ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8'-, ZA DIJAKE KRON 6--; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10--, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-- LETNIK 2. * 13. JANUARJA 1916 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 20 .............................................................Klllf t lllllll..................................................111111111111111111M1111111111111111 • 11111111111 •« I i 11M ••• I • i •* 11 ■• M • 11 ■ I ■< 11 ■ I • i I l«M »« M ti Mi« • I« H11 ■ t« t«J ti«111 I • I •<•••• 1 ••• 11 •■■■■••■■ I ■•■•••> ......llllllllllllimilMt.lllllllll«IIHIIIIIIIIIMUH|«*IIIIMIIMMIIIII STRAN 194. ILUSTRIRANI GLASNIK 20. ŠTEVILKA llllllllllllllllllll UII111III llllllllllllllllltBICIlBttltBlsiattlllllllBlllllllIftllllllllllllllllllllllllllllllllllltVIlllflllllllllfllllBllllItlllllllllllllllBllllllllllllllllllllllllllllllllIftlllllllllllllllllllllllllUlIlVIll II lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltBtllllllllllllllllllllllllllllllBlllllItlltllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllltll II §11IIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIII Giacopone da Todi. M. Herbert. Ako si ogleduješ podobe slikarjev umbrijske šole, recimo, slike Francia ali Perugino, vidiš v njih nekaj jasnega in veselega, nekaj iskrenega in nežnega, kakor da se je vse to rodilo v višinah živo-čutenega življenja. In kako ljubka, skromna in razigrana se ti zdi pokrajina! Radi bi tam dihali in živeli, ker tu mora biti življenje prava slast. Kar začutimo, da so umetniki teh veselih in svetih del živeli tam, kjer je živel in peval Frančišek svetnik, brat solnca, gozda , zraka in polja, on, ki je cvetice ogovarjal in zelišča blagoslavljal, ki se je pogovarjal z živalmi na polju, in ki je slavce klical za svoje bratce, ker pobožnost njegova je imela svoje korenine v ljubezni do stvari, čut njegov pa je bil poln jasnosti, ljubkosti in dobrote. V teh srečnih inbogo-ljubnih krajih, koder z Apeninov prijetne sape obpihavajo pobočje Tibere, kjer višnjevo — dimasto ozadje zakriva daljavo , in kjer polje bohotno rodi, 'so se porajali v onij dobi v bogatih mestih,tudi lepi, jasni ljudje, nastopali so strogi svetniki asketi, ki ijim je bila pa duša vedno polna ljubeznivosti. Seveda, kar mislim poročati iz zgodovine, ki se pa čuje bolj kot legenda, pa priča tudi, kako so bili ljudje tedaj odurni in surovi, sebični in trdosrčni, polni zmot in trpljenja, ki se poraja v temnih zidovih, drugi zopet, kako so bili goreči in sveti, kakor nam sami jasno [govorijo Samostan sv. Pantaleona v iz slik Francia in Perugino in drugih umetnikov. Mesto Todi je bilo v trinajstem veku v bojih utrjeno in mogočno; tam so bivali prevzetni in častihlepni rodovi, v njem pa je bilo tudi mnogo svetih, častivrednih ljudi, Na prastaro, utrjeno, s trojnim jarkom zavarovano mesto, zidano na griču, so legale večerne sence ; mogočne, težke stavbe so dvigale kakor orjaki proti nebu svoje oborožene roke, kakor da bi znova pripovedovale sanje o človeški nepremagljivosti. Da, v tem mestu, sredi vesele Umbrije, sredi najlepšega polja, je bilo vse temno in težko kakor mora — — polje in log sta očmi se je razdrobilo vse, kar ji je bilo drago in sveto. Bilo je, kakor bi visela med nebom in zemljo in iskala prostora, kamor naj stopi. Čutila je, da ne more biti nikdar več vesela, da se teža noči in boli nikdar več ne prežene iz njene duše. Čutila je bol, kakor jo čutijo oni, ki bol pride k njim kakor nekaj novega in tujega. Vanna je danes pokopala svojo mla- Beg srbske vojske v Albanijo. ostala božja,', to silno trdnjavo pa je zgradilo hudičevo sovraštvo ljudi proti ljudem. Tema in vojna teža se je v tej pozni uri pojavila tudi v stolnici todijski, in zopern hlad se je dvigal iz grobnic, kakor duh smrti in usode. Ob teh grobnicah na trdem kamnu je klečala mlada žena, plaha in izgubljena kakor bela, splačena golobica. Jokala je. Skrivala je svojo bol in svoje solze pred ljudmi; pred Bogom pa, gospodarjem usode, jo je hotela brez pridržka razkriti, zato se je zatekla v cerkev ob uri, ko kvečjemu kak berač, pohabljenec, ali človek * brez strehe