(MI^sgMSnGLAS teto XLVHI - št. 79 - CENA 105 SIT Kranj, petek, 6. oktobra 1995 ; BARON SODOBNA OPTIKA IN OKULISTIH A Trg Mladinskih delovnih brigad 2, Ljubljana I«k061/125-60-59 Fax: 061/125-60-83 Gorenjska^ Banka Banka d poAubom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE Državne nagrade na področju šolstva Brez Gorenjcev Ljubljana, 6. oktobra - V počastitev 5. oktobra, svetovnega dneva učiteljev, ki ga je lani razglasil UNESCO, je ministrstvo za šolstvo in šport včeraj Podelilo nagrade Republike Slovenije na področju šolstva. Med nagrajenci ni Gorenjcev, sicer pa je dobitnike na osnovi natečaja določil odbor za podeljevanje nagrad. Na kranjski enoti Zavoda za šolstvo in Šport so povedali, da zavod ni med predlagatelji, ampak kandidate za nagrade predlagajo organizacije s pod-ročja šolstva. Predstavniki kranjske enote so bili na Podelitev povabljeni samo ustno. Ali na Gorenjskem res ni šolnika, ki bi za letos zaslutil nagrado. • 1. K. Vitomir Gros razpustil uredniški odbor Kranjskega zbornika Uredniški odbor zavrnil županov uvodnik Sporne naj bi bile Grosove navedbe ob reševanju problematike Tekstilindusa oziroma napaki, ki naj bi jo tedaj storila kranjska vlada. B^fi;fil^HM Prebačevo ne bo v Kranju izločitvi iz občine Šenčur DANES stran 20 Nekatere rastline so le še v herbarijih Prebivalci niso glasovali o Šenčur, 5. oktobra - Nasprotna trditev je bila po pomoti zapisana v prejšnji številki, zato se je na objavo odzvalo vodstvo občine Šenčur. Dalo je pojasnilo za javnost, ki ga objavljamo, obenem pa se za napako opravičujemo. "Zbor krajanov in glasovanje so v Prebačevem organizirali zato, da bi ustanovili samostojno vaško skupnost. Prebivalci namreč menijo, naj vsaka vas ureja svoje zadeve, ki jih najbolje pozna. Zato so z glasovanjem potrdili izločitev iz krajevne skupnosti Voklo, kar omogoča statut občine Šenčur. Predmet glasovanja torej ni bil izločitev iz občine Šenčur. V njej še vedno ostajajo vsa naselja na območju, ki ga je kot občino Šenčur opredelil državni zbor," je pojasnil Franc Kern, župan šenčurskc občine. Gorenjske občine se odločajo za skupno smetišče Skupno smetišče ali le smetišče zgodovine? Na Gorenjskem so v preteklosti imeli že veliko skupnih idej in načrtov. Nekaj so jih uresničili, veliko ne. Le kaj se bo zgodilo z načrtom o regijskem reševanju problematike gospodarjenja z odpadki?! Bodo idejo o skupnem "smetišču" uresničili ali bo pristala na smetišču zgodovine? Radovljica - V dvaindvajsetih gorenj- z odpadki (CERO), evidentirale ob-$kih občinah se v teh dneh na sejah stoječe deponije v regiji, izbrale naj-°bčinskih svetov odločajo, ali bi podpi- primernejšo lokacijo za CERO, začele s pripravami na gradnjo, postopoma uredile in zaprle ostale deponije in ustanovile družbo za izgradnjo, obra Sa'i pismo o nameri in konzorcialno Pogodbo o vzpostavitvi enotnega ravnanja z odpadki in o izgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki. Občine, ki bodo podpisale pogodbo, naj bi na svojem območju uvedle 'oČeno zbiranje odpadkov, preverile složne lokacije za center za ravnanje tovanje in sanacijo CERO. Pogodba določa, da je vodilna članica konzorcija občina Radovljica. V senci dolgoročnega regijskega reševanja problematike gospodarjenja z odpadki se blejska, bohinjska in radovljiška občina prizadevajo, da bi poiskale lokacijo za (srednjeročno) odlaganje "svojih" odpadkov. Radovljiška občina, ki vodi postopek, je nemočna, saj lastniki zemljišč na dveh možnih lokacijah za odlagališče ne dovolijo terenskih raziskav, ki so osnova za strokovne odločitve in potlej tudi za spremembo prostorskih dokumentov. (Več na 40. strani). • CZ. Prodaja tekočih In trdih goriv telefon 064 77 081 !____ 064 53 429 KI KLUB **6/66 že od 123,056 SIT «866,00 SIT mesečno! ^tZr«»: t64/ 12 lt 4% [[^odmčma "pare?(ce[(ence"\ Portorož - (Benetk Bled, 5. oktobra - S priložnostno slovesnostjo ob odprtju razstave se je včeraj dopoldne začel teden obrti in podjetnštva na Bledu, ki ga že tretje leto zapored pripravlja območna obrtna zbornica Radovljice. Kot so poudarili vsi trije domači slavnostni govorniki, predsednik Franci Ažman in župani vseh treh sodelujočih občin, je cilj prireditve predvsem predstavitev izdelkov in storitev. Miha Grah, predsednik OZS, ki je III. Teden obrti in podjetništva tudi uradno odprl, je dejal, da gorenjski obrtniki znova dokazujejo, da so dobro organizirani, sposobni in mojstri svojih poklicev. "Veseli me, da so razstavljeni izdelki plod domačega znanja in dela, in da so se vse tri nove občine uspele dogovoriti za dobro sodelovanje," je dejal Miha Grah. Ob tem je tudi tokrat poudaril, na dva problema, ki ta čas najbolj tareta obrtnike in male podjetnike: finančna nedisciplina in predragi krediti. • M.A., foto: Gorazd Šinik Zahteva županov mestnih občin Zoper manjšo državno pomoč Ljubljana, 6. oktobra - V Novem mestu so se sestali župani enajstih mestnih občin, minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič in predstavniki vladne službe za reformo lokalne samouprave. Župani zahtevajo od vlade merila za financiranje zagotovljene porabe v letu 1995 vključno z merili resornih ministrstev. Nasprotujejo zmanjševanju sredstev za tiste občine, ki so po porabi na prebivalca nad 90 odstotki državnega povprečja, ter zahtevajo dodatnih 1,4 milijarde tolarjev, prihodnje leto pa se denar države za občine realno ne sme zmanjšati. Župani tudi nasprotujejo podržavljanju občinskih blagovnih rezerv. • J.K. Škof j a Loka - Te dni so se zaključila še zadnja dela pri obnavljanju prostorov Glasbene šole v Puštalskem gradu. Postopna obnova poteka sicer ie več let. Včeraj so obnovljene prostore razkazali povabljenim na otvoritev, tej pa je sledil še koncert violinista Michaela Gruberja in pianista Igorja Dekleve v kapeli Puštalskega gradu. ._. • L. M., foto: G. Šinik fffl » O * * N O POSREDNIŠKA H I S A d.d. BREŽICE Trg Izgnancev 1a, tel : 0608 62-236 UUBLUJANA Dunajska 20, tel.: 061 133-11-55 MARIBOR CE^JE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel.:062 29-460 tel.: 063 28-936 KRANJ PTUJ Koroška 2 Znidaričevo n. 11 tel.: 064 211-644 tel.: 062 772-531 KOPER Ferrarska 12, tel.: 066 38-290 Za delnice podjetji v Javni prodaji Je zanimanje preveliko, zato bo vlagateljem večji del certifikata verjetno propadel. V NIKI bo vai CERTIFIKAT zanesljivo In v celoti vlolenl Vpisovanje certifikatov v pooblaščeno Investicijsko družbo NIKA PIDZ v poslovalnicah In na vseh enotah poitel -^nr* ■KM Wmmmm ti'iM»]| I064/ 225-060 SLOVENIJA IN SVET Sodelovanje Slovenije in Bavarske Slovenija na najvišji stopnici Tako je med sredinim obiskom