto... . .,17.00 Za Inozemstvo celo loto.....$7.00 TELEFON: 2876 OORTLANT. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Tke largest flovadu OeUy ta the Onrted States tsued mrj day tzoepi gsndty* and legal Holidays 7Q.000 Reader* Entered m Second dan Matter September 21, 1908, at tha Post Office at Hew York; H. Y„ under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 42. — ŠTEV. 42. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 19, 1921. — SOBOTA, 19. FEBRUARJA, 1921. VOLUME XXIX — LETNIK XXIX RUSKIM SOVJETOM BO SLEDILA MONARHIJA HAMMOND IZJAVLJA, DA BO STOPIL V RUSIJI NA MESTO 80VJET0V NAJBRŽ USTAVNI MONARH. — POZNEJE BO NASTOPILA DOBA DEMOKRACIJE. Washington, D. C. 18. februarja. — John Hays Hammond je izjavil pred hišnim komitejem za zunanje zadeve, da obstaja upanje, da bo v bližnji bodočnosti uveljavljena v Rusiji ustavna monarhija, kateri bo pozneje sledila pristna demokracija. Mr. Hammond, katerega je prejšnja ruska vlada večkrat pozvala v Rusijo, da preštudira naravne vire, je rekel, da s^ bo piramida, l atrro zgradili boljševiki, sesedla, kakorhitro bo odpravljen pruski -fMitisk na Rusijo «n da bo zdravi del narod-i v Rusiji organiziral l »1 jšo vlado. V — Jaz ne mislim, da se bo Rusija vrnila k vladi carja ter tudi upam da ne bo prišlo do tega, — je rekel Hammond. Položaj z ozirom na razvoj trgovine z Rusijo v najbližji bodočnosti j«* označil Mr. Hammond kot popolnoma brezupen. — Ne vidim ničesar, kar bi upravičilo to deželo, da računa s katerokoli količkaj obvžno trgovino z Rusijo, — je rekel. — Rusija nima ničenar, kar bi !ahko prodajala. Ruska industrija je popolnoma paralizirana. % Mr. Hammond j*; povedal komiteju, da so izdali boljševiki toliko zlata za rdečo propagando v drugih deželah, da ga nimajo sedaj po njegovem mnenju več toliko na razpolago za trgovino kot se je prvotno domnevalo. Razpravljajoč o možnosti razširjenja japonske delavnosti v Sibiriji, je rekel Hammond, da bi dobila Japonska na ta način izhod za Kvojc preobilno prebivalstvo in za svojo trgovino. Zavzel se je ?a to, «lu proda Rusija Japonski kos Sibirije, približno v obsegu Californi-je. To ozemlje je bogato na železu in premogu ter ga nujno pot«bu-je Japonska, Razventega pa je tudi klimatično primerno za japonsko kolonizacijo. Denar, katerega bi dobila Rusija za ta kos zemlje, — je izvajal Hammond nadalje, -- bi lahko uporabila za zgraditev železnice do Hajkalskega jezera in do kakega morskega pristanišča v bližini Pe-kina. Taka železnica bi bistveno in materijaJLno pripomogla k razvoju Kitajske. — Vedno sem siiapatiziral z ambicijami Japonske na Daljnem iztoku, — je rekel Hammond, — a zdi se mi. da je Japonska prekosila hamo sebe v svojem naporu, da dobi opri jem na velika tržišča na a?ijftki kopnini. Japonska pa vsi ne bo nikdar upala uporabiti vojaško silo. da zadrži druge narodnosti iz dotičnega ozemlja. WILS0N0VA HČERKA AMERIŠKI DENAR PROTI TURČIJA IN GRŠKI NA NAPADU SENAT' BOLJŠEVIŠKI VLADI LONDON. KONFtRENČI Hčerka predsednika Wilsona je B&kmetjev financira z ameriškim Sklepalo se bo o presenetljivih napadla senat ter tudi pozvala denarjem zaroto proti boljševi- problemih, ki so nastali kot posle- USTAJA V ČRNI GORI. Dunaj, Avstrija, 18. februarja. Soglasno s poročili iz Zagreba se uhtaja ("rnogoreev proti jugoslovanskim okupacijskim četam vedno bolj siri. Glasi se, da je bilo zaznamovati tekom zadnjih spopadov večje itevilo izgub na obeh straneh. (Avstrijci in Italjani bi seveda radi videli, da bi prišla Jugoslavija v velike zadrege radi C'raegore in vir vsega zla je iskati v zločinskem Nikiti, ki je ba-rantal s svojim narodom ter ga zatiral kot kak turški paša. S tajno pomočjo roacchiavelske ofici-jelne Italije se hoče zopet pola-stito prestola, katerega je tako sramotno zapustil ter zabiti klin v telo nove jugoslovanske drŽave.) PETNAJST IRSKIH REPUBLIKANCEV VJETIH. Cork, Irska, 17." februarja. — Včeraj so angleški vojaki v tukajšnji okolici vjeli petnajst cla-pov irske republikanske armade. Kaj se bo žnjimi zgodilo, lahko vsakdo sluti. PONESREČENA OPERACIJA. Pittsburgh, Pa., 18. februarja. Martin Hendell, ki je bil spoznan pred nekaj, časa krivim ropa, je bil rešen ječe s pomf>čjo nekaterih zdravnikov, ki so prišli na sodišče ter izjavili, da ga bodo o-zdravili njegove manije za tatvino z majhno operacijo na možganih. Rekli so, da je prišel Hendell v stiske raditega, ker je del lobanje pritiskal na možgane. Sodišče je suspendiralo obsodbo ter. dovolilo zdravnikom operacijo. Operacija je bila izvršena in Hendell je bil odpuščen iz bolnice kot ozdravljen. Pred par tedni pa je bil aretiran pod obdolžbo, je ukradel zimsko suknjo. Porota je včeraj spoznala obtoženca krivim tatvine in sodnik Haymaker ga je obsodil na ne manj kot šest in ne več kot devet let ječe v Western Penitetiary. Ko je proglasil razsodbo, je rekel sodnik Haymaker: Meni se dozdeva, da vam ni ki-rurgična zdravljenje prav nič koristilo, mladi mož. Imeli ste prednost uredniških komentarjev v naših lokalnih listih in namigava-lo se je celo, da so bili mogoče nekateri nedolžni ljudje obsojeni, ker so trpeli na isti bolezni, na kateri ste baje trpeli vi. — Vi pa#stojite zopet tukaj pod slično obtožbo ter morate sedaj vzeti nase kazen, katero določa postava za zakmjene kriminalce kot ste vi. ZANESLJIVO IN HITRO oskrbaje DENARNA IZPLAČILA ▼ stari domovini In opravlja drago bančno posle Frank Sakser State Bank 82 Cartiudt Stmt tar York Rojaki, poslužujte m vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $60,000.00 raervnega zaklada. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali sa poiiljatve jugoslovanskih kron po sls dečih cenah: $2.35 1.000 krm .... $ 7.50 $310 5,000 kron .... $37.25 $8-85 10,000 kron .... $74.00 ssd*j id stalna, menja m večkrat nepričako _ nam ni mogoč« podati natančne ceno vna po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp* Jo podati najbolj po IRCI PROTI VATIKANSKI POLITIKI IRCI IZJAVLJAJO, DA NE BODO NIKAKOR SPREJELI POLITIČNEGA VODSTVA ALI DIKTATOV IZ RIMA. — PASTIRSKO PISMO JE VZBUDILO MED IRCI VELIKO OGORČENJE. Slika nam kaše skupino priseljencev na Ellis Islandu, ki čakaj« zdrayniske preiskave. žensko stranko, naj se razptfeti. Washington, I). C., 18. febr. — Narodna ženska stranka bo na da- kom. — Vladna preiskava. C., 18. febr. — dica pogodbe v Sevres. London, Anglija. 18. febrnarja. Washington, D. Boris Bakmctjev, od državnega Konferenca angleškega ministr-12 a šn j i seji svoje konvencije, ki se departmenta priznanj pos^inik. ki skega predsednika, * francoskega vrii tukaj, sklenila ali naj se raz- zastopa "rusko vlado", katera že ministrskega predsednika Brian-idc- ali pa naj oživotvori separat- več kot dve leti ne eksistira, hoče da italjanskega ministra za zu-no politično zastopstvo, ki se bo z denarjem, ki ga je dobil na po- nanje zadeve, grofa Sforze z za-vdeleževalo narodnih, državnih sodo od ameriške vlade, osnovati stopniki Gršk? in Turčije, ki se ir. občinskih kampanj. zaroto proti sovjetni Rusiji bo pričela tukaj v ponedeljek dne Govornice so na včerajšnji seji, Natančna preiskava posebnega 21. februarja, ima za namen urav-posebno pa Miss Margareta Wil- zborničnega odbora je dognala, važnih vprašanj, tikajočih son, hčerka predsednika, so zago- da je dobil B-ikmetjev od Združe- Sft bližnjega iztoka, ki so se poja-varjale razpust stranke, a bojevi- nih držav vsega skupaj skoro dve viJa vsled sklenitve mirovne poti del stranke, kateremu načeluje sto miljonov dolarjev. godbe v Sevres. Miss Paul, je bil odločno proti Kljub temu, da je ameriška via- Vspričo vsesplošnega zanimanja temu predlogu. da vedela, v kakšne svrhe je ta za to konferenco je pričakovati, Tekom svojega govora je izusti- denar namenjen, ni v tem pogle- (la ^o ta glede pomembnosti ena-la Miss' Wilson par zelo pikrih du ničesar ukrenila. kovredna sedaj že zgodovinskim opazk, ter karala med drugim se- . Pred kratkim se je vršila v Pa- konferencam v Hvrthe, Bruselju nat Zdr. držav, ki je stavil pred- rizu ustavotvorna skupščina za- San Remo. log, da se narodu prepove govo- stopnikov ruskega naroda. Glavni Eden najbolj zanimivih prizo-riti o politiki v svojih občinskih namen te skupščine, kateri je pred rov bo, ko se bodo sestali zastop-središčili. sedoval, Kerenski, je bil poslužiti niki in pooblaščenci nove grške — Kaj pa, če bi vprizorili celi s? vseh mogočih sredstev, da se v*a(3e pod kraljem Konstantinom narod obsegajoč referendum, da strmoglavni sovjetni režim. ,s prejšnjim grškim ministrskim se uveljavi nova pravila za debate Preiskava glede posojenega de- predsednikom Venizelosom in si v senatu? — je rekla Miss "Wil- narja * " * ~ : r * * ~ son. Čuti ni bilo nobenega prizna- rodila valnega klica do konca njenega govora, ko jc bila seveda deležna RUSI PRODIRAJO PROTI TI- imele za posledico povratek kralja viharnega aplavza. J FLISU. i Konstantina. — Kaj hočemo storiti sedaj,.ko! Carigrad, Turčija. 