in doma, išče zavetja. Stolnica je bila prazna ljudi , veličastna Skoplju. tišina jo je pol- nila , prav kakor da je pripravljena poslušati najskriv-nejše molitve in biti zavetje za največjo človeško revo. Lepa Vanna dei Benedetti se je kakor do smrti prestrašen otrok oklepala plašča večnega rešitelja in milosrčnika. Nikdar še ni tako iz duše molila. Pred njenimi dost, svoj smeh, svojo srečo, svoje zaupanje; svojo slepo, brez vprašanja verujočo ljubezen. Vzdramila se je, in z grozo je gledala pred seboj zijajoči prepad, ki se je odpiral med idealom in resničnim življenjem, gledala je to brezdno na svojem lastnem življenju, skušala ga je na sebi, na svojem lastnem, čuvanem telesu. Prvikrat je videla Giacoponija, svojega oboževanega moža, ki je bil njej vse, kakšen je bil, ako ga ni čuvala ljubezen kakor pajčolan; sebičen, lakomen, nasilen, krivičen in surov. Surov celo do svoje lastne žene. Grozno se je iztreznila in ponižala v svojem srcu. Iz slavnostne dvorane življenja, ljubezni in brezskrbne mladosti so jo pahnili v temo in mraz. Preveč nepripravljeno jo je omajala izkušnja. Giacopone, ki ga je v svojem slepem občudovanju odela v svetlo obleko kreposti, lepote in pravičnosti, je bil sedaj pred njo kakor nag človek, poln hudobij in napak, kakor vsi drugi. Življenje, se ji je zdelo, je s tem postalo zanjo brez cene, temno in brez veselja. Kakor zaljubljenci sploh, je tudi ona na njega samega stavila vso srečo svojega življenja. Kako naj si sedaj pomaga, kako naj dalje živi brez vsake opore? Na to ni vedela nobenega odgovora. Toda skoro nevede (je prebrodila njena ljubezen mogočno, široko reko, čez katero si ljubezen pomaga, ali pa v njej izgine, nevede je Vanna dei Benedetti dala slovo smejoči se ljubezni, in se oprijela neizprosne, stroge resnosti življenja. •4llllllllllllinilllllllllllllllllHIIIIIIIMIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl>llilllllllii>iii*'i|ii>l|i')|ii|'ii|'l'lll,,,ll*ll,l,,llll,,'lt>,aaialll'l,l>l lllllllllItllllllllMIllllllllllimilMmillllllllllllllllHIlMIllllll je imela tople, temno-rimske oči, in je z nepopisno ljubkostjo prepevala proven-calske pesmi. Topel, mehak in sladek je bil njen glas, Monika, ta ljubljenka hiše, je hipoma, kakor da je podivjala, padla v dvorani pred Vanno na kolena. Tresoč se kakor preganjana divjad, brez uma vsled strahu in sramote, se je vila po tleh v krčih, in poljubila od časa do časa krilo svoje vladarice. »Usmiljenje!« je večkrat jecljaje zakričala. »Usmilite se me za božjo voljo! Dete pod mojim srcem je vašega gospoda. Zato me hoče izgnati iz hiše, zapoditi me, tako mi je grozil. Vi ste dobri in usmiljeni, pomagajte mi, ker jaz se bojim gospoda.« Tedaj pa je vstopil Giacopone, vesel, pevajoč, krasno opravljen. Z njegovega obraza je odsevalo prepričanje, da se njegovi volji ne ustavi celi svet. Ko pa je zagledal Moniko na tleh pred Vanno, tedaj je zamrl smeh na njegovih rdeče go- rečih ustnicah. Grdo je zaklel, in še preden je mogla Vanna zabraniti, je zgrabil Mo-niko, jo dvignil, pahnil od sebe po dvorani in jo z brco porinil čez široke, bele, marmornate stopnice. »Vlačuga prokleta! Umazanka! Ti se upaš dotakniti gospe!« — je kričal, ne, on je tulil, . . Ali je bil ta divji, hripavi glas Gia-coponijev? Vse je omahovalo okrog Vanne, in vendar je videla vse jasno, prejasno. Vse, kar je v nekakib sanjah opazovala zadnje mesece v hiši, se je združilo v celotno podobo. Za hip je Vanna začutila, da mora sedaj tudi ona sama čez stopnice, po katerih je bila vržena Monika, in da se nikdar, nikdar več ne vrne v onečaščeno hišo, po kateri so še odmevali glasovi nesrečnice. Toda ona se je premislila, njena duša je bila pristopna božjim navodilom. Ob Giacoponeju jo je krepko držala ob oltarju Gospodovem storjena prisega ljubezni in zvestobe, tako Naš podmorski, čoln, ki je potopil italijansko oklopno križarko »Garibaldi«. rr=llllllll=fl g* Podlistek, g* sns Kresalo duhov« Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) XXVIII. Oče Cosgrove v skrbeh. V hudih časih, ki so prihrumeli nad Lisheen, je imel oče Cosgrove težke skrbi. Bil je ena čudovitih narav, ki prenašajo svoj križ z največjo ravnodušnostjo, toda