v Sloveniji dejal predsednik vlade Svobodne države Bavarske dr. Edmund Stoiber. Ljubljana, 6. oktobra - Bavarski teden v Sloveniji je bil uspešen. Tako je mogoče reči po številnih prireditvah in srečanjih, katerih krona je bil sredin obisk predsednika bavarske vlade dr. Edmunda Stoiberja v Sloveniji, kjer je bil sprejet z najvišjimi častmi. membno pri obnovi Balkana po vojni, Evropska unija pa mora spremeniti merila za sprejem novih članic. Uveljaviti kaže različne brzine, saj sprejemanje malo razvitih držav Unijo veliko stane, nad 50 milijard ecujev, Slovenija pa razvojno marsikatero Dr. Edmund Stoiber je predsednika Milana Kučana povabil na obisk na Bavarsko. Dr. Stoiber je nedvoumno povedal, da sta tako Nemčija kot Bavarska brezpogojno za sprejem Slovenije v Evropsko unijo, da.so problemi z Italijo sorazmerno hitro rešljivi in da naše države Evropa ne sme metati v isti koš kot druge države na ozemlju bivše Jugoslavije. Sloveniji je mesto v Višegrajski skupini, njeno mesto bo za Evropo, Bavarsko in Nemčijo po- članico že presega. Nemčija in Bavarska, tja na obisk je f>ovabljen naš predsednik Mi-an Kučan, imata v Sloveniji gospodarski interes, tudi Siemens pri zamenjavi generatorjev v jedrski elektrarni Krško. To možnost je posredno omenil tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. • J.Košnjek, slika G. Šinik ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE ENGINEERING TRGOVINA PROIZVODNJA KRANJ ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ objavlja prosto delovno mesto - PRODAJALCA elektrotehniškega materiala ter audio video tehnike Pogoji: - IV. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri - delovne izkušnje so zaželene - POSLOVODJA Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri - delovne izkušnje so zaželene Kandidati naj pisne prijave s priloženimi dokazili o strokovni usposobljenosti pošljejo na naslov: Elektrotehnično podjetje Kranj, Mirka Vadnova 11 v 8 dneh od dneva objave oglasa. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev. Po preteku tega roka je možna zaposlitev za nedoločen čas. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od zaključnega roka za prijavo. Vsak teden ena srečna družina več Kdo je zmagal v Tržiču? Tokrat je ireb srečo delil v Tržiču. In sicer je v črne zvezdice naše nagradne igre, ki vsak torek prinese masatni aparat VIBROSER eni izmed gorenjskih družin, zapisal naslov Pristavška 50. In tudi v Tržiču se je vnel telefonski boj za čimprejšno sporočilo o prebivanju na tem naslovu, kajti na Pristavški 50 stoji blok. Izmed 20 strank je bila najhitrejša gospa Ana Gregorčič, in njeno veselo sporočilo je naša tajnica zaslišala že v torek navsezgodaj. Kasneje nas je gospa Ana "za zihr" še enkrat poklicala. Povedali smo ji, da je bUa resnično prva in jo povprašali, kako da je tako zgodaj (že ob 6. uri) dobila Gorenjski glas. Povedala nam je, da njena hčerka na poti v službo kupi naš časopis v trafiki in v njem je takoj našla naslov svoje mame in ji to tudi sporočila. Gospa Ana je bila nagrade seveda zelo vesela, mogoče še toliko bolj, ker še nikoli nikjer ni ničesar zadela. Mi njej in njenemu možu Slavku čestitamo in jima želimo obilo masaže ob koristni nagradi -masalnem aparatu VIBROSER. • K. Stroj, L. Čolnar IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor nadaljuje prvo jesensko sejo Naložbe v tujini pod kontrolo Kaj bo z usodo Kobilarne Lipica, počitniškimi kapacitetami Slovenskih železnic, državnim poro štvom za posojila elektroenergetskega sistema in najemniki poslovnih prostorov v denacionaliz' ranih stavbah. Poslanci so obsodili atentat na makedonskega predsednika Kira Gligorova. Ljubljana, 6. oktobra - Izredna seja državnega zbora o privatizaciji in oškodovanju družbenega premoženja je naložila vladi pripravo ustreznega zakona, ki bi poostril nadzor nad naložbami v tujini. Državni zbor je v torek sprejel dopolnjen zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju. Glavna novost tega zakona je določilo, da bo register kapitalskih naložb slovenskega gospodarstva na tujem poslej javna knjiga, čeprav je vlada temu nasprotovala in poslance prepričevala, da bo zaradi tega več dela, nadzor pa ne bo učinkovitejši. Finančno ministrstvo bo vodilo poseben register, naložbe v tujino pa bodo mogoeče tudi s tujimi posojili in ne le z lastnimi sredstvi. Vsako naložbo pa bo moralo dovoliti finančno ministrstvo. Namera vlade, da bi zakon o kobilarni Lipica sprejeli po hitrem postopku, je padel v vodo. Poslanci ga bodo obravnavali v normalnem postopku. Svetovnoznana Lipica je v težkem položaju, vodstvo problemom ni kos, prav tako pa tudi ne občina Sežana, ki je območje Lipice zaščitila že leta 1992. vlada namerava ustanoviti poseben javni zavod. Poslanci niso za hitrico. Opozorili so na probleme soudeležebe delavcev in občine pri lastninjenju, problematična pa je tudi igralnica. Lipica bo morala tako še nekaj časa čakati na rešitev, večina črede lipicancev pa je pri zasebnih rejcih, ki imajo svoje društvo. Počitniške kapacitete Slovenskih železnic, večina jih je na Hrvaškem in v Črni gori, naj bi upravljale Slovenske železnice in ne Sklad za razvoj, kot so predlagali nekateri poslanci, čeprav končne odločitve še ni. Dopolnjen zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, predlagala ga je Demokratska stranka, naj bi olajšal položaj najemnikov poslovnih prostorov v denacio- naliziranih stavbah. Precej^ jim grozi zahteva po hi'fl zapustitvi prostorov, rešen" pa ni vprašanje povračila str^j kov, ki so jih imeli najemnik' modernizacijo prostorov. po- Zamenjane obveznice Državni zbor je v sredo brez razprave sprejel zakon, po katerem bodo obveznice Republike Slovenije zamenjane z obveznicami Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic. S tem bodo zmanjšane obveznosti državnega proračuna. slanci so v dosedanji razpf^ tehtali, ali naj bo rok jjj izselitev 10 ali pet let (vlad1 se ogreva za pet let), najern^ ki pa naj bi dobili povrnr denar, ki so ga vložili modernizacijo prostorov. Vlada je poslancem predi* gala sprejem zakona, po kat^ em naj bi dala država za okfj 9 milijard tolarjev vredj1. poroštvo za posojila, ki so J najele slovenske elektrarn'; Poroštvo naj bi zagotovi'* normalno poslovanje. PoseM Slovenska ljudska stranka J* navdušena nad takim načino* reševanja, saj bi breme sP1 prevalili na davkoplačevalk Končne odločitve še ni. • Košnjek Računsko sodišče je sedaj popolno Izvoljena tudi Zdenka Vidovič Ljubljana, 6. oktobra - Računsko sodišče je od srede dalje popolno z devetimi, v državnem zboru izvoljenimi sodniki, ki jim predseduje