18. febr. — Ta preobrat v grških zadevah je imamo volilno pravico? — je vpra Rusko-armenska sovjetna armada predstvljal važen faktor pri skle-šala Miss Wilson. — Združimo se ogroža glavno* mesto Georgije, i P" zaveznikov, da skliče jo novo možki in ženske v. Ameriki v Tiflis. Vlada jt že zapustila glav- konferenco. Eno najbolj težavnih vprašanj, katerim se bodo morali pečati London, Anglija, 18. februarja. — Veliko ogorčenje je vzbudilo med irskimi katoliki v Angliji pastirsko pismo, katero je objavil kardinal Bourne, nadškof v Westminstru. To pismo je bilo prečitano preteklo nedeljo v vseh angleško-k&toliških cerkvah, stoječih pod njegovo jurisdikcijo. Tako se glasi v ugotovilu, katero je izdal tukaj Art OTBrien, tajnik Irske lige za samodoločbo. Pastirsko pismo kardinala Bourne svari člane njegove nadško-flje, naj se ne zapletejo potom aktivnih simpatij ali celo aktivnega sodelovanja v družbe in organizacije, ki nasprotujejo božjim postavam ter onim katoliške cerkve. Tekom izvajanj je omenil kardinal tudi grozote in izgrede na Irskem. — Njegova eminenea, — se glasi v ugotovilu O'Briena, — je lahko zagotovljena, da je edini utis, katerega napravijo taka pisma na irske lajike in irsko svečeništvo v njegovi nadškofiji, oni gnusa vspričo njegovega ozkosrčnega in nekrščanskega stališča. Tajnik O'Brien Je nato omenil stališče, katero je zavzel kardinal Bourne napram Sir Roger Casementu. ki je bil obešen tekom vojne kot veleizdajalec ter označil to stališče ne le kot ne-katoliško. temveč tudi kot nekrščanko. Rekel je, da se je kardinal stalno upiral temu, da bi se rabilo njegovo ime pri zavrnitvi in obsodbi angleških barbarstev na Irskem. — Kardinal Boume, — se glasi nadalje v ugotovilu, _je mogoče upal, da bo njegova pristranska politična lekcija pomagala aktivnostim njegove vla/ie pri Vatikanu. Ta aktivnost je hila tekom preteklega leta zelo močna in upalo se je pred kratkim, da bo prinesla sadove v obliki papeževe obsodbe republikanskega gibanja na j Irskem. Če ima njegova eminenea katerakoli upanja v tem oziru. bi bilo dobro za njega in vodilne angleške katolike, ki dele nie^ova upanja, razumeti in poznati, da ne bo niti eden še tako navdušen katolik na Irskem ali kje drugod po svetu sprejel političnega vodstva ali diktatov iz Rima. vsi, možki in ženske v. namenu, da se bolj" dosledno in nc mesto, direktno vd"ležimo zadev naše Potni listi, vlade. — Vsaka občina biijnorala biti stransko, prosto skupino in seje bi se morale vršiti v šolskih po- meSa ter nie2a okolice. Ozemlje, slopjih, ki so skupna last vseh. ^ Je bil° pripisano v mirovni pogodbi Grški, obsega razdaljo stotih kolometrov ob Egejskem morju ter nadaljnih sto kilometrov na širino. Izza časa, ko je bila podpisana Izvriojemo denarna izplačila mirovna pogodba v Sevres, pa je popolnoma zanesljivo in sedanjim : Turčija zahtevala razveljavljenje razmeram primerno tudi hitro po > pravic Grške v S mirni ter tudi celi Istri, na Gariškem in tudi na • avtonomijo za Tracijo. Slednja je " - Viila pripisana enostavno GrSki. STAVKA ŠVICARSKIH REPORTERJEV ŠVICARSKI REPORTERJI BOJKOTIRAJO PARLAMENT IN LISTI NE MOREJO PRINAŠATI POROČIL GLEDE SEJ — ŽUR-NAUSTI PRAVUO, DA IMAJO TUDI ONI PRAVICO STAVKE. Bern, Švica, IS. februarja. — Žurnalisti ali časnikarji lahko prav tako stavkajo kot pristaniski delavei ali pa železničarji in to nam dokazuje to, kar se je ravnokar pripetilo \ švicarskem parlamentu. Ta vse časti vredna ljudska zbornica prične ponavadi govoriti in razpravljati ob osmih zjutraj ter govori do polenih popoldni Zelo pogosto ima tudi popoldansko sejo in v zadnjem času je imela na dan celo po tri seje, vsled česar so morali biti časnikarski poročevalci celi dan na galeriji nakar so polovico noči preživeli s tem, da so telefonirali in brzojavljali svojim listom. Predvčerajšnem so vsled tega predložili predsedniku švicarskega parlamenta pisano prošnjo, v kateri so izvajali, da niso v stanu zmagati toliko dela ter prosili, naj se izvanredno popoldansko sejo preloži Parlament je bil v splošnem prijazno razpoložen nanram preobloženim časnikarjem, a socijalisti, ki vedno zahtevajo osem-urni delavni dan. niso hoteli videti nobenega razloga, zakaj bi žurnalisti ne eel norčevati iz- ubogih trpinov. Žurnalisti pa so bili trdni v svojem sklepu, da pokažejo da niso socijalisti edini ljudje, ki so v stanu napovedati stavko. Zapustili so galerijo ter jo bojkotirali izvanredno popoldansko sejo Posledica tega je bila, da niso prinesli listi naslednjega dne nikakih poročil o popoldanski seji, čeprav so se številni člani zbornice, vključno soci-jaliste, podvrgli napiru, da so na svoje lastne stroške telefonirali ali brzojavili svoje duševne proizvode raznim listom. V švicarskem parlamentu je najti dosti članov, ki niso stali za --r .-----. "— . ..m VO.UHUCUIU je naju aosti članov, ki niso stali za organizirana v popolnoma nepri- delegati, bo vprašanje pnpadno- vratmi, ko je Bog delil jezike in čeprav je čas za posamezne govoriti stransko, prosto skupino in seje sti pristanišča Smirne, mesta sa- nike omejen, se jim večkrat posreči govoriti o istem predmetu po • - . w. . - . _____! ----^ * - TTn^lrrof T> nn OTO/Ii -Ca __i. J___^ r •« ... ... katerih izdajanje je bilo prejšnji teden prekinjeno, se bodo sedaj zopet dobili, toda samo do 1. marca. Od 1. marca dalje se jugoslovanski potni listi za nedoločen čas ne bodo v«8 izdajali. Kdor tedaj želi po I. marcu potovati t Jugoslavijo, si mora že sedaj preskrbeti potni list in sicer se mora VSAKDO SAM OSEBNO zglasiti pri jugoslovanskem konzulu, bodisi v New Torku, Chi-c&gi, ali San Francisco. Za dobavo potnega lista m treba starega potnega lista, niti kake droge listine. Potni list, ki bo sedaj izdaii, bo veljaven za vedno, tako da bo že jim mogoče potovati Se-le Čez nekaj mesecev, ali še-le čez eno leto. Potuje pa se lahko tndi takoj. Kakm določba glede potnih listov bo prišla po 1. marcu v veljavo, se sedaj Se ne ve; naznanili pa bomo, kakorhitro bomo izvedeli Italjansld potni listi za one, ki sedai spadajo pod Italijo, se tudi še nadalje dobivajo ravno tako kot do sedaj. DENARNE POSlLJATVE V ..ISTRO, NA GORIŠKO £N NOTRANJSKO. večkrat. Ponavadi je nekako petdeset časnikarskih poročevalcev na časnikarski galeriji r švicarskem parlamentu, a listi nimajo nobenih nadomestnih poročevalcev, ki bi stopili na mesto svojih izmučenih tovarišev v slučaju dolge seje ali izvanrednih sej. J® Notranjskem, po- ozemlju, ki sssedeno po jtaljanski armadi Včeraj smo računali za p on batve italjanskih lir po sledečih cenah; 60 Ur .... $ 2.40 100 Ur .... $ <120 300 Ur----$12.00 600 tir____$20.00 1000 Ur----$38.00 Avtonomijo za Tracijo zahtevajo Turki kljub temu, da so je Turčija formalno odpovedala vsakemu gospodstvu nad prejšnjimi tu oskimi provincami v Evropi z izjemo Carigradft ter tudi vsakemu gospodstva nad osmimi ali desetimi otoki v Egejskem morja. Nadaljna zahteva turške vlade čE NE MORE BITI OČE, NAJ BO SIN Bivii avstrijski cesar se hoče od-j povedati ogrski kroni v prid svojemu sinu Otonu. Vrednost denarju sedaj ni stal- da se dovoli Turčiji suvere 0 na, mesnja se večkrat nepričako- nost nad ozemljem, ki je bilo pn j Ivano- iz tega gazloga n«n ni mo (Pisano Armenski. goSe podati natančne eene vil ' " "" ~ pr!j: _ . JVŠA NEMŠKA CESARICA Mi računamo po eem Istegt SLABŠA dne, ko v roke. poslani denar dospe Doorn, Holandska, 16. febr. — r ^ "ZL5', ^ ^m je dosp* Adalberi Hoien- Domestic Postal Money Order, ali lt ' . ... . ,. . . . W« V«^ TUnV nMff jzollern, tretji sin bivšega kajzer pa New YortrBank Draft |ja obiakat svojo mater. Njeno BIlRMk STATE BAHX < zdravstveno stanje se z vsakim - "" """ "" "" ' dnem »lshža PRINCA SIKSTA BODO IZ GNALI. Budimpešta, Ogrsko, 18. febr. Iz zanesljivega vira se je izvdelo, da bo v kratkem zunanji minister, grof Andrassy, izjavil, da se bo odpovedal biva avstrijski cesar Karol ogrskemu prestolu in sicer v prid svojemu sinu princu Otonu. — Pfcrinc Otto je sedaj deset let star. Po starem habsburškem običaju bo postal polnoleten, ko bo izpolnil šestnajsto leto. Rim, Italija, 17. februarja. — Italija je sklenila izgnati princa Siksta Burbonskega, brata žene bivšega avstrijskega cesarja. Pred kratkim je izdal knjigo v kateri odločno napada Italijo. BRZOPARNIKA ANGLIJA IMA V MEZOPOTAMIJO. "San Giusto", (prej nemški parnik Fuerst Bismarck), Cosu-lich proga in "Calabria", Cunard proga, odplujeta 2. marca v Trst. Cene: HI. razr. II. razr. San Giusto, $1^000 $180.00 Calabria, $120.00 $205 00 z vojno takso vred. Kdor želi potovati z enim izmed ^LJIHjteh dveh parnikov, naj se nemudoma prijavi, ker sta to zadnja -— parnika, ki odplujeta v Trst, do- Washington, D. C., 17. febr. — kler bo jugoslovanski konzul še Državni tajnik Colby- je izjavil,,Izdajal potne liste, da smatra Anglija Mezopotamijo | Odločite se takoj in pridite naj-kot zavzeto ne pa kot zasedeno kasneje 25. februarja! ozemlje. Prank Sakser State Bank. :: •: f " , * * « ; ■• ; i.; C GTiAS NARODA, 19. FEBR. "GLAS NARODA" -ž- - (SLOVENIAN DAILY) Owned and P^r^shed by SLOVNIC PUBLISHING COMPANY lm corporation) • PRANK-&AKSER. President LOUIS BENEDIK. Treasurer Place ef Busineaa of I2 Cortlandt Street. the Corpora t »on and Add Borough of Manhattan. of Above Officiers: New York City. N7 Y. "Clae Naroda** Izhaja vaakl dan izvze.