ob misli na trpljenje drugih toliko bolj trpe. Ponižanja je potrpežljivo prenašal, ubo-štvo je bilo njegov delež, in čas mu ni mogel prinesti ničesar, česar bi se bal. Zanj ni bilo ne strahu, ne bojazni. Toda kot pravi duhovnik je nosil z drugim! njih slabosti in skrbi. Izgon družine Mac. Auliffe je bil zanj težka preizkušnja. Izvedel je bil šele drugi dan. Sam in župnik sta vse storila, kar je bilo v njunih močeh, da bi olajšala stisko ubogih župljanov. Toda to še ni bila njegova glavna skrb. Čudno: Brandon-Hall mu je bil bolj pri srcu kot Lisheen; pri- hodnjost gospoda Hambertona mu je delala več skrbi kot družina Mc. Auliffe. Za gospoda Hambertona je gojil prav posebno nagnjenje in zanimanje. Pod 'njegovim zasmehom je odkril znake plemenitega značaja, o katerih je vedel, da so redki pri ljudeh. Če je kdo hud na ljudi, so gotovo vzrok neizpolnjene nade in težka razočaranja. Tisti, ki z ljudmi potrpi, je, kakor že rečeno, ali svetnik, ali pa človek, ki se je že privadil, da nizkotnost smatra za bistven del nepopolnosti vseh stvari. Sodba gospoda Hambertona o ljudeh se je glasila: vi ste mi premalo, da bi vas mogel zaničevati. In bodite že kakršnikoli, moram, kolikor gre, z vami pač potrpeti. Lahko bi še bil pristavil: »Jaz se bom itak odtegnil vaši družbi kakor hitro mogoče. Na hujše itak ne morem naleteti, naj grem kamorkoli.« Samo še ena vez, se je zdelo, ga drži na zemlji, in ta vez bi se morala, kolikor je videl oče Cosgrove, kmalu pretrgati. On je menil čisto za gotovo, da sta gospod Maxwell in Claire od prvega trenutka, ko sta se srečala, določena drug za drugega, To ni bilo proroško gledanje, niti preraču-nanje, niti posvetna modrost, temuč neka svojevrstna, takim rahlim, vsemu se odpo-vedlim dušam lastna slutnja, ki mu je na-- vdihnila misel, da bo neznani človek v prihodnjih dogodkih glavna oseba v Brandon-Hallu. Ko je nekoliko pozneje zapazil, da je gospodu Maxwellu vsled dušnih zaplet-ljajev gospod Hamberton izročil celo zaupno mesto, da, da je celo gost v vili in spremljevalec gospodične Moulton na obrežju, pri vožnji v čolnu in pri obiskih, je postal ves žalosten ter menil v svoji neizkušenosti v posvetnih rečeh, da je čas, ko mora stopiti vmes. Proti gospodu Max-wellu ni imel nobenega pomisleka, da, imel ga je celo rad, toda on mu je bil hudobni duh za družino, in smatral je za svojo dolžnost, boriti se proti neodvrnljivi usodi. Da je neodvrnljiva, je vedel. »Jaz bi rad z Vami govoril nekaj prav STRAN 196. .....................miiilHtmiimiiiiimiimmmiii......mm.....i"....................................................11.111111.........................m.......urnim.......................................... ILUSTRIRANI GLASNIK 20. ŠTEVILKA trdno kakor v nebesih kovana veriga. Tu mora živeti in umreti, vzdržati sramoto in trpljenje, kakor v sreči in ljubezni. Nepo-rušeno je živelo to prepričanje v njeni duši, ki jo je razjedala bolest. Bleda kakor sneg, je stala s sklonjeno glavo, na obrazu se ji je zrcalila neizmerna bolest, žalost, da bi srca trgala. (Dalje.) f Spiritual Mihael Bulovec. V Kandiji pri Novem mestu,«pri gostoljubnih usmiljenih bratih, je umrl 16. decembra 1915 bivši spiritual v uršulinskem samostanu v Ljubljani, gospod Mihael Bulovec, rojen leta 1862. iz ugledne Bulov-čeve rodbine, sedaj bivajoče v Radoljici. S pokojnikom je legel v grob odličen, pobožen duhoven, vrl slovenski domoljub, iskren prijatelj mladine, poln nesebične ljubezni do Boga in do bližnjega, vedno vesel, neumoren pri svojem delu, gostoljubno udan svojim prijateljem, odločen in vztrajen pri vseh svojih načrtih in delih. Spominjam se ga prav živo še bogo-slovca. Vse je vrelo in kipelo v njem. Vse ga je zanimalo, vsake reči se je polotil. Bogoslovec po poklicu, se je vnemal tudi za literaturo, poskušal se je v pesmih in v prozi; rajni dr. Fr. Lampe je bil takrat njegov mentor. Toda slovstvo, pesem, ni bilo polje za njegovo delovanje. Z vso dušo se je posvetil duh. pastirovanju; zlasti je kakor misijonar delal v prospeh in napredek naše mladine. Urejeval je »Detoljub«, razširjal med mladino dobre knjige, prav mnogokrat vse na svoje troške; našim dobrim dekletom