dr. Vojko Antončič. Na Zdenka Vidovič in predsednik računskega sodišča dr. Vojko Antončič. predlog predsednika republike je bila v drugem poskusu (prvi je bil 22. junija) za sodnika sodišča izvoljena Zdenka Vidovič, specializirana za revidiranje poslovanja javnega sektorja, usposabljala pa se je tudi pri tujih revizijskih hišah. Na sredinem glasovanju v državnem zboru je bilo veljavnih 72 glasovnic, od katerih jih je bilo 48 za izvolitev Vidovičeve, 24 pa proti. • J.K. Državni svetniki glasovali dvakrat Brez odložnega veta Sklep državnega zbora, da se Agencija Republik1' Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranj* razdeli na dva dela, tako dokončno velja. Ljubljana, 6. oktobra - Po prvem glasovanju o predlog" državnega svetnika Dagmarja Šusterja, da naj državni sve' izreče odložilni veto na dopolnjen zakon o Agenciji Repub'j like Slovenije za plačilni promet, nadziranje in formiranje, )e bil izkazan pozitiven izid. Ker naj bi prišlo pri glasovanju d° zapleta, so glasovali še enkrat in predlog za odložilni veto J/ z 11 glasovi za in 12 proti padel. Argument za veto, da je delitev agencije nesmiselna in da naj revizije opravlj3 sedanja agencija, večine tako ni prepričal. Sklep državneg^ zbora, da se bivša skupna agencija razdeli na dva dela, n* Agencijo Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in na Agencijo za plačilni promet; nadziranje in informiranje, tako velja, čeprav bo deliti' povzročila kar nekaj problemov predvsem pri razporejanj11 inšpektorjev na agenciji, saj jih je doslej večina opravlja'3 naloge, povezane z nalogam ene ali druge agencije. • J.K- Vlada odgovarja na proteste Neosnovane obtožbe Ljubljana, 6. oktobra - Mariborsko srečanje predsednic vlad Slovenije in Hrvaške je dvignilo v slovenski javn^ Erecej prahu zaradi domnevnega slovenskega pristanka ompromis glede morske meje s Hrvaško. Vlada odgovaflj da predsednik vlade dr. Janez Drnovšek ni v ničemer odstop^ od vztrajanja pri uveljavitvi slovenskega interesa in hrva |( strani ni ponujal komprimosnih delitev. Obravnavani so bi" predlogi meddržavne diplomatske komisije za mejo. Šlo j6 dosego soglasja o konceptu. Ohranjanje funkcionalne cej° tosti Piranskega zaliva ter neposreden dostop Slovenj mednarodne vode ostajata vitalni interes slovenske države morata biti del dokončnega sporazuma. Izjave najodgov^, nejših na slovenski strani ne dajejo nobene osnove sumničenja in prazna ugibanja. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIC! Tabor Slovenskih krščanskih demokratov Slovenija v srcu Ljubljana, 6. oktobra - Šesti tabor Slovenskih krščanskih demokratov se bo začel v nedeljo, 8. oktobra, in končal čez teden dni, v nedeljo, 15. oktobra. Od te nedelje do petka bodo na celjskem sejmišču okrogle mize, na katere bo iz Ljubljane vozil poseben avtobus z odhodom ob 16.30 izpred sedeža stranke na Beethovnovi v Ljubljani. Od nedelje do petka bodo okrogle mize po naslednjem vrstnem redu: Vzgoja v družini in za družino, Gospodarski razvoj Slovenije do leta 2000, Vloga očeta v družini, Ali je potrebna moralna prenova v zdravstvu, Prostorska podoba Slovenije in Slovenija in Evropska zveza - novi izzivi za nove čase. V soboto bodo na sporedu športne prireditve in koncert v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju, v nedeljo, 15. oktobra, ob 14. uri pa bo na celjskem sejmišču osrednja prireditev tabora. Ob 11. uri bo prispel v Celje poseben vlak z udeleženci. Geslo letošnjega tabora je Slovenija v srcu. • J.K. Združena lista socialnih demokratov Srečanji na Bledu in v Bohinju Kranj, 6. oktobra - Združena lista socialnih demokratov organizira pred jesenskim II. kongresom srečanja članov in simpatizerjev stranke ter drugih občanov, na katerem obravnavajo osnutek temeljnega programskega dokumenta, ki so ga poimenovali Socialdemokratski program za Slovenijo. V torek je bilo takšno srečanje na Jesenicah (na njem je sodeloval strankin pofr v državnem zboru «4 Pahor), danes ob 18. u*1 J se bodo v hotelu Park Bledu pogovarjali na to te* člani blejske organiz3 Gost srečanja članov patizerjev bo predse^ stranke mag. Janez ** tj mag jančič. Podobno srečanj6, r ga organizira občinska o t. nizacija Bohinj, pa p ^ ponedeljek, 9. oktobri r 19. uri v domu Joža Afl| na. Na njem bo kot ^ sodeloval poslanec str3 dr. Ciril Ribičič. • J.K- kior; »«S«M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - "fČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telcfai: 064/222- / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in pc' ^ Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni dave* stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT Jesen občinskih simbolov: grbov, zastav in praznikov Himna, grb in zastava - občina prava pržava ne predpisuje, da bi morala vsaka občina imeti grb in zastavo, vendar bo vseh dvajset gorenjskih občin imelo svoj grb •n zastavo, v Tržiču celo občinsko himno. Mrzlično iskanje simbolov se je začelo takoj po ustanovitvi občin, igrica je prav v teh jesenskih dneh v polnem razmahu. Korenin ni, zato nastajajo grbi, kakršni pač nastajajo.. nedoumljivo. Že ob nekaterih sedanjih grbih žalostno zmajuje z glavo. Kakšni pa so - presodite sami! Saj še pomnimo, kako zelo je izbira simbolov nove države Slovenije razburjala slovensko javnost [ kar ni čudno, saj je simbol odraz narodovega sPoznavnega, mišljenjskega, čustvenega in vrednostnega sveta. Simbol je, kot piše v Slovarju simbolov... »najučinkovitejše orodje medsebojnega sporazumevanja, daje mu največjo moč in naj-pobje razsežnosti... Kdor prodre v pomen simbolov nekega človeka ali ljudstva, temeljito pozna tega človeka in ljudstvo...