-nži nedelj In prarnlkov._ Za ceie let® MlJa I lat za Ameriko Za New York za celo leto $7 00 In Canado tfi.OO ——vJa DO' ieta t3.00 Za p«l leta (3.00 Za Inozematvo za celo leto $7.00 Za Četrt leta «1.50 za pol leta XZ Tu, Do p is i Menominee, Mipb- Jt'e*bo šlo tako naprej, se bodo res Namenila sem napisati dopis iz rabe in menda še krote zaredile tukajšnje naselbine. Vem, da še ni ljudem po želodcih. Tudi mar^i-biio nobenega. .kateri' kotliček najdejo. Toda tu- Pater Zgaga r 1 Čafram. V Čikago je dolga pot. jr Čikago je draga pot. %* ž* Tukaj nas je sedem slovenskih kajšnjl sodniki niso prav tako ne-; J. . . družin. kL-se pra.v dobro razume- usmiljeni, kakor beremo, da so v v 1 Je ve-ik gospod. Da bo ceneje — sakrament, >i je izmislil Čagram nov patent. In šlo je in šlo je — saperlot. GLAS NARODA (Voice of the People) lasued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly SC ft« Dopisi brt-s puiipi^a in osebnosti se pe priobčujtjo. I H-nar naj s** blagovoli vr<-•ttjatf po Money Ord*r. ITI kraja naročnikov prosimo, da se nam _tudi prejinlp bivali*** nainari. da hitr»-jg najdemo naslovnika,_ GLASNARODA •2 Cortiandt Street Borouah of Manhattan. New York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 Advertisement on agreement velikih mestih, kateri morajo prav iwi^jfbelo '"štapati"', posebno kateri imajo velike drufcrhe. Ties se j«' par let dobro zaslužilo, ko so bile tako velike plače da si1 je vsak lahko prihranil, če si je le h'rtel.'Zdaj bo pa tadi lahko vse dal. ko so slabi časi. Kdor ima kalw'en cent. *naj bi kupil kako zemljo, ki je je £e toliko. Tam bi mu ne bil denar odvzet. Imel bi svoje domovanje in bi bil sam Ne samo Nemčija, pa tudi zavezniške vlad*1 se krive pod veli- SVoj boss. Kako je pa lepo, £e inm kanskim bremenom doljra. »človek kje blizu mesta kakih pet Zavezniške države so začele ustrajno iskati izhoda iz tega oJ>- ali deset akrov, da lahko delat upnega položaja. !*n*e; kadar ni a*>ma um polju dela. mo med seboj. , iClevelandu, Ohio, da bi tako hu- Delavske razmere so tudi tukaj do kaznovali "'grešnike". ' slab«* kot po drugi!i krajih. Ba-1 Poročevalec, roni znajo delavce dobro na vaje-. tih sukati in gledajo, da si ne Cleveland, Ohio, zmočijo preveč kosti, zato jim da- Rojaka Tomaž Kluna. St.- Clair Jednota je dobra - a »Čega-am falot. jo kar počitnic za eden ali dva Aye. in 62. St.. je napadlo v neki[ meseea.^ 'gostilni šest moških, ki so ga oro- Naj le malo počaka — salabold, Večkrat premišljujem ljudi po pati za $20. |k,njti ta njegov zadnji "fault" Iz New York a poroča, da bo-V do 10. ehr. prenehale z obrktova-jni še za vedno, vedno-končan njem štiri dejavnice New York',,, se že bliža, bliža dan -Central železniške družbe. v ka- & Sugnalxmanaka Ustanovljena 1. 1898 Statut 3fei>mita Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Imperijaljst prodira« Značilno je, da ^e v* i zavezniki obračajo na "dobrega Strica v Ameriki". Mislijo si, med vojno nam je tako radodarno sipal milijarde v naše naročj..*. in če je to med vojno delal, nam tudi sedaj ne bo odrekal svoje pomoči. Že pred in meti mirovnimi podajanji se je pojavila tiha. a vroča z« lja. da bi Združene države enostavno izbrisale dolg. katerega so napravili pri njih evropski zavezniki. V zadnjem času je pa ta zahteva * vedno glasnejša in vedno fiilnej&a. Anglija, naša glavna dolinica je namignila, da je pripravljena odpustiti dolg svojim dolžnikom, če napravijo Združene države nad ujeuim pufom velik križ.'To -se pravi, če Združene države pozabijo lot štiri in pol miljarde dolarjev, kat»*re so posodile AngKji. Francija je f.e pred An<*lig<> zahtevala, naj ji Amerika odpusti posojene tri miljarde. Ce bi kn-teri hotel kaj kupiti, mu jaz pokažem par lepih farm ali pa kar lote. kakor kdo hoeer Naj zadostuje* zaenkrat. Pozdrav vse nt rojakom in roja kiti jam širom Amerike. - Mrs. Agnes Nerat. terih je vsega skupaj zaposlenih k<> mu bo pla:.al „'overmonf ^.00 mož. Med delavnicami, ki .se f v jetniSnico __ lament! jih bo zaprlo, se ^nahaja tudi ona v ('ollimvoodu, kjer je zaposlenih 000 mož, ob piil dveh popoldne. Ril je ta- je novo leto že daleč zadaj, dobri; -ju 4„w i-ii- 11--- t - - _ . . i iijiii /en<*. koj odpeljan v bolnišnico, kjer je(.-ast pa h- nočejo priti. | s * ob pol osmih istega dne zvočerj Jx Columbusa, Ohio, se poroea ' timrl. SSpadul .ie k trem poenver, Colo. Porotni odbor: LEONARD ST.ABODNIK, Box 4S0, Ely. .Minn. GREGOR J. PORENTA, Bos 170, B!a« k Diamond, Wash. FRANK ZORICII, C1J7 SL Clair Ave., Clevenland, O. Združevalni odbor: VAI.EXTUf PIRC. 310 Meadow Ave., 'R.- wilale, Jollet. PAULINE ERMENC, — Srd Street. I ji Salle. III. JOSIP STERLE. 404 E. Mo«a Avenne. Pnehlo, Colo. ANTON OEJ.AKC. f06 Market Street. Waukefran. 111. - Jednutiiio uradno jrla-ito: .'GLAS NARODA*1 III. Vse stvari, tikajoee se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožil naj se pošilja na predssednika porctnoira odhora. Prošnje za-sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrliovnejsi zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se x»rii»«>r<»r-a vsem Jugoslovanom za oliilen pristop. Kdor 2eli p4>sfati član t»* orvraui*acijp, naj se zglasi tajniku bljižnega društva .T. S. K. J. Za ustanovitev novih druRtev se pa obrnite na gl.^tajnika. Nov o društvo se lahko vstunovi z 8. Člani ali članicami. Iz Evrope poročajo, da nanie-!n.'ivajo številne evropske vlade 'spondadne vojne poho- podariti evropskim zaveznikom. ( V bi se 10 zgogatemu Strieu v Ameriki. On namreč predlaga, naj Anglija in Francija poplačata del svojega dolga 6 tem, da odstopita Združenim državam nekaj svojih otokov. Ta predlog pa ;ie bo niti v Angliji niti v Franciji posebno prijazno sprejet. To pa posebno zastrantega ne. ker je iz te človekoljubne ponudbe jasni razvidno, da se hoče ameriška buržuazija o-krepiti v vojaškem zmislu. Svojega mačka je pa senator Willis tfidi takoj oV">ro3?Tl z ostrogo. Kekel jej tla mora imeti Amerika zapadno-indijske otoke, da za-š»"-:ri Panama Kanal. V prvi vrsti torej, da si za>igura močno vojaško oziroma mornariško bazo. V zvezi z agresivno mehiško politiko, s povečanjem mornariee, nervozno napetimi odnošaji z Japonsko, se mora smatrati željo po i-ahavi novih opornih točk kot znamenje novega imperijalizma, ki u/d špaiisko-ameriškc vojne vedno bolj oprijema Združc:e države v s'oje kremplje. , ... viinzoriti ar mer. pred.MMinik pa ... ^ , , , .... «1« . Spoiiilatiansko oranje lahko «~-aka liekaj ča^a. V jeseni pa bodo seveda v Evropi zopet dvignili velikanski krik. da jini primatij- vensko-Avstrijskega d ni št v a in Frank Ledvinka (Celi ali Slovak). Slova»«keyi Narodnega Spolka I ki i o bil do^-daj podpredsednik, vsa tri društva v Fr<»ntenaeu. terj Tudi v Cleveland«-se je poja-k premosrarski organizaciji Vni- vila spalna bolezen Dne 15 febr. ted M iiie Workers of America, je podlegla tej bolezni že trinaj- kuje hrane in da ljudje untirajo Delal je v Franklinu v rovu št. 16 sta žrtev. V mesUii bolnišnici je lakote. Western foal Mining Co. Star je namreč umrla Mrs. Lena Zast. bil «<; let. Zapušča ženo in hčer. stara 33 let. Na tej bolezni trpi še Pogreb se je vršil 1-i. febr. ob 3. 12 drugih oseb. uri popoldne na katoliškemu poko-f Kateregakoli kršitelja prohibi-pališču v Frontenacu. Neki zdravnik v Pennsylvaiji ji i je operiral samega sebe ter si od- strokovna referenta j»overjeni-' bankovee. Orožnika sta precej iz-šKva. Posvetovanju je predsedo- vedla hišno preiskavo, toda dobil val vodja po verjeti istva dvorni m- ni noben falzifikat. i/ česar sl v Prekniurju in na rožnika sta nato aretirala rjupa zato na stanovanje in na Vnovčevalnica za živino in mast hrano,- iti sieer brezplaT-no. da hi v Ljubljani bo likvidirana. Pre- mu ponarejal denar. 0l>a sta v zavzela jo bost a konzorcij mesarjev P«>rih cleželtiega sodišča v Ljubili mestna občina ljubljanska. Li- 1Jani- Kjl/tU za Ponarejanje i»an-kvklactja se bo izvršila polagoma., lovcev je težka ječa lo - JO let. Cene mleku v Ljubljani. Vsi kmetovalci ljubljanske oko- rezal slepi«. S tem je hotel doka-eije vpraša sixlijik. kje je dobil zati. da je kaj takega mogoče. To'lje'e })re/ razljke strank uvidev-jo Šerifi >udi pridno obiskujejo žganje ali karkolisibodi. ujolči j,, že višek zaljubljenosti v same-prostore. kjer se nahaja vino 111 vsak kot bi mu usta zamrznila, v- sebe. Kako je Lenin podprl boljševizem z nemškim denarjem. Edvard liernsteu potrjuje v "Voruaerisu'* v^st, ki so jo pri-neidi ententui li>ti, di se je I^enin s svojimi tovariši peljal v Rusijo preko Nemčije v zaprtem vagonu in da je bil doHo založen z denarjem qeniike vlade. Bernstein pravi, da so mu ta dejstva znana žr od dceembra 1917.' l^enin je bil takrat sotrudnik socijalistične^ra lista "Berner Tagewaeht". [niel je večkrat? v Bernu .sestanke z mem-skim poslanikom, ki tnu je ponudil 50 miljonov ra:.rk v zlatu za dis-fatistično propagando v ruski armadi. Lenin in njegovi tovariši so I revzeli nalogo, da Izzovejo meščansko vojno v Rusiji, ovirajo s štrajki in upori pre^krlio vojaštva na fronti in povzročajo nepokor-ščino in dezertacije. Lenin je sprejel to nalogo in ko je razdelil in-l:«^irano svoto med svoje tovariše na potu, ki so bili Zinovjev, Troe-ki, Rad*k iu Balabanova, ^e je odpe!jal v Petrogra«! s posebnim vlakom, ki mu ga je dala na razpolago nemška vlada. Iz novih razkritij generala Ilofmarmna, ki je takrat zavzemal važno mesto v nemškem generalnem štabu, sledi, da si je nemška* vlada zanimala ;:a disfastično delovanje boljaevikov ter jih podpirala v njihovem strem-ljenju, da bi zavladali v Rusiji, prepričana, da ne bodo mogli dolgo • asa obdržati v svojih rokah vladnega krmila. Nainen Nemčije je bil ta, da se odstrani