je mnogim pomagal, da so se izobrazile, da so vstopile v samostan, posebno v Zagreb je iz Semiča in iz Ljubljane odposlal mnogo deklet k usmiljenkam, kjer prav hvalevredno delujejo. Kar ga pred Bogom najbolj hvali, to je bila njegova nesebična ljubezen do bližnjega. Mnogo je šlo skozi njegove roke denarja, a njegovih rok se ga ni nič prijelo. Celo dolga se ni ustrašil, če je bilo treba bližnjemu pomagati iz zadrege. Pred kakimi tremi leti sem ga od kapi zadetega obiskal v Kandiji. Dobil sem ga Spiritual Mihael Bulovec. na vrtu na sprehodu. Prijazno kakor vselej, me je sedaj bolj jecljaje pozdravil, rekoč: Vem, kdo si, in vesel sem te, da si me obiskal, pa ne zameri, ne vem, kako se pišeš. Nobenega imena ne obdržim. Kolesce v možganih je pokvarjeno. No, pa zdravniki pravijo, da se to še vse popravi, in da bom kmalu zopet lahko delal. Po delu mi je silno dolgčas. Čemu je človek na svetu, ako ne dela? — Iz razgovora sem spoznal, da je res vse pozabil, zlasti imena. Povabil me je v svojo prijazno sobico v bolnišnici. Snažna soba, opremljena z vsem potrebnim. Na pisalniku je ležala drobna knjižica, sicer ni bilo nobene knjige v sobi. — »Poglej!« — pravi, »to je vsa moja literatura.« Odprem knjižico; bil je — abecednik. Pogledam Bulovca in vidim, da mu je solza kanila iz očesa. »Brati se učim,« je dejal, »vse sem pozabil. Rad bi se naučil brati vsaj toliko, da bi mogel brati sv. mašo.« Ko sva se o tem razgovarjala, je prišlo v sobo dekletce, staro kakih deset let. »Vidiš«, pravi pokojni Bulovec, »to je moja učiteljica, ki me uči po abecedniku brati.« In dekletce me je svetlo in ponosno pogledalo. »Popoldne pridi« — ji reče Bulovec, »da se bova učila, sedaj imam prijatelja v gostih.« In ko je skočila deklica skozi vrata posebnega, nekaj prav posebnega,« je dejal nekega dne gospodu Hambertonu in zaključil svojo opazko z njemu lastno kretnjo, vili teč roko v zraku. »Kaj pa je takega?« »Čisto zaupna zadeva — skoraj bi rekel, družinska zadeva,« je dejal nervozno oče Cosgrove. »Vseeno, le povetje,« je odvrnil gospod Hamberton, ki je že uganil, kaj ima dobri duhovnik na srcu. »Jaz mislim — jaz sem skoraj prepričan in jaz Vam moram povedati, da vlada med gospodično Claire in Vašim paznikom vedno večja zaupnost, in Vi veste, da je vedno dobro, če se take reči zatro takoj v začetku.« »Prav dobro. Pa če jih sploh ni treba zatirati?« »Toda,« je dejal oče Cosgrove preplašeno. »Vi pač mislite na morebitno poroko gospoda Maxwella z Vašo rejenko?« »Zakaj bi pa ne smel misliti?« »Seveda, seveda, seveda, zakaj pa ne misliti na to? Vi ga še niti ne poznate.« »Ne, prav gotovo ne, Toda tem bolje. Če bi ga bil poznal, bi ga pač ne bil poklical semkaj, ali bi ga pa bil kratkomalo odslovil. Človek more zaupati samo ljudem, ki jih ne pozna.« »Tega ne razumem,« je dejal oče Cosgrove. »Jaz sem popolnoma neveden človek. In meni ni bilo treba ničesar reči, meni ni bilo treba ničesar reči.« »O, to je še prava malenkost, moj ljubi prijatelj,« je dejal veselo gospod Hamberton. »Hotel sem samo reči, da ni pri meni pridobil še nihče — izvzemši Vas — na ugledu pri bližnjem spoznanju. Jaz zaupam tistim, ki jih ne poznam, ker v tem slučaju lahko rečem: »Ta človek je lahko lopov,« medtem ko moram reči pri tistih, ki jih poznam: »Ta človek je lopov.« Jaz pustim, naj se med gospodom Max-wellom in mojo rejenko dopolni kakor hoče. In še nisem zapazil, da bi bil slab človek, kar bom pa še najbrž odkril, in potem —« »In potem bo prepozno, bo prepozno.« »Prav gotovo ne. Claire bo spoznala istočasno, in potem ga odslovimo.« Stari duhovnik je zmajal z glavo. »Mo- je izkušnje v takih zadevah so me poučile drugače. Čim večji je lopov, tem večja je ljubezen deklice.« »Claire je čisto drugačna, le pomirite se, moj ljubi prijatelj, Jaz poznam Claire dobro. Ona bo poročila samo junaka, človeka, ki bo dokazal, da je povsem drugačen kakor velika množica,« »Jaz tega ne morem umeti. V takih stvareh sem popolnoma neveden. In meni se ni bilo treba nič vmešavati. Toda jaz sem mislil samo dobro.« »To pač vem,« je dejal drugače tako vzorni gospod Hamberton skoraj ginjen. »Vi bi pač ne videli radi v Brandon-Hallu drugega gospodarja.