« Če malo poenostavimo: n.ekdaj so se zaradi simbolov bojevali. Uničiti simbol je bilo enako kot uničiti ljudsko dušo, pentiteto.. Ni dvoma, da imamo Slovenci s svojo identiteto Veliko problemov. Simbolno prevzemanje grbov nekdanjih plemiških družin na Slovenskem je sporno z vsebinskega in heraldičnega vidika, saj heraldika ne dovoljuje prevzemati grbov drugih držin, mest in držav. Razen tega simbol ni isto kot 2nak ali idilična slikica nekega kraja. Simbol je "?kaj, kar nosimo v sebi, kar povezuje ljudi. Simbol ne more biti ne lipov list in ne najlepši motiv kraja, naj bo še tako svetovno znan - simbol °i dekorativni motiv, emblem, povezan s hortikul-*Urno, turistično ali lovsko dejavnostjo. Že tedaj, k° je Ministrstvo za notranje zadeve zahtevalo na nove registrske tablice grbe mest, v katerem je Sedež občine, so se pojavili problemi: ali naj gredo m tablice deželni, regijski ali občinski grbi? Z ~eželnimi grbi je problem, saj je dežela Kranjska v Sloveniji edina, ki je upravičena do svojega zgodovinskega grba, ostale pa ne, saj so grbi Koroške, Štajerske, Primorske uveljavljeni že v s°sednjih deželah... Zahteva po grbih mest registracijskih območij je rodila grbe, ki jih 'mamo zdaj na tablicah. Že nekdanje občine so bile - umetne tvorbe. Če smo iskreni, potem je povsem nemogoče, da za nekaj, kar politično nastane umetno in včeraj, dobiš svoj grb... Grbi so bili nekdaj na pečatih mest Jn cesar je z njimi podeljeval mestne pravice... Takih korenin pa Slovenci nimamo, kar takole, na "Uro, pa jih tudi ne moremo pognati.. Od kod naj torej vzamem svoj grb? Tako se sPrašujejo tudi nove občine, ki se zdaj odločajo še 0 občinskih grbih. Država ni zahtevala, da ima Vsaka občina svoj grb - če hoče, si ga z odlokom Pač izbere. In očitno je bilo občinam to všeč in Prav letošnja jesen je v tem smislu zelo razgibana: tesen občinskih simbolov. Se odločajo preveč na •Mro in premalo strokovno? Se bodo čez pet let 8fbi spet spreminjali, kot se spreminjajo občinski Pfazniki?To bi bilo heraldiki, ki ima svoja pravila, Stara mesta, stari grbi »Grb, zastava? Vse to so tiste reči, pri katerih se je kaj lahko hitro skregat!« pravi škofjeloški župan Igor Draksler, župan tisočletnega mesta, ki danes še uporablja stari loški grb in zastavo, pojavljajo pa se nove iniciative. »Nekaj loškega naj bi ostalo...« Domžale so ena redkih večjih slovenskih občin, ki nima grba! Županji Cvetki Zalokar - Oražem pa bi bil sprejemljiv grb, ki bi poudarjal staro obrtniško izročilo, ki je spodbudilo rast Domžal. Nekaj malega se že ve: med osnutki so ali stilizirana spletena kita ali slamnik. Obeta se tudi nov praznik občine Domžale, datum 19. april, ko so bile leta 1952 Domžale razglašene za mestno občino. Kranj ima v grbu orla, v Kamniku bo ostala poldeklica ali polkača Veronika kot simbol mesta z nekaj stiliziranimi popravki, občinski praznik pa bo najbrž rojstni dan Rudolfa Maistra, ki je bil rojen v Kamniku. Radovljiška občina ima svoj grb, tako imenovani govoreči grb, ki je redkost -Radman drži kolo. Bled bo grb še izbiral, za občinski praznik pa so trije predlogi: zgodovinska obletnica Bledu podeljene darovnice nemškega kralja Henrika kot prvi pisni dokument, ki omenja Bled, rojstni dan dr. Plemlja ali pa nekdanji krajevni praznik 17. julij. Sv. Jurij, sv. Janez... Ni tako dolgo, ko je v Šenčurju krajevna skupnost sprejela nov grb in zastavo in sv. Jurija na konju, ki je farni patron, bi lahko uporabljala tudi nova občina. Občina Cerklje je tako kot druge posegla po zgodovinskih motivih kraja s simbolom treh cerkva, ki so že v srednjem veku obeležile kraj. In kaj je simbol Bohinja? Seveda svetovnoznana cerkvica sv. Janeza, za občinski praznik pa bo nedvomno izbran zgodovinski datum. Grb občine Preddvor izhaja iz dveh starih plemiških družin, lastnikov gradov v Preddvoru. Grba in zastave nima še občina Naklo, župan Janez Štular pa se bo, če bo več predlogov, zavzemal zgodovinski simbol. V občini Žiri grba še ni, tudi še ne občinskega praznika, župan Bojan Starman pa sebo zavzemal za predlog, da je občinski praznik 25. junij - dan osvoboditve Slovenije. Razpis za grb in zastavo je objavila občina Gorenja vas • Poljane, enako občina Železniki, pričakuje pa se lahko simbol kraja plavž. Pri občinskem prazniku pa še ni vse jasno: ali bo datum dražgoške bitke ali pa datum, ko so Železniki dobili tržne pravice. V Tržiču tudi himna V občini Medvode so ta posel ponudili nadarjenim študentom in verjetno bodo med osnutki izbrali stilizirano sotočje. V Vodicah ni bilo odziva na razpis, preko projekta CRPOV pa bodo poskušali izvesti natečaj za izdelavo znaka ali grba občine. V Mengšu naj bi imeli v grbu dvojni trnek, ki je bil v nekdanjem pečatu Mengša, občinski praznik pa naj bi bil rojstni dan Janeza Trdine. Kranjska Gora je sprejela nov grb in zastavo: petelina ruševca, občinski praznik pa naj bi bil rojstni dan Jakoba Aljaža. Občina Jesenice ima star antični znak za železo, s črko J simbolizira Jesenice, s črko H j)a hokej. Občinski praznik naj bi bil na dan sv. Jožefa, ko je na Jesenicah sejem. Sejemska tematika bo najbrž obeležila tudi občinski praznik v Tržiču, kjer razmišljajo o občinskem prazniku na šuštarsko nedeljo. Tržič zgodovinski grb že ima, obzidje, verjetno pa ga bodo dopolnili. In zanimivo: edina občina so, ki bodo imeli tudi občinsko - himno. Ni treba dvakrat ugibati, kakšna bo. Mi smo pa Tržičani, seveda. Ko smo tudi druge župane rahlo zbodli: grb boste imeli, zastavo tudi, morda se zmenite tudi za občinski praznik, a himne pa ne boste imeli tako kot v Tržiču, so se le nasmihali, misleč: še z grbom in praznikom so zmešnjave in komedije, kaj šele s himno! In neki župan nam je dejal: »A v Tržiču bodo pa še himno imeli? Saj je res tržiški župan dober pevec!« Grb bo - takšen ali drugačen - prej ali slej imela vsaka občina, saj ga bodo svetu ponudili zunanji strokovnjaki. Upamo pa si trditi, da bodo pa z občinskim praznikom hujše zadrege, saj bo vmes posegla ideologija in politika. Teme so seveda resne, a naj nam bo dovoljeno, da zaključimo malce hecno. Naj občutljivi zamižijo in preslišijo! Na nekem občinskem svetu so se ure in ure »tolkli« zaradi občinskega praznika. Kaj bi le praznovali? Pa je neki važič iz mesta, do grla sit te, zanj podeželske praznovalske evforije, žaljivo predlagal:»Veste, kaj vi lahko praznujete? Obletnico. 5- etnico od tedaj, ko ste se nehali traktorjev bat'! Če pa tega ne boste praznovali, se pa traktorjev še vedno - bojite!« • D. Sedej GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Od torka do danes so po gorenjskih cestah pri AMZS opravili 11 vlek avtomobilov in 6-krat nudili pomoč na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so imeli povečane aktivnosti k sreči le zaradi sejma Zaščita 95. Tako so imeli na primer na reki Savi predstavitev postavitve zavese ob izlitju olja v reko. Vaje pa niso imeli v Predosljah, kjer se je podrl mostiček čez Kokro in bi ob nalivu lahko predstavljal vzrok za popolavo. Jeseniški gasilci so črpali vodo na Javorniku v tamkajšnjem obratu železarne, vozili vodo za dela na avtocesti Hrušica - Vrba, poklicali pa so jih tudi s Podljubelja, kjer so našli 2 ročni bombi. Seveda je njihov pirotehnik nevarna telesa deaktiviral v skladišču na Jesenicah. Jeseniški gasilci pa so vodo vozili tudi v Stahovico, koder so gradbinci ravno tako vršili gradbena dela. NOVOROJENČKI V Kranju se je v porodnišnici (verjetno samo tam) rodilo 14 novorojenčkov, je bilo ponovno več dečkov. Rodilo se jih je 9, na svet pa je prijokalo tudi 5 predstavnic običajno nežnejšega spola. Tako