Rusija z bojiič in res se ji je s pomočjo Lenina in njegovih tovarišev popolnoma posrečilo, kar je hotela. Bernstein dostavlja, da se je vojna v resnici podaljšala, namesto da bi se skrajšala. Lenin je ostal tndi po svojem prihodu v Kusijo v službi Nem-č;je in se je riyyrovarjai s svojimi gospodarji v Berlinu potom nemškega poslaništva v Stoekholmn^ ki je z denarjem zalagaLo boljjsevi-ško rovarjenje od poletja 1917, s katerim se je Leninu končno poučilo, da je strmoglavil vlado Kerenskega Leiiin je dobil od nemškega ministra v Stoekholmu ae nageljnih DO miljonov mark v zlatu, tako da je vsega skupaj inkasirul 100 milijonov mark Računa o tem ni nikdar položil nikomur Pozneje je nemška vlada potom svojepa poslanika v Moskvi grofa Mirbaclia vprašala Lenina za obračan, ali I ale. Kansas*. p-Ijanskjjm trgu primerno uredijo kajti pri sedanjih cenah nikakor ne morejo izhajati. Kmetovalci, tisti, ki žive od prodaje see februar, najkrajši mesec v le- mleka, so se že začeli zadolževati. ..... tu, ravno pred dohodninskim Dekla dobi na leto od 4000 do izrprieevanja policije je tlavkom? jr>000 kron, hlapec seveda še več. * + * Kje so pa še druge potrebščine* Terbovčevemn Tonetu v album. Kar se drugega pridela, se doma Iz Slovenije. Ljubljanska kreditna, banka je te dni otvorila svojo podruž- nico v Brežicah. Uvoz živine Ce je ženski svet v resnici ena sama roža krasna. » istina je vendar jasna, da jč New York popek njen. oziroma za vse žive dni. I Ljubi svojega bližnjega. . . Na Vrhniki je vlak povozil skladiščnika južne železnice sodr. Alojzija . (Jomzija. Razkosano i truplo je ležalo zmečkano med tiroma skoro 2 dni, dasi so bili me-r<»dajni "faktorji"' takoj obveščeni. Šel e po prizadevanju vrhni"-ške .isi>s s<< se toliko zganili, da so ponesrečenca na tihem pokopali. Znak vrhniškega "krščanstva "! Nesrečnež zapušča vdovo in štiri offoJce. -/----— eas, da se^ kmetovalci ljubljanske' okolice organizirajo in določijo pravo ceno mleku. Prej so imeli v "Kmetijski družbi^' < gnjevdo. kulttiro toftiaka razširiti tudi na'Tu boš videl ženska čuda. slovenske pokrajine. Za gojenje Par dolarjev, malo truda: iz Koroške v Slovenijo je «<*pet t'^ka sta določena na"Kranj-[videl boš veliko več. dovoljen. s k eni nolitična okmia ^mnmaid — V državi Massachusetts so hoteli prepovedati visoke pete na na ženskih čevljih. Na" sr^čo pa ni prišlo ničesar jz tega ... Pustite nam vetidar naše iluzije. Cim višje stoji ženska v naših očeh, tem boljše za nan. ' # • • Izvedenci vlade cenijo, da hm dne 1. julija znašala svetovna za-zavojev. g e V Vojniku JC s 1. januarjem prii-ela pošlo- T oltra3 vati tinanena kontrolna postaja « Vsak produ- * Umrl je v Tomišlju s^flošr Kultura tobaka v Sloveniji. Kakor razglaša uprava državnih nironopolov, se bo poskušalo Pridi jih v New Torte pogledat! Zagovornico svojtti teženj, a ta j<- setlaj postala mrtva in ipripetilo >e je eelo. da je kmetijski stro-l kovnjak kot zastopnik poverjeni-štva za* kmetijstvo nastopil pndij kmetovalceni glede cene mleku. Zato jim ne preostaja drugega.' kakor da si sami pomagajo ^amij si morajo pomagati, kajti poki i-J <4ani krogi so jih zapustili in se ne zavedajo, da trgajo v svojih pisarnah hlače na njih stroške. skeni politična okraja Črnomelj; in Novo mesto, na Štajerskem ^tumfki so po pet dolarjev, celjski, konjiški, brežiški, ptujski! štorman kikljico navrže, iiiarib^rsUii ki ljutomerski okraj kl se pa nikdar ne strže. cent se mora zavezati, da bo vzgojil najmanj 2000 tobačnih tiojitev tobaka v krajih, stebel. osno spoštovani m ki aiiso za to določeni, pa je do- obče priljubljeni posestnik ier zavedni Slovenec Josip Milavee. V Novi Gradiški voljeno le tedaj., ako se izpolnijo zakoniti pogoji in č« v to privoli Uprava monopolov. Odkupna cena , ker ^ nji ni r.»č blaga. • / In kako ponosno praviš, da ti bodo ptičke pele, lepe roječe duhtele if* tla boš že še živel. porabi, poletr tegra se mora še živež dokupovati. Zato je skrajni i, ^- , , . . j , iNcem svoja dva brata JOZLKA in JKRNEJA ZAVERL ter | st riea ALOJZIJA ZAVKRL. kateri so bivali pred vojno v Forest City oziroma Vandling. Pa. j Ako bi kdo izmed rojakov kaj vedel o njih, prosim, da mi spo-roei naslov, ali pa če bi slučajno brali oni sami ta o^las. naj mi sami sporoee svoje naslove. Obptiem sporočam zgoraj imenovanim. da je dne li». januarja l'->21 v umri v Jurkloštru prvih ilveh in moj oče Jožef Zaverl ali bi 'at •strica Alojzija Zaverl. -Vasi o v: Marko Zaverl, sod. poduradnik v Sevnici, Slovenia: Jugoslavia. tobaka je m Slovenijo in Prek-se je ustanovila vinogradniška inimurje določena tako-le:'za izred-sadjarska šola. jno kvaliteto po T dinarjev-Ba ki Obsojeni olfcrekovalec. Pred sodiščem v Mokronogu je bil obsojen klerikalec Alojzij Bukovec iz Straže pri Št. Rupertu na 500 kron globe in v povrnilo vseh pravdnih stroškov, ker je v volilni borbi obrekoval posesstiii-Pranca Zupančiča iz Rakovnika in pa Ramostojno kmetijsko stranko, češ, da sta ta dva kriva visoke osebne dohodnine. • Od Sv. Križa pri Kostanjevici. Tukaj smo imeli mišijon. Kakor vse kale. ni bil namenjen vernikom,"^temveč le • volileem. Pridno se je udrihalo eez Sanno-stojno kmetijsko stranko, tara baba — dolga noč. še 100^ dravinjske doklade. Zgani se, ne mudi časa ! Vedno svežesra prilivka hoče roža; ptička čivka, če ji sveže hrane daš. Noč ti bode filno kratka, če imel boš ^epo mlado, Za povzdigo rib&rstvfe. Vsled dogovora poverjen istva za kmetijstvo z upraviteljstvom Kendove graščine tia Bledu bo iinelo. povrjeništvo spomladi na razpolago približno 92,000 mlad*?, ki se bodo 114^ Bledu oddajale po ceni 80 K za 1000 mladic. * « Nova lesna družba. V Kranju se ^ osnovala nova lesna družba ftaumajer in sin z glavnico 4^X),000. kron. Med zakonskim svetim stanom in pečlarstvom je razlika; ijje razlika, ni velika, no-, če češ, ti jo povem. "Slovenska banka". V Ljubljani ^se je ustanovila Slovenska banka" z začetno Odkrita izdelovalnica ponareie-' nih bankovcev. Orožniski postaji* v l^t. Vi« nad Lfjiibljano se je posrečilo. 1 je odkrila tajno izdelovalnieo za! ■j>onarejaiije bankovcev v Drav- ljah pri Ljubljani. Na Novega le-j -— ta dan se je preselil z Glmc pri i Na konvenciji zobozdravnikov, Ljubljani k posestniku Ivanu ki se je vršila zadnje *lni januar-Koneanu v Dravlje št. 62 1. 1860. |ja \ Chicagu, je eanc Gorjup. Ker se je zelo potuhnjeno obnašal, so pričeli orožniki sumiti, da nekaj ni prav. Orožniški narednik Josip Boučina. poveljnik orožniške postaje v St. Vidu nad Če si dober mož zakonski, postelj ti je vedno tesna, boljšati svoje zdravje, jejte s premislekom.*' Zatem je pa naštel ^ eč fizičnih bolezni, 11a katerih t»-pe yni, ki imajo navado "hitroj i unča t iToda ta slaba navada! prebavijanja brez sline ni takoj vsak večer večerja mesna čbka te, če hočeš jo. t V si pa pečlar. seveda z žuljavo si moraš roko in ustrajnostja globoko sam sladiti dolg večer.. Ljubljano, se je podal s poizkus-j lahko odpravljiva. Vpoštevati jo nim orožnikom Josipom Grandov-■ moramo ter gledati za sigurno poj eem v Dravlje. Ko sta prišla orož- j pravilo. Trinerjeva Greuko Vinoj| nika pred Končanovo liišo, je stal je zdravilo. Pomaga prebavi ter| tam Gorjup. Bon Čin a je vprašal] izpusti črevesje. Vsak, ki ga jel <%rjt^>a. kje je hišni gospodar.; en k rat poskušal, je zadovoljen. Gorjup pa ni odgovoril in je fax- ,Tako nam piše Mr. Fermitio koj smuknil v podstrešno sobo. Bončina je skočil hitro za Gorju-poni v sobo m je videl., kako je ta na neki plošei nekaj brisal in nameraval ploščo pokriti. Na plošči je bil prilepljen petdinarski Anketa o kmetijskih šolah. Pri poverjeništvu za kmetij- bankovec: bankovec pa je bil po-glavnico 30,000.000 kron, ki se'stvo se je vršilo glede ustanovitve krit s steklom", na katerem se jejluniment lahko po sklepu občnega zbora J novih kmetijskih šol v Sloveniji poznalo, da je posnemal Oorjup, sija itd.. l.opes iz N. Bedford, Mass.: "Poskušal sem Trinerjevp Grenko Vi-j no in moram reči. da mi je jako pomagalo. Vaš lekarnar ali proJ, dajalec zdrr.vil vam bo pritrdili da je sloves vseh Trinerjevihj zdravil brez madeža. Trinerjevl Trinerjev Mirilec Ka-a iut_ sc» izborili. — Joseph . , . _ - Lu junija je bilo delo silno omejeno,; z viša na 90.000,000 kron. Ranks posvetovanje, ki 90 se ga vdele- bankovee z barvami, da bi ga p<» jTriner Company. Chicago. TU —1-: — ---i- l—Uit. -1—- jjr pričela a poslovanjem za^aano žili ravnatelji kmetijskih šol, rav- tem pomnožil. Na dnii je pri-[domov. Spomnila se je. da ji je . u^ka. Tudi približanje k Filipinom po jiržn' črti je po-| tudi taiirat padla v srlavo misel a pod kontrolo Anglije, ker je dobila slednja licinške otoke'na kri. iu da ji je postalo še te-] <1 rkvatorja. j sne je pii srcu. Spomnila se je. da, S«tlaj.. ko je razpeiaganje > paeifičninii utoki zavr&eno dejstvo,;se je opotekla s težlrr butaro ob e/ko dolfH-iti vrednost, katero je pripisoval predsednik Wilson!breg, kjer je dolgo premišljevala -ti t. fi otokov, čc jim je sploh pripisoval kako vrednost. Te vred-'sanje. |v Doma sta.mati in Lenka začeli i pa v polni meri zavedajo ameriški mornariški izvedenci. Mater je stresel m ras sklenila eukrf* 7 rožnim vencem. Težko Tako smo pikapojifc*Tj Na Mojzesovi olieetf u Kani Galileji — --- in še zateglo ponavljali pijanci: x pinkaponka pinkaponk u Kani Galileji--- ja^nt^ je za zmanjkovalo glasu, Lenka je ve- nomer ihtela. / | — Lenka, pojdi za njim \merisku javnost aj dosti z; nimala za to transakcijo in to|je roke kot k molitvi. Kakor bi ji **** ^asa jima je |.r« dvsi ui raditega, k i je spor radi otoka Yap predstavljal glavno postalo V hipu vs« točko vseh debat. jpiosila: Ko v- je predsednik Wilson vrnil z versaillske mirovne konfe- _ G jalLez ostani raje lloma * ~~ oojcu za njim m ga rt-m-e. je objavil uravnavo, soglasno s katero naj bi dobila Japonska Take ^' imela nocoJ »P™ nazaj - jedrnati hipoma p.