« »Dokler živim, ne,« je dejal vljudino oče Cosgrove. »Kadar umrem, no, potem — no, potem —« in vihtel je z roko po zraku. »Potem boste vsekakor moj varuh — moj angel varuh —« je dejal gospod Hamberton. »Vi me boste čuvali dan in noč; toda jaz se bom Vaši zaščiti odtegnil. In zakaj? Ker imam pravico ločiti se od tega sveta. Kajti vprašali me tudi niso, ali ho- t Franc Gostinčar, korporal pri 17. pešp., je umrl v Kolomeji. Iznenaden polaz italijanskih čet. Rojen leta 1892. v Zg. Kašlju, občina D. M. v Polju; k vojakom vzet je bil lansko leto. Zapušča očeta, ki se nahaja v Ame- Franc, ljube svojce in tovariše ter se pre- oddelku št. 3 v Gradec. Zvest Bogu, ce-riki, doma pa žalujočo mater in štiri brate selil v lepšo in boljšo domovino. Za dom sarju in domovini, je vztrajal celih 14 me-— peti se nahaja na italijanskem bojišču in cesarja — lahka Ti tuja zemlja! secev na bojnem polju. Prehodil je dvakrat W ''VVIIVfflVIllVIVItftlVIlfVItSBIflBSISVIlIcattVIlIftltlllttllllllBIBItlllllllllllllllllVIflltlltfllllllllltiaiafllllllllllllllVfllllllVVIIIIlIVlVTVIlIVVIllllllllVVIttVtllllltMISIIIttltlltlllltlllltffVifVSIlItttBIVII tli 1 ffl ■ tt# ŠTEVILKA 20. ILUSTRIRANI GLASNIK 197. STRAN iltilllliilMIllIlIllllIllllIlllllllllIlIlllIlllllIllliiiiaiaiiaiiiaiiaaiiiiiaaiiiMiiiiiit ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................ Gregor Šolar Franc Gostinčar Jožef Videmšek Franc Ferjančič Janez Kordiš France Cvenkelj padel na ital. bojišču. umrl v Kolomeji. [umr v Ljubljani.1 padel na sev.',bojišču. padel pri Grodeku.' umrl v bolnici.] kakor brza srnica, tedaj prime Bulovec za abecednik in ga vrže na mizo, rekoč: »Sic transit gloria mundi!« In obema so se oči porosile s solzami. » » • Od takrat ga nisem več videl. Izvedel sem, da se brati ni več naučil. Bil pa je dozorel za nebesa, kjer mu je dobri Bog vrnil stotero njegove talente. Taki možje, kakor je bil rajni Bulovec, so redko nasejani na tem svetu, kjer ljudje iščejo le svojega, ne pa, kar je božjega. — R. I. P. — — in sestro. Bil je zvest član gasilnega društva ter jako priljubljen pri svojih tovariših. Bil je že enkrat ranjen, in ko je okreval, se je podal v drugič z veselim srcem branit svojo domovino, ter mu je sovražna" granata pretrgala nit mladega življenja 18. julija 1915. Zapustil si, dragi f Jožef Videmšek, rojen 29. januarja 1889 v Galiciji pri Celju na Štajerskem. Služil je kot aktivni vojak pri 5. dragon. polku v Ljubljani. V začetku mobilizacije se je navdušen odzval cesarjevemu klicu ter bil dodeljen k brzojavnemu t Gregor Šolar, vodja patrulje, je bil rojen 11. februarja 1891 v Kropi št, 67. Služil je pri vojakih kot lovec že eno leto pred vojsko. Bil je vesel in pogumen dečko. Tudi v vojski se je vedno izkazal takega, zato je bil povsod priljubljen in spoštovan. Odlikoval se je v bojih v Galiciji, na severnem Poljskem pri Lodzu in v Bukovini, Zato je prejel tudi srebrno svetinjo. Bil je trikrat hudo ranjen. Ko je zadnjikrat okreval, je šel z veseljem še nad »polentarje«. Dne 5. novembra je bil pod vrhom sv, Mihaela od granate na glavi smrtno ranjen in naslednji dan prav tam pokopan. Spavaj v miru! Bog Ti daj večno plačilo, kar si storil za nas in svojo domovino! čem nanj. Kadar mi bo dovolj, ležem k pokoju kakor bolno dete. Ležal bom materi zemlji v naročju, in takrat prvič občutil, kaj pomeni pax et tranquillitas magna,« »Vi ne boste imeli miru. Kajti sami se ne smete ločiti od življenja, in onstran je maščevalec.« »Jaz se ne smem sam ločiti?« je ponovil gospod Hamberton. »Toda jaz poj-dem. In kar se drugega tiče, ali ni poslal Vaš veliki pesnik pagana Katona v vice?« »Jaz ne vem, jaz ne vem. O teh rečeh ne morem govoriti. Toda Bog Vas bo vodil in čuval. In njegovo roko boste čutili, ko bo sam On smatral za prav.« »Dobro, pustite to. Radi Claire se pomirite, Ona je energična narava, ki se ne pusti voditi ali slepariti.