jc bila tudi po konstituciji najnežnejša deklica, saj je ob rojstvu tehtala 2.450 gramov, najtežji deček pa je tokrat tehtal 3.950 gramov. Na Jesenicah pa so se rodili 3 novorojenčki, 2 deklici inl deček. Deklici sta tehtali ena 3.840, druga pa 2.620 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so iomeli tudi v teh dneh veliko ljudi, ki so potrebovali urgentno pomoč. Tako so imeli na kirurškem oddelku 103 urgentne primere, na ginekologiji 10, na pediatriji 17 in na internem oddelku 28. J^ajuspešnejši maturantje z gorenjskih šol Šestnajst jih je maturiralo z odliko 128 letošnjimi maturanti, ki so zrelostni izpit opravili z odliko, jih je 16 tudi z gorenjskih srednjih šol. le j 1anJ> 5. oktobra - Ta teden se je Poličar, z blejske ace'o študijsko leto, matura je ze gostinsko turistične Preteklost. Uspešno jo je opravilo ?.r 90 odstotkov kandidatov, med JPmi pa je bilo 128 takih, ki so to?gl1 več kot 30 od 34 možnih , ck. Tudi na Gorenjskem je nekaj Šn|.er°v: na 8orenJs'tm srednjih 'ah smo jih našteli 16, verjetno |*a Je še kakšen več, saj nimamo j?aatkov o tem, koliko mladih so?renJcev Je v druSm slovenskih ah doseglo največ, kar se na vi»* da doseči. In kam vse so se p'sali najboljši? niih ^ucat maturantov z odliko, če ejL .dosežek imenujemo po star-so-' »!?^a^a s kranjske gimnazije. To V|Qc??atei Ar*ac, Marja Feldin, Horvat, Aleksandra Jemc, ekonomske in šole. Na njen dosežek pri maturi so v šoli še posebej ponosni, saj med maturanti strokovnih šol ni veliko takih z izjemnim točkovnim rezultatom. Najboljše najdemo večidel med gimnazijci. Tudi s kamniške gimnazije odhajata na univerzo dva takšna dijaka: Barbara Galle bo študirala angleščino, Jure Klemene pa ekonomijo. Odličnjake z letošnje mature sta nedavno tega sprejela predsednik države Milan Kučan in šolski minister dr. Slavko Gaber. Nanje so upravičeno ponosni tudi v šolah, kjer so večinoma za vse maturante že priredili sklepne slovesnosti s a "°rvat, Aleksandra Jemc, ze prireaiu sKiepne Slovesnosti i ij*raana Jokič, Klemen Košir, Jože podelitvijo maturitetnih spričeval »."S Kruli Ana Mu m Mataia Hvalpvrp.Hna na ip nr»hnHa ravnafpl, Kralj, Ana Mam, Mateja Hvalevredna pa je pobuda ravnatel-Sturt' .Sabina Pogorelec, Andrej vDi iv m Marjana Vrtač. Kam so se jes! ■ nam m usPe'° izvedeti. Na ameniški gimnaziji sta se od matur-be|I l ?aJD°lJe odrezali Vanja De-vDj . i" Sanja Grm. Prva se je orp -a na kranjsko Fakulteto za inflacijske vede, druga pa po ^n7?lnem zgledu na medicino. V ja kranjske gimnazije mag. Valentina Pivka, da bi najboljše srednješolce sprejeli tudi župani njihovih domačih občin. Srednje šole formalno resda niso več skrb občinskih oblasti, lokalne oblasti pa naj bi le pokazale zanimanje za intelektualno elito, ki utegne v prihodnjih letih kakorkoli koristiti še m idhlco istoyOČila za študij matematike. Na poiskali tudi morebitni štipenditorji. lakulteU> se jc vpisala tudi Jana D. Z. Žlebir Škor?em z?'edu na medicino. V prihodnjih letih kakorkoli koris tUr teloški gimnaziji med 121 ma- razvoju domačega kraja. Mi pa je a"u izstopa Nataša Bernik, ki se dodajmo, da bi pot do njih lah Škofjeloški maturantje so slavnostno sprejeli spričevala Matura ni bila nič strašnega Tik, preden je škofjeloška gimnazija izgubila moč nad svojimi maturanti, ki te dni že začenjajo akademsko pot na univerzi, jim je še slovesno podelila maturitetna spričevala. Škofja Loka, S. oktobra - Od 1. oktobra dijaki Gimnazije iz Škofje Loke, ki so letos polagali maturo, niso več gimnazijci, temveč že bruci na kateri od fakultet ali visokih šol. Preden so začeli akademsko pot, so jim v galeriji Loškega gradu še slovesno podelili maturitetna spričevala. Prisrčno slovesnost je popestril nastop igralca Slovenskega mladinskega gledališča Pavleta Ravnohriba in glasbenikov Domna in Uroša Ra-kovca iz skupine Labirint. Prof.Jože Bogataj, tajnik šolske maturitetne komisije, je uvodoma nanizal nekaj dejstev o maturi, ki jo V spomladanskem U tTesenl Presernovo S,ovo od m,ad«sti v interpretaciji igralca Pavleta Ravnoh-kem rokui Usoeh na ei pretežno r*a se Je naJbo,J Poda,° sk'ePnemu deJanJu ^dnjega šolanja za 134 Smmmili P • / a P f ?■ loških maturantov. Foto: G. Šinik dekliški gimnaziji (med maturanti je bilo 83 deklet in 38 fantov) je letih vračalo v obliki nočnih mor. stiskanje v želodcu in neprespane jeseni 92,5-odstoten, s čimer so na Omenjeni primeri morda na videz noči neločljivi spremljevalci nepo-šoli, kot pravijo zadovoljni. Ravna- potrjujejo prepričanje, da slabi novljivega mladostnega obdobja, telj loške gimnazije prof. Marjan učenci v življenju dosežejo več kot Zdaj ko je matura uspešno mimo, Luževič, ki je bil tudi predsednik marljivi, ker so prilagodljivejši in večina ugotavlja, da ni bila nič maturitetne komisije, pa se je v iznajdljivejši, vendar stvar ne drži strašnega. Preden so razredniki slavnostnem govoru spomnil slav- povsem, je dejal govornik. Večina maturantom izročili spričevala o nih mož, ki so jih "mleli šolski bleščečih karier je imela zasnovo v zrelostnem izpitu, jim je ravnatelj sistemi po vsem svetu". Tudi naj- trdem šolskem sistemu, je menil, zaželel še uspešno akademsko pot z slovitejši geniji so se v šoli in pri Spomini na šolska leta zatorej niso upanjem, da so izbrali pravšnjo maturi velikokrat ubadali s hudimi vedno prijetni, temveč so tudi strah, študijsko smer. • D.Z.Žlebir težavami: govornik je med drugimi omenil Wagncrja, Einsteina, Brech-ta (slavni pisatelj je pri maturi dobil slabo oceno za esej) in nekdanjega nemškega kanclerja Adenauerja, ki je pri maturi goljufal, šolsko obdobje pa se mu je celo v poznih POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. SR RESNICA 11 < Sp I 37, Go; "flh v < carr Ah: *1 se T*l lik los je pou II. Jj mt P Kri Srček dela tika-taka Razstava o srcu prihodnji torek odpira vrata našega srca V ljubljanskem Cekinove m gradu, kjer domuje Muzej novejše zgodovine, bo od torka na ogled mednarodna razstava o srcu. Glavni namen razstave je poučiti obiskovalca o delovanju srca, njegovi pomembnosti za življenje ter o skrbi z njegovo zdravje, namenjena pa je vsem - tistim najmlajšim in onim starejšim. Ena najučinkovitejših metod za to, da si Človek določene stvari vtisne v spomin, je vizualna predstavitev le-tega. Tojprav dobro vedo tudi člani Društva za zdravje srca in ožilja, ki so se v začetku letošnjega leta odloČili, da razstavo o srcu, ki jo je pred tem že videla avstrijska javnost pripelje tudi v Slovenijo. Tako bo od torka naprej v ljubljanskem Cekinovem gradu Muzej novejše zgodovine svoj prostor za nekaj časa odstopil predstavitvi srca, tako