-jš.ije nemške otok, ležeče severno od ekvatorja. Av^ralija (An- L tako krViiVM zarja je bU< prJ P^rgala moiitev. Njena beseda ebja) pa Ml, ki le£»juziio od ekvalorja. Pn-d.M-dmk je rekel, da jej Večerom. Mo1;li bomo rožni venec, c pa' * I i., načrt odobren, pa je on prijavil pridržek gb d< qtoks Yap. iu m takoj N„at Kajlltf O — SaJ ,lK' 110 pomaga. je : je važna kabeljska poiaja. .J(0£ _ Po ysem < tla dežeJa se j,- pričela tak«.j vpraševati, kje j,- ta otok Yap. rfihtela. ko je govorila. V svoji konferenci - člani senatnega komiteja za zunanje zadeve je _ Preveč so mi naredili, pre- pmUfdnik Wilson priznaj, da ui pred mirovno konferenco še nikdar 'hudo so me razžalili Krvav je bil čnl o tem e spomnili slovesa. V bolečini sta pozabili, da še nista dokončal imolitve. — O Bog. zakaj me tako tepeš? Kaj sem storila, da moram toliko trpeti? Ali že ni dovolj gorja? — Mati je hotela krčevito zavihteti sklenjeni koščeni roki in očitajoče pogledati kvišku. A zmanjkalo \ dele/viii dobro s|>oniinjajo ter tudi večjo, kaj je bil* takrat sklenjeno. Vprašanje posesti tega otoka bo eno nerešenih vprašanj, katera bo sedanja administracija zapustila llardingovi administraciji. Razdelitev paeitVnih otokov, brez ozira na interese Združenih držav, ki predstavljaj'« največjo silo ob Pacifiku, je bila prvotno u-veljavljena s pomočjo tejne pogodbe, še predno so Združene države -topile v vojno. Na temelju te tajne pogodbe, ki je bila sklenjena v nami iiu. da se spravi Japonsko v vojno na strani zaveznikov, se je Anglija obvezala podpirati zahteve Japonske glede nemških otokov v Pacifiku, dočim se je Japonska obvezala, da bo podpirala zahteve Avstralije glede otokov, ležečih južno od ekvatorja. Vlada Zdryzenih držav je še *edaj mnenja, da je naš vstop v vojno razveljavil to tajno pogodbo in da ni bil storjen noben poskus uveljaviti jo. Iste uspehe pa s«' je doseglo pod krinke mandatov. To s. veda dviguje neko drugo vprašanje, kajti Združene države so mne-i ja. da preprečuje teorija mandatov izkoriščanje mandatnega ozemlja oil strani države, kateri je bil poverjen tak mandat. Razlaga, katero so uveljavili Angleži glede mandata v Mezopo-1, mi ji ter razlaga mandatov v razredu C. v katerega spadajo tudi pacifism otoki, pa se bistveno razlikuje od te teorije. Paeifiene oto-k<- naj bi se smatralo soglasno s to izjavo kot popolno last Japonske iu Avstralije. . Trgovska vrednost otoka Yap kot kabeljske postaje, proste ja-1 onske nadvlade, ne potrgjouje nobenega nadaljnega pojasnila. S kontrolo t^ kabeljske postaje so Japonci v stanu kontrolirati in cenzurirati vse trgovske able na ameriški trg v Orijentu, vsJed tega bi bila Japonska deležna \>elikih prednosti. Vojaške prednosti, katere t!aje Japonski kontrolo kablov v Orijentu, so i^totako oeividne na prvi ]>ogletl. Pogled na zemljevid bo tudi razodel vsakemu, kako je dostop Amerike do Filipinskega otfanilo na Filipinih pa znaša 1500 milj. ostojanke med Tokijem ter ameriškim otokom Guam. Južno "d Guam, na črti. ki sega skoro direktno zapadno od Panamskega 1 n kopa, se nahaja C arolina otočje in iztočno od tega je Marshall • toč je. k.ileri obe otočji je dobila Japonska na temelju razdelitve pod kri nko mandatov ^farshall otočje sega v severno smer, tako da s« nekateri ti otolci direktno iztočno od Guama. Vrednost teh otokov z mornariškega stališča se spozna na temelju dejstva, da morajo imeti mornarice v neposredni bližini baze ali p«-rfojanke, če hočejo uspešno operirati. Najbližja postojanka, kate-bi imele Združene države za zavarovanje Guama in Filipinskega • točja bi se nahajala na Havajskem otočju. Ker se nahajajo v. posesti teh otokov, ki bi lahko služili kot mornariške postojanke ter skri-\jilik a za podmorske čolne, so Japonei v stanu rtsno ogrožati ameri-šk< komunikacijo s Filipinskim otočjem v slučaju možne vojne med obema deželama. Mornariški izvedenci so mnenja, da bi bi4 v take^n slučaju prvi — — o večerna zar ubili, ubili — ja, o sanje -ponavljala iste besede, opotekla se k sinu in ga tresla za roke. — On pa jo je pelini oi? sebe. — Lenka. Lenka, pridi, molili bomo rožni venec, potem gremo spat, Janez^bo ostal doma, nikamor ne gre. spat bo šel — — — Beseda se ji je trgala Lenka se je pokazala pri durih bleda, s p ovešenim i očmi, burno so se ji dvisrala prša Snela je med durmi dolg molek in začela polglasno: .— Verujem v Boga Očeta vsega-niogočnega — — — ( Janez se ni pokriža' in ni molil. Stopil je k mizi. odprl miznico in stisnil nekaj pod telovnik. — Vzel je praznični klobuk in hotel oditi. A mati ga je ujela za rob suknjiča. — Jezes. J?zes — ostali! — — je spravila iz sebe. več ni mogla. — O mati, ubili ga bodo, zaklali ga bodo v Hotemožah, ostane naj. zaklali ga bodo. — je jeeala Lenka ob klopi, kjer je klečala. Sesedla se je na kup. Janez je še enkrat pahnil mater da je padla na klop. potem pa je šel. Segel je na veznem pragu pod telovnik in pogledal. Da, prav je vzel. V mesečini se je zabliskat dolg kuhinjski nož. — Bog s teboj in Šentjanž jo-ger božji, tvoj patron. — je govorila mati zji njim. Vzdigniti se jo hotela, da bi poškropila za njegovimi stopinjami z blagoslovljeni vodo, pa je ostala kakor pribita na tleh.--- Iz vaške gostilne se je razlegala. vesela pesem, vmes se je slišal smeh in krohot. Vse je utihnilo, ko je Janez vstopil in spogledali so se pivci. Nerazumljivo se jim je zdelo, da je v nedeljski obleki. — Kam pa kam, Janez, kaj že morda v Mežale na semenj? Pa bi bil vendar počakal do jutra, — ga je nekdo poredno pozdravil tam iz kota. Janez pa se ni zmenil ne za besede, ne za krohot, ki jim je sip — Mati, moliva naprej. — se je spomnila Lenka in začela. Mati pa ni mogla. Na petah je sedela pri klopi, glava ji je kloni- b globoko doli na prsi. Čutila je. Zmedeno je da yi zastaja srce in neko neQa. ksnedleija proti Filipinom in Guam otoku. To bi K faremariei, ^vo- na. vi/dno čustvo jo je spreletavalo. — Čudno, Ja mi ni še počilo sreč. ko sem toliko prestala. — je dejala večkrat; tudi to pot ji jr prišlo to na ura. In zopet se je, kakor vselej ob takih prilikah, spomnila vsega svojega gorja. Imela je Še enega sina Jožka. Kako prisrčen fantek je bil in kako rada ga je imela! V šolo je za-ee1 hoditi in pridno se je učil. — Koliko podobic je nanosil iz Sole od gospoda in kako ji ga je enkrat pohvalil prifanii učitelj. — Rekel je. da ga bo morala dati v mestne šole. da bo enkrat lahko še kaj velikega1 iz njega. Ze je sanjala, kako se bodo z zavidanjem ozirale nanjo vaške gospodinje, ko bo njen sin hddil v latinske šole, že je sanjala, kako bo njen siu pel novo mašo. ko je pri* šel tako nepričakovano oni usode-polni četrtek. V domačo hišo so prinesli njenega — mrtvega otroka. Utonil je tam v Kokri, prevrni! se je čez pečine v valove, ko je nabiral zvončke, da jih ponese v šolo---Mirno je ležal na mrtvaškem odru v rokah pa je držal šopek belih cvetlic, kot bi se bal, da mu jih vzamejo. Tako so gp potegnili iz tolmuna tam doli pod Matijevo hišo in tako so ga položili na oder. Ni ga bilo oče$a ki ga je videlo tako ležati in ki bi ostalo suho. In kako je jokala ona. Da je niso tolažili dobri ljudje, bi bila zblaznela. Saj bi ne bilo nič čudnega. Polj ljubečega materinega srea in vse zlate upe, vse, ki jih je toliko stavila vanj. je zakopala z ljubljenim sinčkom, z najdražjim otrokom —-- Vse ji je stopilo iznova živo pred oči in iznova je zatrpela isto neizmerno bolečino. — Bog. zakaj si mi vse to dopustil? Marija Žalostna, ali sem zaslužila? Pojemajoče je izgovarjala. * Hotela se j 3 vzravnati, pa se nt mogla. Moči «o jo zapustile, čutila je, kako jo spreletava mraz in jo obenem prevzema eudna vroči- ____!.' J - LUCKY Strelil njega. V Klfcni sta -rstji zadavili brata pijanca, pred katerim nista imeli miru. Od Ptuja poroča, da neki zdravnik po Božiču vsak dau hodi, šivat rane. ki si jih z noži napravljajo pijam-i med seboj. To \.v del« alkohol. Ko bi lioieli ventiti uatančni seznam telr sramotno . žalostnih do-odkov. ki se dogajajo med nami pijanosti, iii nas bilo strah in groza. Pri vsem tem pa obrtne ob-asti dovoljujejo vedno uove gostilne. Pobojev jim je še pi-.