« Četudi je gospod Hamberton smatral prorokovanja očeta Cosgrovega za brezpomembna, je bil vendar zelo vznemirjen ob novici. On je živel samo za to deklico, in njegova edina želja je bila, da bi jo videl v srečnem zakonu z možem, na katerega bi lahko zrla z ljubeznijo in spoštovanjem. Bil je sicer preveč črnogled, da bi mogel verjeti na izpolnitev svojih nad, in to celo v tem zakotju med nevednimi kmeti in ribiči. Toda kakor vsak nevernik, je imel tudi on v srcu mnogo močnega praznoverja. Trdno je verjel, da bivajo oni tajin-stveni toki, ki teko od najskrajnejših točk, in jih, kakor se zdi, ne vodi nič drugega kot usoda. Ko je prišel skrivnostni mladenič pred njegove oči, ko je zapazil, da je vzbudil pri njegovi rejenki zanimanje, pri rejenki, ki je pri vsem občevanju z moškim svetom dosihdob ohranila svoj srčni mir, je slutil, da je to predigra majhni drami, ki se more odigrati bolj verjetno v tragičnih kot v prijetnih okoliščinah. Bilo je par dni po pogovoru z očetom Cosgrovejem, Gospod Hamberton je šel s povešeno glavo in počasnega koraka proti bregu. Naenkrat je zapazil nekega tujca. On tujcev ni mogel, ker mu je bilo- zelo zoprno sklepati nova znanja. Novi obrazi, nove neprijetnosti. Toda tujec ga je ogovoril: »Vi ste pač gospod Hamberton?« »Seveda,« se je glasil odgovor. »Kaj želite?« »Ne mnogo. Ali ne dela pri Vas mlad mož, po imenu Robert Maxwell?« »Da. Kaj je z njim?« »Rad bi nekoliko podrobneje izvedel, odkod je, in njegovo preteklost.« »Zakaj ne vprašate njega samega?« se je uprl gospod Hamberton, razburjen vsled nepričakovanih šumenj, ki so mu prišle na misel. »Jaz sem policijski uradnik,« je dejal tujec. »Mislil sem, da se izognem vsem neprijetnostim, če prosim Vas za nekatera pojasnila.« »Vi torej zasledujete Maxwella?« je vprašal naravnost gospod Hamberton . . . »Z eno besedo, fant mora v železje.« »Ne, stvar še ni tako daleč. Toda zbudil se je na poseben način sum, in jaz bi rad vedel o njem kaj več podrobnosti. Če mi daste Vi potrebna pojasnila, mi ni treba preiskovati dalje in gospodu Maxwellu prihranim velike neprijetnosti.« Gospod Hamberton je pomolčal za hip, nato je dejal: STRAN 198. ILUSTRIRANI GLASNIK 20. ŠTEVILKA vso Galicijo in Bukovino. Zaželel je priti na južno bojišče. Meseca avgusta se je peljal skozi Ljubljano na laško bojišče, in po enomesečnem bivanju — ravno ko bi imelnastopiti 14 dnevni dopust — je obolel in umrl 2. oktobra 1915 v Ljubljani. „Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži!" Kako težko smo se sprijaznili z novico, da te ni več med živimi! Po tebi žaluje ljubeča mati, brata in sestre, znanci in prijatelji. Uklonimo se volji Vsemogočnega! On, ki te je ljubil še bolj, te je poklical iz doline solz v boljše življenje. Dragi Jožef, časten ti spomin! f Franc Ferjančič. Služil je pri 97. pešpolku, 1 ./IV. pehotne stotnije. Od sovražne krogle zadet v glavo, je dne 18. julija 1915 v Sinkowu, okraj Zaleszczyki ob Dnjestru, daroval svojo kri domovini. — Rajni je bil rojen 16. septembra 1885 v Črnem vrhu, nazadnje je bil pristojen v občino Čekovnik pri Idriji. — Z njim je legel v grob zgleden krščanski mladenič, ki ni prihajal le do cerkvenih vrat, pač pa je z veseljem pristopal pogostokrat k obhajilni mizi. Vrli starši, ki žalujejo sami doma za zvestim sinom, so dali domovini v službo še drugega sina, ki se nahaja na italijanskem bojišču. — Dal Bog, da bi po tolikih težkih žrtvah zasijalo lepše solnce našemu težko obiskanemu domovju! f Ivan Kordiš, rojen 1. 1883. v Retjah v Loškem potoku, je šel prvi dan mobilizacije na vojsko. Padel je pri Grodeku. — Ril je od prvega početka zvest član Orla in njega podna-čelnik skozi pet let. Ponosen je bil nanj potoški Orel, saj mu je s svojim lepim, prikupljivim vedenjem kot fant in kot mož povsod delal le čast. Kot mlad mož-Orel je postal kmalu občinski odbornik, upoštevan mož. — Značaj njegov je bil prijazen, da ni imel osebnega nasprotnika. Znal je disciplino, ki je ni kršil nikoli, zato je bil med Orli vedno priljubljen in spoštovan. Zdaj pa spiš tam v gališki daljni zemlji, dragi Ivan! Nasmehnil si se po svoji navadi, ko si nam korajžen in vesel podal roko, češ, saj se še vidimo! — A se ne bomo prej kot nad zvezdami, dragi Ivan! Jubilejna gospodinjska šola v Tomaju na Krasu leta 1915. Po Tebi žaluje žena in domača hiša, žaluje dom in Orel, ki Te hrani v častnem spominu. f France Cvenkelj je bil rojen leta 1896. v Peračici, občina Leše na