zdravega kot tudi bolnega človeškega ter živalskih, del slovenskih umetnikov pa bo s svojimi stvaritvami razstavo skušal dopolniti tudi s svojimi deB. Po besedah organizatorjev bo razstava nudila celovite informacije o tem, kaj in kakšno vlogo ima srce v človekovem telesu ter predvsem to, kaj popsameznik lahko stori za zdravo srce in seveda svoje življenje. Ob osrednji razstavi bo potekala množica predstavitev in posvetov na temo srca in težav povezanih z njim, strokovnjaki bodo govorili o zvišanem tlaku, sladkorni bolezni, telesni aktivnosti telesni teži ter drugih za srce pomembnih temah, kjer bodo obiskovalci lahko neposredno dobili odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. U. Spehar Muzejska razglednica Gorenja vas - Poljane - Te dni je izšla razglednica, na kateri se predstavlja Muzej Vlastja v Gorenji vasi. Razglednico sestavlja Šest fotografij, posnela pa jih je Ham Simončič. Poleg dveh krajevnih posnetkov in pogleda na BlegoŠ so na raz-glednici še stavba nekdanjega župniŠča, v katerem so leta 1991 ob 80-letnici Vlastje SimonČiča odprli muzej fotografije. Zato sta na razglednici tudi sliki dveh muzejskih primerkov fotografske kamere. Denar za razglednico je prispevala občina Gorenja vas - Poljane. Muzej Vlastja je odprt ob četrtkih in nedeljah med 10. in 13. uro, v tem času je tudi vodstvo po muzeju. L.M. Z GORENJSKIH OBČIN S seje sveta mestne občine Kranj Kaj sploh je v kranjskem športu narobe? Svetniki pričakujejo odgovore predvsem na tri vprašanja: financiranje društev in klubov, financiranje vzdrževanja nekaterih športnih objektov in financiranje strokovne službe Športne zveze Kranj. Kranj, 6. oktobra - 33-glavi svet mestne občine Kranj je v sredo dobil dva nova člana. Namesto Staneta Boštjančiča (ZL SD) je v svet prišla Doroteja Osterman, namesto Franca Globočnika (SNS) pa Damjan Modrijan. Vzrok za zamenjavi je nezdružljivost poklicnega dela s funkcijo svetnika. Boštjančič je namreč postal okrožni državni tožilec, Globočnik pa se ie zaposlil v upravi mestne občine. Sicer pa sta sredino sedmo sejo sveta mestne občine zaznamovala dva pečata nenavadnosti; župan Vitomir Gros je bil tokrat neobičajno "miren", svetnik Miro Draks-ler, bolj znan kot Aligator, ki se je avgusta poslovil od samskega stanu, pa je po seji povabil svoje kolege na prigrizek in kozarček v občinsko avlo, kamor se je nekaterim očitno kar precej mudilo. Sicer pa so svetniki že ob sprejemu zapisnika zadnje, junijske seje načeli pričakovano vprašanje o letošnjem ob- činskem proračunu. Znano je, da je župan osnutek junija umaknil z obljubo, da ga bo predlagal na prvi jesenski seji. Predsednik sveta Branko Grims (SDS) je povedal, kar je župan dejal na kolegiju klubov svetnikov pred sredino sejo; da proračuna za letos ne bo predlagal, da pa bo za sejo sveta 25. oktobra predlagal osnutek proračuna za leto 1996. Vitomir Gros je takšno stališče svetnikom dodatno osvetlil. Dejal je, da je republiška vlada občine pustila brez meril za določanje porabe, sprejela jih bo šele te dni. Torej bi svetniki osnutek letošnjega proračuna lahko sprejeli šele oktobra, predlog novembra, to pa pomeni, da proračuna letos ne bi mogli uresničiti. Po drugi strani pa bo kranjska občina letos "pospravila" predvsem z nalogami, začetimi lani, denarja za nove ne bo. Torej občina zaradi nesprejetega proračuna ne bo trpela. Tudi v zavodih, ki jih financira občina, se ne pritožujejo zaradi denarja tako, kot so se prejšnja leta, je bil piker župan na očitek, češ da so v t.i. družbenih dejavnostih prikrajšani. Je pa župan Gros ponovil, da bodo pohiteli z osnutkom proračuna za leto 1996, proračun naj bi sprejeli že letos. Svetniki so zatem sprejeli osnutek poslovnika sveta mestne občine. Pričakujejo, da bodo predlog z upoštevanimi pripombami lahko potrdili 25. oktobra. Sprejeli so tudi osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Župan je predlagal sprejem po hitrem postopku, vendar pa so svetniki v besedilu našli več neskladnosti s statutom, zato so se odločili za sprejem odloka po dvofaznem postopku. Kandidate za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Kranju, ki so jih predlagale politične stranke, so svetniki potrdili brez besed, nato pa se posvetili prostorski dokumentaciji. Strinjali so se, da se na Laborah lahko gradi avtosalon, zavrnili pa ureditev diskoteke v objektu Vino-pivo. V predlaganih spremembah urbanistične zasnove mesta in PUP za ureditveno območje Kranja pa je bilo največ govora o zazidalnem načrtu za tovarno Sava. V občinski upravi so spoštovali predlog Save, naj se stanovanjsko območje (približno 2,5 hektarja) med magistralno cesto in tovarno Sava na Laborah izvzame iz območja predvidenega zazidalnega načrta, saj se širitvi na to rezervirano območje Sava odpoveduje. Na seji sveta je Vinko Perčič trdil drugače. Svetniki so osnutek dokumenta kljub temu sprejeli in zahtevali, naj občinska uprava do oblikovanja predloga razčisti, kakšni so dejanski načrti Save. Razpravo o organiziranosti športa v Kranju so svetniki doslej že nekajkrat predložili. V sredo jih je pred sejno dvorano čakalo novo, dokaj obsežno gradivo Športne zveze Kranj, kolikor se je dalo razbrati, pa naj bi svetniki debatirali predvsem o te* kako naj bo kranjski šport Srihodnje organiziran. H ele (SDS) je menil, naj bi I o tem pogovarjali po sprejet]" zakona o društvih in zakona I športu, ki naj bi bila poleg I sprejetega zakona o zavodih I občinskega statuta osnova J* konkretne rešitve. Alojz »T točnik (LDS), tudi predsednjj občinske komisije za šport, »■ jo je ustanovil župan Gros, P je dejal, da gre v kranjskem športu vsaj za tri sklope vprf' šanj: delo športnih društev » klubov, ki j in financira občifl* financiranje vzdrževanja šp<"* nih objektov in financiranj* strokovne službe športJj?j zveze. Medtem ko športni denar iz občinske blagajn' menda dobivajo, pa je p'PJ letos priprta za nekatef športne objekte in za stroko^ no službo športne zveze. $■ niki so se strinjali, da bi W£ nespametno vzeti v javne " nance vse, dati bianco meni** nekemu nedorečenemu zaV^ du. Opredeliti je treba, kaj športu je javni interes in kaj njj v tej smeri svetniki tako I športne zveze kot od občins* komisije za šport (odbor mesl' nega sveta še ni oblikova") pričakujejo konkretne Pre dloge, o katerih so pripravlje111 razpravljati 25. oktobra. H. JelovčaH 8. redna seja Občinskega sveta Občine Šenčur Komu dati več denarja? Šenčur, 4. oktobra - Občinski svetniki občine Šenčur so se najdlje ustavili pri vprašanju razdelitve investicijskih sredstev iz občinskega proračuna za krajevne in vaške skupnosti. Srž