-uialo. Kmetijski vešča k Bele pa v listu Kmetovalcu ytogumno lomi kopja zoper skromne in brezuspešne poizkuse. da bi pri nas uvedi«) nekoliko treznosti. Kmetovalec ima a take članke dovolj prostora, nima pa toliko Moštva, da bi dal -dišati tudi drutro plar zvona. d korak Japoneev -koro onemogočilo zavarovanje teh posesti, razven če bi se ameriško Irodovje razcepilo na dva delaT s čemur bi bila seveda ameriška mor-l.ariea oslabljena. Za slučaj vojne med Japonsko in Združenimi državami se tudi spoznava, da bi bila ta vojna v glavnem vojna na morju. Posest do-sedanjih nemških otokov od strani Japonske bi otežkočala ameriške operacije ter olajšala japonske operacije proti Havajskemu otočju, zapadni ameriški obali ter Panumskemu prekopu. Mornariški strategi kriti/.iiajo tudi strogo ameriške delegate na mirovni konferenci, ker niso znali zagotoviti Združenim državam mornariških postojank v 1'aeifikb južno od ekvatorja. Obračajo pozornost na dejstvo, tla bi se vse operacije vršile preko Panamskega prekopa in tla bi ametiška pojest mornariftkih postojank v južnem Pacifiku omogočila ameriškim ladjam dostop do Filipinov na južni ♦ rti. katere bi ne mogli doseči japonski podmorski čolni ter japonske Inlike križar k e: Isti strategi izjavljajo, da je edina ameriška postojanka, katero imamo v južnem Pacifiku, Samoa otočje in domnevali so.,da bo Fran-« ja prepustila Ameriki eno postojanko na Marquesas otočju, ki je i.ajbližj<» Panamskemu prekopu, v razdalji štirih tisoč milj. Združene držaw bi imele v takem fdnčajn nadaljnuo postojanko tia Samoa otočju, v razdalji 1800 milj od Manjuests otočja. Domnevalo se je tudi, da bodo ameriški delegati v stanu zagotoviti svoji eli kako nadaljno postojanko enem izmed prejšnjih nemških r. katere se je pripisalo AvstAdiji, s čemur bi dobile Združene pod Panamo in Filipini po jožni žeti. Mesto čil žganja in s^del v dragi kot j pa vseeno je poizkusila vstati, izbe. kjer ni bilo pivcev. _ Lenka, pomagaj mi. Če ti no- V dušku je izpil. ko mu je pri . češ, grem jaz ponj. po Janeza, nesla. Ozrl se je se sxrlvaj izpod saj vidiš, da ga bodo, ali ne vidiš čela po omizju in ko ni vjdel ni- zdaj, zdaj, zdaj — kogar od onih, ki jih je iskal, ;je| Ni se mogla ganiti, govorila je položil denar na mizo *n hitro od- tiho, kot sama s seboj. Vse ji je l-liitelo navzgor, v glavi se ji je vr- — Te te šment, kaj pa mu je telo; srce ji je zastajalo, pred oči danes? — se je oglasil zopet oni je stopila tema. iz kota. j Lenka ni slišala ničesar. Preveč — Pusti ga. pusti, Zvlrco prey- je bila utrujena od dnevnega dela zetno, — se je odzval drugi. Vsi izčrpana je bila od žalosti in jopa so se zasmejal!. ka. sredi molitve je zadremala. — Hudiči! — je rekel Janez in Mati se je skušala dvigniti še stopil čez prag._ _ enkrat, še je hotela poklicati Len- ko. Pa tisti hip jo je v prsih strašno zabolelo. Ni imela moči, da bi vzkliknila. Sanici šepetala je; — Meni je slabo--o Janez. o Lenka, o Marija, o Rog--- Potem pa je počasi zdrknila pod klop. — * * * Pod streho je mučno zaropota-« lo. veter je zaloputnil vrata. Lenka je planila pokonci. Ni videla blede svoje niatet*?, kei oblila jo je neznanska groza. Se je slišala prav razločno, kako je koncem vrta v hruški zapela seva, enkrat in potem še enkrat in kako je nekaj potrkalo na okno. Potem pa je zdivjala v kamro, skočila kar v zgornji obleki v svojo posteljo in se zarila pod o-dejo. Ohlile so jo potne srage. Lučka pred Šmarno podobo pa je vzplapolala še enkrat in uganila --- D rugo jntr.) je bil v Oonižaliih semenj. Zgodaj so vstajali gospodarji. da bi prišli z dnem tja. ker kupčije je na semnjih le dopoldne kaj. • Že v zgodnjih jutranjih urah se je raznesla po vasi vest. da so zaklali v Hotemožah tamošnji fantje Koc i novega Janeza. V Jur5ko-vi gostilni so se bili stepli, podlegel je Janez, eden izmed fantov mu je zasadil v trebuh velik krušni nož. Še toliko, da se je mogel spovedati, potem pa je izdihnil. In ko je zjutraj gori nad Krvavcem zasijala krvava zarja, so pri Kocinovih pokladali na mrtvaški oder mrtvega sina poleg mrtve matere — — — in lsčent' prijatelje: FRANCA i:i JAKOBA LOKOŠKK. doma sta iz Rimskih Toplic, MARTINA POŽIN in LKOPOLDA SI"PAX iz vasi St rensko pri Rimskih' Toplicah in JAXKZA LOGAR iz vasi Ogr -e. Pro-in: jih. da se mi javijo, da jim poročam o u,-sreči, k: s«*'je prigoJila našim doma. Pogorelo jim je v.-e. Največjo škodo je imel .lože L<»košek i/. Ogrč št. škoda je cenjena na H7IMMM1 kron. zavarovan je bil pa b- za 1i!.(nmi ;;rou. Oglasite s«', da se jMuneniuio. kako kaj nabrati za te reveže. Michael Yarn. 142 Kspv .Street. Nantieoke. Pa. 19-21— Seveioid zardvitu vzdfiujc-j; zdravje v družinah. Kafelj, prehlad, nripavost, so t tem času splešne bolezni v ia-tu. Skuia;te se jih izneb.u. ri.tro ozdravljenje lahko prepreči resne pos.edice. Severa's Cough Balsam (preje Severov pljučni balzam) jc" b.l vporabi^an sliori Št.r:d8«eL .ct z izvrstnim uspehom za zdravljen.e hnpavosti. ranjenega crla. prehoda. poka&ijeva,r.;a :n kašlja, ki pr -haja iz sapnika. Frijeicn zavite*. Odrast-i. otroci in r.elo d j jer.čiii ga lahrto vzamejo. I^Sl preda, pa lt-icarnan. Cena 25c in 53c. W. F. SEVERA CO. , CEDAR RAPIDS, IOWA Kje j.- iiLoj brat J.VN'KZ (ILA-YIC? Domu je iz Ihana pri Domžalah. Minulo je /•• 11 Set. odkar ni več nobenega glasu o iij-*ni. Jaz mu imam poroča*i o ded ši'-In i za uniHim očetom, kar je zanj jako važno, da ne propade. Zato prosim rojak«'. č>* kdo kaj ve. da lili poroča, ali če sam čita Ta »«!*las, da >•- mi takoj javi. — .Urs. Poloitia Bit rt a, li<.\ 12-"«. Mountain Iron. M lin. ^<=r>ooooo NAZNANILO - vsem starim odjemalcem. Jaz sem sedaj v zvezi z Jos. Trampcscb, 10925 Jamaica Ave., Richmond Hill, Long Island. 1/ delujeva vsakovrstne obleke in suknje po najnovejši mo^i po nizki eeni. Poskusite in prepričali boste. — Jos. Habjan, 14 Fos-dick AvC., Olendale. L. 1., N. Y. IŠČE SE USNJARJE. Vprašajo naj samo oni, ki so vešči delati na yardu, v Scrub house in Beam hands. Dobra pla ea, stalno delo brez delavskih ne mirov. — Proctor Kllison, Co.. Elkland, Pa. POTNIKI, ki so prišli s parnikoma "Presi dent Wilson" in "San Giusto" iz Trsta, se 2aradi bolezni na obeh parniidh nahajajo v kvarantini za nedoločen čas. Gotovo bodo morali ostati pod zdravniških nadzor stvom najmanj dva tedna. f Toliko na znanje onim, ki pričakujejo potnike, ki so prišli s te ma dvema parnikoma. Frank Sakser State Bank. KAKO SE UČITI ANGLEŠKO Vzemite v roke angleško knjigo alt časopis, beležnlco (note-book) In angleško-sh>venskt besednjak, ki ga je sestavi! dr. Kern. Vsako neznano angleško besedo poglejte v besednjaku, kako se Izgovori In kak pomen Ima: zapišite neznane besede v beležnlco In jih večkrat ponovite. V nekaj mesecih boste Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denarja. Jesenki la zimski večeri so kot nalašč za učenje. Vsaka slovenska hiša bi morala Imeti ta be. tednjak. Naročite ga na sledeči na. slov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Cl&ir Avenue CLEVELAND, OHIO. Cena besednjaku Je 15. — Istotam lahko naročite za $1.25 Zormano-ve pesmi, ki vam bodo ugajale. I MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler Street Pittsburgh, Pa. A««« tega pa se je vse te prejšnje nemške otoke južno od ekvatorja pripisalo Avstraliji bre? rezervacije. Kot stoji položaj sedaj, so bili otoki v Pacifiku razdeljeni med dve največji sili, s katerima bi Združene dtžave lahko prišle v bodočnosti v konflikVne da bi dobila ameriška vlada niti najmanjšo koncesijo pri tej razdelitvi. Naravnost sramotno za ajneriške delegate na mirovni konferen^ ei pa je, da se ni vlade Združenih držav, kojih vstop v vojno je omogočil zmago, nikdar vprašalo z« svet, niti pri razdelitvi mandatov, »iti glede oblike teh . "Jutarnji list" poroča o pogajanjih Radieevega delegata dr. Ba sarička z zemljoradniki iz Bel-grada sledeče: Dr. Basariček je zahteval od zemljoradnikov, da odpošljejo po enega srbskega, hrvatskega, slovenskega in bosanskega zastopnika na pogajanja z Radičevei v Zagreb. Zemljoradniki so to "zahtevo odbili. Nato se je spravil-dr. Basariček na slovenske poslanske zemljoradniskega kluba ter zahteval, da pridejo v Zagreb vsaj slovenski delegati. Ti sp ga na to vprašali, ali namerava Radie priti v Belgrad in sodelovati v konsituanti ali ne. Dr. Basariček jima na ta vprašanja*ni dal nikakih konkretnih odgovorov;. pa£ pa je izjavil, da bi se dalo o republikanski ali monarliistični formi ustav* debatirati. Nato je zahteval, da; trlovenci zapuste Belgrad ter jun zapretil. da bo več tisoč Radieevili agitatorjev preplavilo Slovenijo, če se ne vrnejo domov. — "Jutarnji list" poroča iz Belgrada: Dr. Basariček je v Belgradu od: zemljoradnikov zahteval, da odpošljejo več delegatov v Zagreli na Radičevo skupščino. Ta zahteva je bila predložena predsetiniku stranke v rešitev. Prvotno se je sjper" nameravalo odposlati v Zagreb dva do tri delegate, končno pa se je v zadnjem času. sklenilo-, da se ne odpošlje niti enega, vs»eem pridobil posebno akuinjj pri ozdravljenju moŽkifc bolezni- Zato tse morete popolnoma sanesti na mene, moja a kri pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ha odlašajte, ampak pridit« ____ m* ml)». oe fMd*iiak So a pivoidn^ POiri NE ZDRAVW. PRIDETE OSEBNO. NE POZABIT« III Dr. LORENZ NASLOV. #44 Pt*m Ave. rj^Je ime, m*m*m __:_;_----■■_.__ pnrsBdfGH, Mm (Mm ŽENSKA VOJNA. Zfodorix&skl roman. — Francoski vpisal Aleksander Dnmaa. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 3S (Nadaljevanje.) Tedaj pa je stopil k njej Leuet. — Ali smem povedati «?o-»pej prineesinji, — je rekel s svojim običajnim uiuaevom, — na koga ste mislili, ko ste predrli vrat ue- *re«"iie živali f <» i'- p<)\e.itr. to mi dela veselje. Mislili ste na gospoda Mazarina ter bi radi videli, da bi bil i'a mestu jelena. l)a. Tako je, — je vzkliknila prineesinja. — in prisegam vam. <.a (»i ga l>r« z usmiljenja zabodla. V resnici, Lenet. vi ste čarovnik. Nato pa s«- j«* obrnila proti ostali družbi ter rekla: Seozno poiskati drugega jelena in čaka vas £e večerja. ('auvignac je sprejel povabilo z mirnim priklonom. - /a lioga, kaj pa dHate kapitan? — je vprašal Ferguzon. Sprejel sem povabilo. Ali ne vidiš, da na> j«* gospa princesinja povabila k večerji, kot sem ti rekel.' — ("auvignac, če mi vrjamete ali ne, a jaz na vašem mestu bi rajfie zopet poiskal luknjo v zidu. Ferguzon, prijatelj moj, tvoje ostro oko te je za enkrat pililo na cedilu. Ali nisi zapazil, kako je dajal povelja oni črno obleče-j.i gospod f On ima hinavski obraz lisice, če se smeje in poteze jazbe-i a, kadar jr resen. Ferguzon, luknja v zidu je zastražena in če bi • "(jahali pri»ti njej, bi hoteli s t»*m reči, da hočemo priti ven na mestu, kjer smo prišli noter. — Kaj pa naj postane iz vsega tega! — Le bodite brez skrbi, .laz jamčim za vse. Na to zagotovilo je šest pustolovcev odjahalo z ostalimi gosti proti gradu. < 'auvignac se ni motil. Niso ga izpustili iz oči. Na svoji desni je imel lovskega kapitana, na levi pa intendanta hiše Conde. — -V 1 i ste gotovi, — je rekel, — da nikdo ne pozna teh jezde- ccvf — — Nikdo. Vprašal sem več kot petdeset plemenitašev in dobil >edno isti odgovor: — Nikdo jih ne pozna. Vsi trije odposlani so se vrnili k Lenetu z istim sporočilom. Nor-liiancc je zapazil luknjo v zidu ter jo dal takoj zastražiti. — Potem se moramo poslužiti najbolj uspešnega sredstva, — je rekel l^enet, — če nočemo, da bi par špijonov spravljalo v nevarnost sto dobrih plemenitašev. Skrbite za to, gospod intendant, da ne bo mogel nikdo iz dvorišča in galerije. Postavite na stražo dvanajst mož. — Letaetu ni bilo treba dosti prizadevati si, da izpolni nalogo, katero -i je stavil, (/auvignac ni s svojim tovariši vred kazal prav no-l enega razpoloženja, da bi bežal, ('auvignac se je nahajal naprej in sledil mu je Ferguzon. Ostali so sledili obema in si v domišljiji že i/.slikali bogato večerjo, katere bodo deležni. Bili so to zelo materija listair no razpoloženi ljudje, ki so duševni del družabnih odnoša-jev popolnoma prepuščali svojemu voditelja, do katerega so imeli polno zaupanje. Vse je šlo kot je določil svetijik in vsa_ njegova povelja se je izpolnilo. Princesinja je sedla v veliki sprejemni dvorani pod nebo, ki je služilo kot nekuk prestol in ob njeni strani je stal sin. Princesinja je pričela govoriti ter govorila zelo dobro. Javno ie nastopila proti M.izarinu in navzoči plemenitaši so jo prekinjali s klici, v katerih so ji zagotavljali, da ji hočejo vedno stati na strani. — Gospoda moja, — je rekla koneem svojega govora. — vi ste vsi nasi prijatelji in kaj morete storiti za nas? Nastal je kratek odmor, tekom katerega je vse molčalo. Eden izmeti plemenitašev pa se je nato priklonil pred princesinjo ter n kel: — Imenujem se Girard de Montalent ter prihajam v spremstvu štirih plemenitašev, mojih prijateljev. Mi imamo pet dobrih mečev in dva tisoč pištol, katere dajemo gospodu princu na razpolago. Tukaj j" naše pooblastilno pismo, podpisano od gospoda vojvode Laroche- foueanlt. • Princesinja je pokimala z glavo, vzela pismo, ga izročila Lenetu l»r daja plemenitašem znamenje, da naj stopijo na njeno desno stran. Tedaj se je dvignil nadaljni plemenitaš ter rekel: — Jaz sem Claude Raoul de Lessae, grof iz Clermonta. Prihajam s šestimi prijatelji in tisoč pištolami. Oboroženi smo dobro in ravadna plača nam bo zadostovala. Tu je naše poverilno pismo. — Na desno, gospoda moja, — je rekla princesinja. Vzgledu teh dveh so sledili vsi ostali in vsakdo je prišel s svojim poverilnim pismom. Ko je bila desna stran polna, jih je poslala princesinja na levo stran. Na ta način se je polagoma izpraznilo ozadje dvorane in ostali so le še Cauvignae in njegovi tovariši, predstavljajoč osamljeno sku-pino% na katero je zrl vsakdo z jeznimi in srditimi pogledi. Lenet se je ozrl proti vratom. Bila so dobro zaprta. Vedel je, da je stal za vratmi kapitan z dvanajstimi oboroženimi ljudmi. Nato pa je obrnil na svoj pogled zopet proti neznancem ter vprašal: — In kdo ste vi, gospodje moji? Ali nam hočete izkazati čast ter javiti svoje ime in predložiti poverilra pisma? Pričetek prizora, kojega izid je vzbujal v njem velik strah, je vrgel na lice Ferguzona senco zadrege in ta zadrega se je totila tudi vseh njegovih tovarišev, ki so se pričeli ozirati proti vratom. Le njih voditelj je ostal miren in dostojanstven. Na poziv Leneta je napravil dva koraka naprej, se priklonil zelo cšabno ter rekel: — Madama, imenujem se Roland de Cauvignae ter sem privedel e seboj za službo pri vaši visokosti teh pet plemenitašev, ki pripadajo prvim družinam v Guienne, ki pa žele ohraniti svoj inkognito. — Vi pač niste prišli v Chantilly, ne da bi vas kdo priporočil, gospodje, — je rekla princesinja, vznemirjena vspričo misli na kra-val, ki bi brez dvoma nastal, če bi se prijelo teh šest sumljivih ljudi. — Kje je vaše poverilno pismo? Cauvignae se je priklonil kot človek, ki priznava upravičenost zl lite ve, potegnil iz žepa četverooglast papir, katerega je izročil Lenetu s poklonom. Lenet je odprl pismo, pričel citati in izraz velikega veselja pe je pojavil na njegovem licu. Dočim je Lenet Čital, se je Cauvignae zmagoslovno ozrl po družbi naokrog. ' .lil VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ Hripavost, segačenje v grlu in mnogo in različnih bolesti vsled prehlada in vnetja bronehialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam. Severov Balzam Proti Kasljn (preje Severov balzam za pljuča) bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kašlja, ubla- . žil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke 3li odrastlc. Imejte ga pri roki v vaši omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske.mesece. Po vseh lekarnah. V dvojnih merah: 25c in 50c. Sevcsjev novi slovenski Alamanah sa 1921 je iricL Dobite iztis našega novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte zanj. Ce ga ne dobite v vašem okraju, pišite na nas direktno in priložite za 2c pošt. znamko. W. F. SEVERA CO. IOWA CoiKjh Balsam . mws ucn iV.r arma Iznajdba Slovenca. 1901. monopola 1035, javnih del 1651 in ipristojbin 575 miljonov PRODAM ORGIJE FINE ASTAY in tudi — Madama. — je rekel Lenet ter sc sklonil proti ušesu prince-sinje. — kakšna sreča, lilauket od gospoda Epernona. — Gospod moj. — je rekla princesinja z najbolj mičnim usme-vom. — Hvala, trikratna hvala za mojega moža. mene in mojega sina. — Vsi navzoči so bili presenečeni. — Gospod moj. — je rekel Lenet. — to pismo je preveč dragoceno, da bi bil vaš namen odstopiti nam ga brez pogojev. Zvečer, po obedu, hočemo govoriti o tem in če vam bo ugajalo, nam boste povedali. na kak način smo vam lahko na uslugo. Tedaj je utaknil Lenet blanket v svoj žep. kajti Cauvignae ga ni zahteval nazaj. — No. — .ie rekc-1 Cauvignae proti svojim tovarišem. — ali vam nisem rekel, da bomo povabljeni na večerjo pri gospodu vojvodi de F.nghien ? — K mizi, gospoda moja. — je vzkliknila princesinja. ''Kmetijski list" poroča: Pred kratkim se je eitalo v listih. da je železniško ministrstvo odklonilo izum železniškega uradnika g. Masleta proti trčenju vlakov. I>asi omenjeni izum ne preprečuje (popolnoma trčenja vlakov. je kot delna naprava nove, široko zamišljene iznajdbe, ki jo je že pred 12. leti izumil g. Filip OgrLo, naš rojak, koristna in bi naše ministrstvo pač moglo posvetiti izumu večjo pažnjo. V naslednjem podajemo kratek opis iznajdbe proti trčenju vlakov. ki jo je iznašel pred 12. leti naš rojak Filip Ogrič in ki je sedaj zaplenjena v Parizu kot imetje bivše Avstrije. Pri vseh aparatih proti trčenju vlakov je takozvana "Bloekanla-ge" gotovo najvažnejša, ki je tudi skoraj po vseh kolodvorih vpe-Lia na. Popolnoma pa ne preprečuje trčenja vlakov, temveč stori to šele iznajdba g. Ogriča. Po tej iznajdbi je vsako trčenje izključeno in aparat registrira natančno, če je cesta prosta. V primeru, če bi čuvaj prezrl signal, ga opozori žvižg vlaka, ki se tudi sam vstavi. Posebnost iznajdbe je, da se ne da proga niti "blokirati*' in niti debJokirati" \ pred no ni ves tir tudi v resnici svoboden. Važnost iznajdbe tiči tudi v tem, da uradnik ali čuvaj vidi v aparatu, če se bliža postaji kak vlak. Navadno more celo poznali, če je to brzo-vlakr osebni ali tovorni vlak. Naprava je taka, da deluje popolnoma samostojno in da pravočasno pokaže vsako napako, oziroma o-pozori službujoče osebje, da prepreči vsako nesrečo. Resnim interesentom je s po- 17th St. New York City. (19-21—2) lej. Izdatki pa znašajo: za vojsko ene manjše po nizki ceni. Vpra-900, finance 1528, prosveto 656. šajte v prodajalni na 433 East umetnost 131, notranje minister-stvo 702, javna dela 421. promet 1163. sodišča 203, poljedelstvo 116, industrijo in trgovino 133, zunanje ministrstvo 21, delo 25, obnova zemlje 16, razno S9, izredni 496 miljonov lej. Primanjkljaj zna-sa torej 509 miljonov lej. Največja zapreka normalnih razmer s o slabe železnice, vendar je v tem cz i m upati na zboljšanje. gssoKsaiKsa (B&aisggacgss PREDNO SE ODLOČITE &a tvojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni liatefe, ali poslati denar v domovino, da sj ga potnik sam kupi, pišite najpr vo za tozadevna pojasnila na cds no in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 CorMandt St., New York Blazoikova Pratika Cena je 15 centov. Posebno isdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poa.je takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mu jo bomo Slovenic Publishing Co.. 82 Cortlandt Stn hew York, N Y. 6104 8t. Clair Ave. V Clevelandu, O., se jih dobi v naši podružnici: KRETANdE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJUt NEW YORKA. U Krila stranskih vrat so se odprla pri teh besedah pnneesinje in vsakdo je lahko videl, kako so služabniki postavljali na mizo krasno!ja.snili rade volje na razpolago iz-večerjo. * umitelj g. Filip Ogrie, zobotehnik v Novem mestu. Iznajdba je sicer zavarovana za (Dalje prihodnjič.