Gorenjskem. Nižjo gimnazijo je dovršil v Kranju; ker mu je oče umrl, je moral zapustiti gimnazijo in z materjo oskrbovati obširno posestvo. Dne 15, aprila 1915 je šel k vojakom k 17. pešpolku. Čez tri mesece je bil v Galiciji; v oktobru je prišel na južno bojišče, kjer je bil 1. novembra ranjen, 3. novembra je pa umrl v bolnici. Za njim žaluje mati-vdova, katero je vedno ljubil in rad ubogal; bil je usmiljen z reveži in ves vnet za katoliško organizacijo in eden najboljših članov Orla na Brezjab ter najbolj delaven odbornik. Sveti Ti večna luč! IIIIIIIIMIIIII.....BBBBBIIBBBB.....IIIIIIHII.....IIIIIM.....MM............................................. Q0 Varujte 30 „0 Dio mio ! Torej to je že četrta . . Američan Fulton je ponudil svoj izum ali načrt Napoleonu I„ ki se je takoj navdušil zanj, uvidevši, da bi mu pomagalo tako bojno orožje premagati angleško premoč na morju. Toda Napoleon je poslal Fultona k vojnemu ministru, in pogajanja so se razbila ob pomisleku moža vitežkega mišljenja, ki se je izrekel, da se mu ne zdi potuhnjeno polaganje razstrelilk način boja, ki je vreden poštenega pomorščaka. — Fulton je ponudil nato svoj izum Angležem. Ti so se pa čisto prav domislili, da bi škodovalo uvajanje in razširjanje boja z razstrelilkami njim samim, ker bi lahko ogrožalo njihovo gospodstvo čez morje. Odklonili so Fultonovo ponudbo in ponudili so mu celo znatno vsoto zato, da ne bi nadaljeval svojih poizkusov. Fulton je ponudil nato svoj izum svoji domovini. Ker pa niso bili tudi tam zavzeti za orožje, ki bi pognalo v hipu v zrak večletno delo in trud človeških rok in človeška življenja, je pokopal Fulton svoje misli v svojem srcu. Bil je pa mnenja, da je ideja razstrelilk bolj važna kakor ideja paroplovbe. Tako je snoval ta čudni mojster obenem, kako bi pomagal povzdigi plovbe na morju in, kako bi se uničil lahko v migu urni brod. Fulton je izumil tudi torpedo, podvodni čoln in bojno ladjo na par. Njegova doba se ni mogla še sprijazniti s tako urno in strašno delujočimi silami; udejstvovanje razdiralnih moči se je pričelo šele, ko je dosegla človeška civilizacija navidezno svoj višek. Fulton je umrl, ne da bi videl strašne posledice svojega izuma. Njegova misel pa je padla v Ameriki na plodna tla, kjer je rastla na tihem, in ko je hotela blokirati 1. 1813. angleška mornarica ameriška pristanišča, je našla vse luke zaprte z razstrelilkami. V severno- lilke. Pri zaprtju holandskih in danskih obrežnih voda se gre za obrambo z razstrelilkami, ki branijo tujim ladjam prehod ali jih silijo vsaj, da morajo voziti tako počasi, da so izpostavljene ognju obrežnih baterij. Vojna zgodovina je bogata zgledov o uspešnosti takih zapor. L. 1848. so ubranile razstrelilke luko v Kijelu pred sovražnim danskim brodovjem. V krimski vojski so ubranile razstrelilke kronstadsko luko pred angleškim napadom. L. 1859. so zaprli z razstrelilkami beneško luko, 1. 1866, tržaško luko in 1. 1870—71. so ubranile, da bi bilo napadlo francosko brodovje nemško obmorje. Zapora se naredi tako, da je položeno povprečno več vrst razstrelilk, ki si stoje približno tako nasproti kakor črne deščice na šahovi deski. Za domače brodovje se pusti ozko pot, po kateri se pride pri previdni vožnji lahko brez izgub. Pogubna sovražnica ladij je narejena tako: Velika, votla jeklena posoda, ki ima obliko hruške. Napolnjena je z razstrelivom in plava tako, da je njen topasti konec v vodi. Da plava, povzroči zrak, stisnjen v predelke. Iz hruškine glave mole navzgor prižigalni klini, ki so tako prirejeni, da se jih mora dotakniti ladja, ki plava nad njimi; tako se zažge razstrelilo. Take razstrelilke imenujejo »na dotik«. Uporabljajo se najbolj za zaprtje luk, in sicer v dveh oblikah, kot stoječe ali kot plavajoče razstrelilke. Stoječe razstrelilke vise na dolgi vrvi, ki se odvija sama od sebe pri polaganju. Na drugem koncu vrvi je navezano težilo, ki zasidra razstrelilko na dnu morja. Dolgost vrvi se prilagodi globini vode. Posebna priprava skrbi za to, da plava razstrelilka v gotovi, že prej določeni globočini. Plavajoče razstrelilke se uporabljajo navadno na odprtem morju. One niso navezane trganju, vsled zmanjšanega pritiska