razprave je bil, ali morajo biti sredstva razdeljena po številu prebivalcev v posamezni skupnosti (glavarini) ali po projektih, prispele na natečaj in odobrene s strani komisije. Prošnje, ki so prispele na natečaj, so bile po besedah predsednika komisije večinoma nepopolne, kar pa je pripisal nepoznavanju vseh postopkov novih članov krajevnih skupnosti, zato pri delitvi investicij niso gledali na vse predpisane pogoje. Denar so razdelili po načelu vsaki krajevni in vaški skupnosti nekaj. Prav zato so del sredstev rezervirali tudi za vaško skupnost Prcbačevo in krajevno skupnost Voklo, ki na natečaj sploh nista poslali prošenj. Tudi župan je podprl odločitev komisije, saj ne Želi dati krajevnim skupnostim občutka, da je občina nanje pozabila. Je pa dejal, da bo občina plačala le tiste račune, za katere bo pripravljena vsa dokumentacija. Svetnik Vinko Vidmar iz KS Šenčur pa je bil nezadovoljen z višino sredstev, ki jih je komisija odobrila njihovi skupnosti. Bil je mnenja, da bi glede na zneske, ki so jih dobile nekatere skupnosti, morala KS Šenčur dobiti precej več denarja, saj v skupnosti stanuje tudi največ občanov. Nazadnje so se svetniki odločili, da bodo financirali le tiste projekte, ki so bili izbrani, in za katere bodo izvajalci do 20. oktobra zbrali vso potrebno dokumentacijo, ki je bila predpisana v natečaju. Denar, ki bo ostal zaradi neurejenih dokumentacij, bodo razdelili za ostale projekte, ki na natečaju niso bili izbrani in imajo vso potrebno dokumentacijo. Celotni znesek za te investicije znaša nekaj čez 11 milijonov tolarjev. Drugo vroče vprašanje je bil sprejem osnutka konzorcialne pogodbe o reševanju komunalnih odpadkov. Pogodba predvideva vzpostavitev enotnega sistema za ravnanje s komunalnimi odpadki in zagotovi Center za ravnanje z odpadki (CERO). Župan je svetnike opozoril, da lahko morebitni nesprejem osnutka pogodbe pomeni, da občina Šenčur izpade iz skupnega projekta. Zato je na njih vsa odgovornost pri reševanju vprašanja z ravnanjem odpadkov. Svetnik Jože Stružnik je županu predlagal, da mora kot predstavnik občine pri sklepanju pogodbe vztrajati na postavitvi enotnih kriterijev za izbiro skupne deponije. Občina, ki bo imela najugodnejšo lokacijo za deponijo, pa mora to odločitev brezpogojno sprejeti. Stružnik dodaja: "V nasprotnem primeru je škoda vsakega tolarja." S.Š. Občinski svet Gorenja vas - Poljane Pet milijonov iz proračuna za škodi Mala šola bo v kletnih prostorih lekarne. Gorenja vas - Poljane, 5. oktobra - Potem ko je občinski svet občine Gorenja vas - Poljane na osmi seji v petek najprej sprejel poslovnik občinskega sveta, so v nadaljevanju po precej živahni razpravi sklenili, da se podpiše pogodba o nakupu in zamenjavi zemljišča, potrebnega za razširitev podružnične šole v Poljanah. Seznanil se je z rešitvijo problema glede male šole in odobril pet milijonov tolarjev za sanacijo škode po zadnjih poplavah. Glede gradnje podružnične šole v Poljanah je bilo več vprašanj o stroških za zemljišče, o dinamiki gradnje, porabi sredstev iz samoprispevka in načrtih za gradnjo telovadnice. Ocena je bila, da je gradnja podružnične šole opredeljena, za njeno gradnjo pa je bilo do sedaj, kot je ugotovil župan, vloženega ogromno truda. Leto in pol je bilo potrebno, da so prišli do pogodbe o zamenjavah in nakupu zemljišča. Tako so člani sveta z enim vzdržanim glasom sprejeli sklep, da se pogodba o potrebnih zemljiščih za razširitev podružnične šole podpiše. Brez pripomb so sprejeli na seji poročilo o preselitvi oddelka male šole iz prostorov Doma Partizan v kletne prostore lekarne v Gorenji vasi. Mala šola se iz sedanjih prostorov seli, ker so v vrtcu morali odpreti še en oddelek. Ob iskanju rešitve in precejšnji prostorski stiski v Gorenji vasi so se uspeli dogovoritii z Lekarno, da se v kleti uredijo prostori za malo šolo. Ureditev tega prostora je zavlekla začetek male šole. Začela se je ta teden. Namesto umaknjene pete točke o izdaji soglasja za končno ureditev pridobivalnega prostora RUŽV so člani sveta sklepali o predlogu župana o nujnih sredstvih za sanacijo škode po poplavah. Celotna škoda na kmetijskih zemljiščih na Gorenji Žetini Na seji so sprejeli Pismo o nant(rJ. skupnem pristopu k projektu gospodar}* ja s komunalnimi odpadki. Za pO»l pisma in pogodbe so poblastili županO.' razlagi župana o stroških za odvoz ko^ nalnih odpadkov In deponiji v Dragh. ocenili, da so za nekatera področja P veliki. Dokončno bod o tem razpravljaj i prihodnji seji. Na naslednji seji b** obravnavali tudi odstopno izjavo va, občinskega sveta Franca Kokalja-vprašanju, kaj so pokazale meriti Rudniku oziroma na jalovišču, j*j Gregorčič opozoril, da bi sanacija mo*9* potekati hitreje. Vodja upravne *K Vincencij Demšar pa je na vprašanj*?! se dogaja z Zdravstvenim domom v Zjn pojasnil, da je IS občine Radovljica o»L prenesel na Osnovno zdravstvo GoreflJL Po njegovem mnenju sedanji sklep °^tl kega sveta Žiri, da zdravstveno PoSl% enostavno vzamejo, ne bo moč uresfl'^ kar na tako enostaven način. (plaz) še ni ocenjena. Po prvih podatkjjj velika na cestah in opornih zidovih- jj ocene kažejo, da je največ škode na obrt1, KS Trebija, sledijo pa KS Sovodenj, Gjjj vas, Javorje. Člani sveta so posebej °P^jj| na poškodbe na regionalni cesti za S°v0»jć kjer se lahko zgodi, da bo po še enem ve.j ■ deževju cesto odneslo. Občinski svet I tekočih likvidnostnih sredstev namen':< nujne sanacijske ukrepe 5 milijonov tola, Sredstva pa bodo razporedili na posafl1 postavke, ko bo znana celotna škoda. x.i4 9. seja Občinskega sveta Občine Preddvor Letošnji proračun sprejet Preddvor, 5. oktobra - Ob sprejemanju proračunov so v navadi vroče razprave in tudi v Preddvoru niso pri tem nobene izjeme. Najhuje je bilo pri vprašanju, ali naj občina vzdržuje vse ceste in kanalizacijo ali pa so krajevne ceste v pristojnosti krajevnih skupnosti. Predlog proračuna za leto 1995 je podal in razložil župan Miroslav Zadnikar. Med drugim so iz proračuna namenili 11 milijonov tolarjev za brezplačen prevoz v šolo za otroke, ki so od šole oddaljeni najmanj dva kilometra. Za zagon gospodarstva v občini so pri banki vzeli posojilo v višini 10 milijonov tolarjev, iz proračuna pa so zanj položili dva milijona tolarjev depozita. Dobljeni denar bodo razdelili med podjetnike in ostale zainteresirane, ki se bodo javili na razpis. Problem je nastal pri sredstvih, namenjenih za redno vzdrževanje objektov in naprav skupne rabe v krajevnih skupnostih. Predvidena sredstva, so bila KS že v celoti izplačana, zato je svetnik Jože Zorman župana vprašal, kako naj KS do konca leta vzdržujejo svoje