^ aquitania la savo ie canopic FINlAND LEOPOLOINA rotterdam CALABRIA LA LORRAINE kroonland rochambeau pr. matoika SAXON IA IMPERATOR zeeland -a touraine CRET1C COLUMBIA FRANCE OLYMPIC RYNDAM ALBANIA argentina AQUITANIA albania u Ozdravi kilo kot sem jo jaz Star kapitan 1« uxjravll svolo lastn kilo, potem ko so mu zdravniki rekli: "Pustite ce operirati ali pa bodete umrli." 2« febr. — Cherbourg 26 febr. — Havr« 26 febr. — Genoa 26 febr. — Cherbourg ^ 1 marca — Havre 1 marca — Boulogne 2 marca — Havre 2 marca — Havre 5 marca — Cherbourg 8 marca — Havre i 8 mr-ca — Genoa j »0 marca — Cherbourg 2 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg ! 12 marca — Havr« j "5 marca — Genoa 16. marca — Trst 17 marca — Havre 19 marca — Cherbourg 1» marca — Boulogne j 19 marca — Cherbourg ' t» marca — Trg 122 marca — Cherbourg j24 marca 2 Cherbourg n. amsterdam 26 marca — Boulogne pres. wilson 26 marca — Trgt Njegovo zdravilo '.i knjiga ae polile zaztonj. Kapitan Collinfp je vozji po morji mnogo let. Slednjič je dobil dvojno kil In ni moral samo oetaU na suhem, tem« j v<»£ je moral biti v«č let v po^teljL Poskusil Je zdravnika ra r-imrnlKom in pas za pasom. Pa nI Imel uepeha. Slednjič mu Je bilo re/eno. da se mTa f>d vreči nevarni operaciji, all pa mor« a mretl. Napravil n; ne tega. ne orega temveč se j« tam ozdravil. la savo ie belvedere -a lorraine adriatic mauretania I_________ I corda. Plača je vsaka dva tedna. Nova kempa. J Prvovrstna hrana za en dolar na dan. Boarding p kempo upravlja Anton Kosan. Seka se stoječi les. jj Ravna zemlja brez gričev. f CHARCOAL IRON CO. OF AMERICA, I NEWBERRY, MICHIGAN.. 150.000 francoskih frankov, ven- aquitania dar bi bilo silno dobro, če bi f»e za Ql*d* c*n ** vozne n*tke in vaa «ruo» 26 marca — Havre 2 aprila — Trsi 2 aprila — Havre 6 aprila — Cherbourg 7 aprila — Cherbourg '12 aprila — Cherbourg iznajdbo zainteresiralo tudi naše železniško ministrstvo in oprosti-' lo Iznajdbo francoske državne zaplembe. Pojasnila. obrnfto ao na tvrdke. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York RUMUNSKE FINANCE. 4 glavo. Danes ima Rumunska 17 in ^JT^LCl«™ ____ „ 5 i PO' miljonov prebivalstva in 35 N^^OST DO HAMBUROA K iniljard -doltra ali 1400 lej na ose- mmr vnov tnnn tTa ttt> JVebivalstvo Rumimske je štelo leta 1914. okoli 7 in pol niiljona'chicago ljudi, državni dolg j?a je znašal leopIh.di na French Line C0MPA6NIE SENEMIi TRAMSATUUCTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE 22. februarja 26 februarja ... 1. marca ... 8. marca .. 12. marca "Mo2Ja In žene, nI treba ae raatl In n« potrebujete maaa". Kapitan Collin*a Je proučil sam rroje telo in »lednj-ič '.cnaSel natln. po lute-rem je poalaJ xdrav. moCu ln srečen Človek. Vsakdo ae more pogiužltl tega načina ki, čisto priproat, iahek. taneiljlv t brea atro^kov. Vsakdo a kilo bi mora Imeti Oolllngaovo knjigo, ki mu pove. ka. ko ee more ozdraviti. kaJto se more vsak ko noslutlti najina v v so Jem stanovanj bre« kake telav^. Knj)ra in zdravila ee poflljejo ZASTONJ. Vse se pc»lje vsake mu. kdor Izpolni dolenji kupon, katere ?a izpolni ln odpoilJi takoj. ZASTAVE ItpUJe In tm f. Itddnje p« T«i rajak VICTOR MMH, 331 »ena St., CMEIUWH, P*. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St. New York Poučne knjige. Hitri računar .50 Nemški abcednik .35 Nemiko-angleaki tolmač .60 Pravilo dostojnosti .30 Slo vensko-an bleski slovar, trdo v platno vezan 1.50 Slovensko-nemški slovar (Janežič Bartol) 4.00. Slovensko-nemški slovarček 1.00 Zabavne in rasne druge knjige. Amerika in Amerikan-ci 5.00 Knjiga za lahkomiielne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Prokleta, 6 knjig 3.00 Prokleta, trdo v platno vezano 4.00 Pet tednov, v zrakoplovu 2.00 Doli z oroijem .50 Zbrani spisi Jakob Alešovec Kako sem se jaz likal. Prvi del Drugi del Tretji del Ljubljanske slike. Četrti in peti del Ne v Ameriko. Sesti del Gledališke igre. 1.25 125 1.00 1.50 1.25 .50 iniljard dolga ali 1400 lej bo. Proračun znaša 6 miljard. Dohodki so sledeči: iz direktnih davkov 461 miljonov, indirektnih NAZNANILO IN PRIPOBOČILO. Rojakom t Jobnstownn In okolici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal nai zastopnik Mr. m&KO VIDMAR, V je pooblaščen pobirati naročnine sa "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih pro. zimo, naj mn gredo ▼ vseh ozirih na roko. Upravniitvo "Glas Naroda". Revček Andrejček Dve šaloigri: Oarljiva že-nitev, Trije ženini .25 Zemljevidi. Združenih držav Celega sveta Kranjske dežele Zemljevidi: New York, 111., Kana., Colo., Moat. Pa^ Minn., Wis., Wye., W. Va.f Alaska vsaki po .25 .10 .10 .25 Opomba: Naročilom jo priloiitt denarno vredost, bodisi t gotovini, poitnl nakamkl ali poštnih trtam. kA. Poitnina jo pri vseh oenah vračunjena. Potovanje iz starega kraja Vsem onim, ki so nas vprašali v zadevi voznih listkov po Cosu-lich progi, katere parniki vozijo Iz Trsta, tem potom javljamo, da se sedaj zopet lahko izdajajo voz ni listki po tej progi iz Trsta do vseh krajev Združenih držav. Cena iz Trsta do'New Torka $150 in $8 naselniakega davka. Kdor želi poslati kak vozni listek v stari kraj, naj se obrne za vsa tozadevna navodila na znano tvrdko PRANK BAK8KR STATE BANK 82 Cortlandt St., Now York marcs NEW YORK - VIGO - HAVRE. ROUSSILLON ...............24. m»rc* Olrsktns t«l*znliks zveza Iz Pariza « va* glavn« točke Ju*oalavlja. | HKri pk^ilkl a St I rim I In dv*ma vijakoma. Possbsn zastopnik Jugoslovanska vlada h» pričakal potnika ob prihodu nailh p ar-nlkov v Hrvru Ur jih tofino od pram 0, kamor mm namonJonU Psrnlkl Francoska 4rta ao trsnapartlraU takom vojna na tJaoč* 6ahoalova«kth vo-lakov braz vao naorlllka. Zm ilfkarts In cono vpraiajta v BRU2BINI PISARNI, 19 Stato St., N.Y. G. •II pa p; I lokalnih asantlh. Gosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (tira v osa) in Trst. SAN GUSTO ....... 2. marca "OLLMBIA ........ 16. mam ARGENTINA ...... 19. marea Mas listkov, izeanin za m krajo v jupoalavtjl ln Srbiji. aa iftMMjags 7am2s.****" trs^w^rmds SoMvaJp PHELPS BROTHERS. & 09. KUPON ZA KNJIGO O KILI IN ZDRAVILO BRE.ZPI.AdNO. Capt W. A. Colllnss (Inc.) Bo* E, Walertown, M. T. Prosim podljlta ml Vale BREZPLAČNO zdravilo proU kil; ter knjl- ao brea kale« obvezno« (i od moie strani • Ima .................................. Kaalov ............................. .................................... SLOVENSKO - AMERIK ANSKI KOLEDAR ia leto 1921. Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za 40 CENTOV (i poštnino vred) Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo. Cena za Jugoslavijo ista. Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, salo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov: -Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt New York CHtr 4 West Street New York vaatavmmammammmam 3 Stats Strast NswTark LLOYD SABAUDO Prlbodnjl odplntja la N. T. aandlr at S vijaka RE D* ITALIA — 26. REOINA D> ITALIA — 23. marca fsiajsjn aa • sWvnfb RED STAR LINE DIREKTNA -SLUŽBA NEW YORK ~ HAMBURG Najbolj pripravna pot na Cehoslovaško. VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA. S. S. GOTHLAND 5. marca Pnvata ao aamo potnika trotjoss razrada. Vollko prostora sa iatanja. Velika svetla, dobre vostNIrane Jodflnlsa na promanadnam krovu. Udobni zaprti proatarl a dvoma. Štirimi ali taatlml poataljlml raaarvIranL Vpraiajta prt kompsnljskl pisarni 9 BH0ADWAX, ali prt NEW YORK Dr. Koler slovenski zdravnik €38 Pean Ave. PUlslmigk, Pa. Dr. Koler J« na. J - slareJAl slovenski xdrav nik Specialist v PitUburchu. ki ima 24-letno prakso v zdravljenju vseh moAlcib bolaanl. Zastrupljen je krvi adravl a rla-«ovitem 60C. ki ra. je Izumel dr. prof. Erlich. Ce imate mozolje ali tnehur-dke po telesu, v »rlu. izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in iziistil vam bom kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen naleze. Vae mofike bolezni zdravim po o-krajfi&ni metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne Čakajte. temveč pridite in Jaz vam ga. bora zopet povrnil. Hyroaolo all vodno kilo osdravlm v S«, urah ln sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v krilu ln hrbtu in včasih tudi Pri puičanju vode. ozdravim s gotovostjo. Revmatizem. trganje, bolečina o-tekllne srbečice, Skrofle in druge kotne bolezni, ki naztanejo vsled neči-•te krvi. ozdravim v kratkem času in nI potrebno lelati. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da. vaz ' razumejo. Jaz znam •e iz atarega kraja, zato vaa lalje zdravim, kar vaa razumen alovenakL Uradna uro: ob delavnikih od S. do t Ob ned>eUab od I do 1 ^ ____________ . _______._• ■ žJ* A WPgfkflF