vode, pri-žigalno moč. Tako se polove take razstrelilke brez vsake nevarnosti. — Ako se posreči bojujoči se državi, da položi vrste razstrelilk in da primarni sovražnika med nje, je učinek velikanski. In že zavest, da plove ladja nad potuhnjeno smrtjo, mori sovražnikov pogum in podjetnost. Zato se ne upa tak v boj, in angleško veliko brodovje se skriva nekje ob angleškem bregu. g* Zdravstvo, o* Bolezni v strelskih jarkih. Poleg vseh vojnih naporov, bivanju v jarkih, polnih vode, v zimskem mrazu in v letni vročini, je ostal vendar večji del vojaštva zdrav. Marsikaj je naučila ljudi izkušnja v teku vojske. Skrbne oči so zasledovale vsako pomanjkljivost in resna volja je odpomogla, kjer je bilo mogoče. Največ dela je dala pri francoskih vojakih zdravnikom jarkova griža, ki je bila tam, posebno prve mesece, jako pogosta in silno mučna. Povzročila je to grižo preobila in premočna mesnata hrana, katere ni mogel predelati želodec, ker je bil vojak neizpočit in zaspan, ker se ni mogel gibati in je bival v vlažnem zraku. Vsled tega mu je opešalo telo in želodec ni mogel prebavljati. Francosko vojno zdravništvo je preučilo skrbno to bolezen in kuhinjski list vojakov, odredilo je manj mesa in več zelenjave. Na ta način se je bila kmalu omejila bolezen in zdaj ne vedo francoski vojaki skoraj za njo. Po preobili mesni hrani se pridobi tudi udnica in skrnina; ««millllll|IIUIIIIIIIIIIMHIIIH IIUmMMttlMUlUlIUIIIUIIiniUlUlUUlItllllinUlIlUUlUI lllllllllll lllll ItlllUlUUMUUIIlUlUniUIIUlUlUII.......Iltlllllllllllllllltllllllllll.......................................... IIIIIIIIIIIIIIII tli I« H STRAN 202. ILUSTRIRANI GLASNIK 20. ŠTEVILKA i in nun iiiiiii iiuiiiiiii m iiiii kri je bolj sposobna, da sprejme kali nalezljivih bolezni. Popirne rjuhe za varstvo bolezni. Kdor potuje in mora prenočiti v gostilni ali pri neznanih ljudeh, se obvaruje mogočega okuženja, ako si kupi ali napravi popirnate rjuhe in se zavije vanje. Zdaj, ko nas strašijo vse bolezni, je tako varstvo prav potrebno. lilija Qospodinja. oš r^iiiiiin=T Brez mesa. Korenjeva juha: Razreži pol kilograma rumenega korenja, kos zelene in dve čebuli; razbeli žlico masti in praži narezano, dokler se ne zarumeni, opraši z moko, popeci še malo, zalij s poldrugim litrom kropa, kuhaj do mehkega in pretlači skozi sito ali daj kar tako v skledo. Malo magija ne škoduje. Dobra pa je ta juha tudi brez njega, da je le malo popra, paradiža in komur dopade kaplja kisa. Namesto moke vzameš lahko žlico zdro-ba. — Kuhan krompir, če je tudi od prejšnjega dne, opeci s čebulo na drobcu masti, da bo malo rjavo, zalij in pretlači. Začini s paradižnikom, česnom in peteršiljem. — Zriban posušen kruh opeci na masti, zalij s kropom, deni žlico češpljeve mezge ali par namočenih Cmoki iz polenovke. Kuhano ribo in majhno čebulo sesekljaj. Na pol kilograma ribe vzemi 150 gramov kuhanega ribanega krompirja, košček sardele ali namočenega slanika, dve žlici moke, dve žlici kruhovih drobtin in jajce ali komadič doterola. Iz tega zagneti z žlico majhne cmoke. Te se dene v krompirjevo, fižolovo ali v kako drugo juho, ki je potem krepka večerja, ali pa jih kuhaj na slanem kropu 10 minut in deni v gorčičino ali paradižnikovo omako poleg nezabeljenega krompirja, ali jih zabeli in daj poleg kislega zelja, vohrovta ali kaj podobnega. Lahko povaljaš kuhane cmoke v siru in daš poleg juhe, riža ali kašo. Švedska korenjeva mezga. Razreži kilogram ostrganega in opranega korenja na drobno, zreži vanje kilogram zelenih paradižnikov, kuhaj z 1 kilogramom sladkorja in koščkom sladke skorje, dokler ni skoraj trdo. Ta mezga je silno okusna in zdrava jed, ki se je s kruhom in se rabi za namaz tort in testenin. Pomorski korenjev trjak. Ostrži kilogram rumenega korenja in kilogram rdeče pese ter kilogram buče, razreži na koščke in deni v kotel. Zraven še šest pesti suhih ali pa nezrelih češpelj in trdih zimskih hrušk, zalij z poldrugim litrom vode in kuhaj, dokler se ne naredi gost in trd močnik. To se kuha brez sladkorja in poje s kruhom ali porabi za juhe. Se ne drži tako dolgo kakor če je skuhano s sladkorjem. Se rabi tudi za čaj pri prehlajenju in kašlju. r?=Ifei lo^S^J oš