31
Zgubljeno s o pet najdeno.
Znano je, kako marsiktera ženska kljubuje in nagaja, ako ji vse po njeni volji ne gre. Gorje možu, kteri tako merdanjo ima, da se potuhne in včasih po več dni ž njim ne pregovori. Primerilo se je v nekem kraji, da si mož in žena zavoljo male stvarce tako navskriž prideta, da žena cel teden ž njim besede ne pregovori. Kar jo je vprašal, bilo je le bob v steno. Tako obnašanje je moža zlo grizlo; vendar ji ni hotel z gerdo jezika odpreti. Misli in misli, kako bi terdovratnici jezik omajal, in tole si zmisli: Nekega dne, ko je lepo sonce sijalo, vzame svečo, prižge luč, in hodi po hiši semtertje, kakor da bi bil kaj prav posebnega iskal. Žena ga debelo gleda, kaj da ima , in ni se mogla zderžati, da bi ne bila ust odperla in ga ne popra-šala: kaj da iše? — „Hvala Bogu!" — se mož oglasi — „menil sem , da si jezik zgubila , pa vidim , da ga vendar še imaš". Svojoglavna butica se ni mogla smeha zderžati in to je pomagalo. Nikoli več ni kljubovala.        J. Gnez.