ceste, razsvetljavo in kanalizacijo. Ko mu je župan odgovoril, da problem cest poskuša rešiti občina sama, je Zormana zanimalo, od kdaj so te pristojnosti krajevnim skupnostim odvzete. Sporne so bile tudi nekatere druge točke v proračunu, kar je povzročilo kar nekaj hude krvi in obtoževanja. Omenjala se je celo možnost izklopa javne razsvetljave, če KS ne dobijo potrebnih sredstev. Stvar je prišla tako daleč, da je župan predlagal vpogled v njegove papirje, če mu svetniki ne zaupajo, predsednik sveta Florijan Bulovec pa opozoril svetnike, da vnašajo politiko v zadeve krajevne skupnosti, kaf dosedaj še ni zgodilo. Proračun so s popravki vendarle sprejeli. Krajc^ skupnostim so namenili nova 2 milijona 400 ^ tolarjev, sredstva za sanacijo lokalne ceste $xC^$ Bela - Zgornja Bela - Bašelj in mostu pa bodo vz*^ občinskih rezerv. Kar malo komično je glasovanje o gradnji nadstrešnic pri bloku P^ji cesta 48. Ko so investitorjem že odobrili reaJlZ $i njihovih načrtov in jih spustili s seje, so ugotovili.0 $ napačno prešteli glasove. Zato so pohiteli za nj."1^ jim sporočijo, da načrti niso odobreni. Sedaj %« strokovna služba preveriti, ali je načrte & A\ spremeniti, v kolikor jih ni mogoče, morajo P J razloge. Svetnike je namreč motilo mesto &°s\ji* nadstrešnicam, saj bi po prvotnem načrtu vozn »j|« garaže takoj pripeljali na cesto, kar naj bi P°vZ/ut)Ky nemalo nesreč. Simon 9 Z GORENJSKIH OBČIN spominska svečanost v Gozdu pod Kriško goro Desetletja že skupaj praznujejo Lri Plani 37, inskem domu v Gozdu so KS Križe, Pristava, Sebenje, Senično v nedeljo že proslavile krajevni praznik. toh**' ^' °k*ODra " ^a prisrčen B J?°8at kulturni program so v v p J° Pr> Planinskem domu q ^ozdu poskrbeli učenci snovne šole Križe s tovariši-^rav Tatjano Gunčar in Anko k h^* PesmU° ,er citrami $e vllnnPm*to sta ga obogatila Tri , rJan Beton in Tonček ttiltv*' ^anez Kalan) predsed-ito-i ^en'^no» ^i Je °"'a 'etos silec skupnega praznovanja, k *°t slavnostni govornik r°J»daril nekatere akcije v KS ^tošnjega leta, Ivan Jan pa .Je spomnil dogodkov v vojni I Posebej pred 51 leti. proslave so se na pobudo umevne organizacije ZB *nže. ki ima še 120 članov, Ivan Gregorc in predsednika Ivana Gregor-ca tudi tokrat udeležili številni borci, mladi in starejši iz raznih krajev občine Tržič in Gorenjske, pa tudi tržiški župan Pavel Rupar. Še posebej so poudarili, da jih vežejo v KS pod Kriško goro skupni programi in problemi, uspehi in zato tudi skupaj praznujejo. Ob letošnjem prazniku so poudarili: Katarina Langus, predsednica KS Križe: "V Križah si želimo le mirno življenje, urejeno okolje za osnovne življenjske in delovne pogoje. S ponosom in veseljem gledamo na dosežene uspehe, na projekte, ki so še v realizaciji, na ideje, ki so v preverjanju. Vas je bila v zadnjih letih pošteno prevetrena, dan ji je bil nov impulz in upam, da ga bomo znali pošteno izkoristiti. Verjemite, zaslužimo si to."f Jože Šparovec, predsednik KS Pristava je zadovoljen ugotovil, da so letos uredili prek 60 metrov mulde na regionalki, v makadamu uredili pot proti šoli, Jutri, v soboto, 7. oktobra, ob 8. uri bo teniški turnir za moške in ženske, ob 11. uri pa bo v Skakalnem centru v Sebenjah državno prvenstvo v smučarskih skokih. V nedeljo, 8. oktobra, prav tako ob 11. uri pa Gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih. Tekmovalne prireditve in skupno praznovanje krajevnega praznika pod Kriško goro bodo sklenili v ponedeljek, 9. oktobra, ko bo ob 15.30 v Seničnem občinsko jesensko prvenstvo v krosu in 15. prvenstvo KS v krosu. Razburjenje v Mojstrani Posekali so - drevored Mojstrana, 5. oktobra - Ob zadnji trgovine v Mojstrani s° zaradi ureditve parkirnega Prostora posekali vsa dre-v*Sa> ki so stala sredi vasi, °j> avtobusnem postajališču. Mnenja o poseku so različna. V Mojstrani gradi jeseniška delikatesa novo, večjo in s°dobno opremljeno trgovi-n°> računalniško opremljeno, * restavracijo in pizzerijo. Ne trgovina, tudi restavracija °° za kraj nedvomno velika Pridobitev, saj Mojstrana kot turistični kraj danes sploh n'ma restavracije. Investitor nove trgovine pa je minuli l^en nepričakovano na last-eni Zemljišču posekal - drevored. Dreves, med njimi ^Vch macesnov, ki so stala na Zernljišču investitorja ali na Parkirnem prostoru v Mojstra-ni • torej m več. , Krajani so bili ogorčeni: *ako je mogoče, da meni nič *epi nič sredi Mojstrane poseko drevesa? S stališča inves-^orja, ki bo vložil v trgovino in restavracijo okoli 1,5 milijonov mark, je zadeva popolnoma jasna: drevesa so bila moteča, saj trgovina sicer ne bi imela nobenega parkirnega prostora. Trgovine, še posebej tako sodobne, kot bo v Mojstrani, pa brez parkirnega prostora ne more biti. Pustili so drevored ob cesti, ki vodi proti Vratom, drevoredu ob avtobusnem parkirnem prostoru in ob bodočem vhodu v trgovino pa se v nobenem primeru niso mogli izogniti, investitorji tudi zatrjujejo, da bodo prostor po planu lepo ozelenili in posadili nova drevesa.. Mnenja med Mojstran-čani so različna: medtem ko so nekateri ostro protestirali in razglasili posek drevoreda za nezaslišano samovoljo in sramoto investitorja tik pred Triglavskim parkom, drugi pravijo, da bi lahko pustili vsaj dva macesna ob robu, ki ne bi motila ureditve parkirnega prostora. Spet tretji, tudi Moj-strančani, sprejemajo posek z razumevanjem, ko pravijo: »Morda smo neekološki, vendar je prav, da Mojstrana končno dobi trgovino in nekaj podrtih dreves sredi Mojstrane vendarle ne pomeni take katastrofe, saj ima okolica zadosti zelenja!« Ob posekanem drevoredu sredi alpske vasi se razvnemajo tudi druge razprave: mar ni mogel investitor podaljšati trgovine na drugi strani, v smeri proti Peričniku in Vratom? Zakaj je zdaj '»iznaka-edro vasi? Prej so bile klopice in zelenje, zdaj bo prvo, kar bodo turisti zagledali: parkirni prostor in trgovina. Investitor se takih očitkov brani, saj se mu je zdelo bolje, da ohrani zelenje pred šolo. Posekal je na svojem in v skladu z načrtom, z zunanjo ureditvijo pa bo poskrbel tudi za zelenice in drevje. Kakorkoli že, eno je jasno. Zdaj, ko je drevje na tleh, je za vsakršne tožbe in obtožbe že prepozno... • D. Sedej Že 37. so v nedeljo proslavili krajevni praznik pod Kriško goro. kljub denarnim težavam pa se je premaknilo tudi na lokalni cesti Pristava - Podvasca. "V načtru imamo tudi postavitev drogov Janez Kalan na Podvasci in severnem delu Pristave ter asfaltiranje in popravilo na Pungarjevi ulici ter ob blokih Pot na polje - križišče. Podpiramo tudi prizadevanja za nadaljevanje gradnje na Mlaki." Janez Kalan, predsednik KS Senično je še posebej poudaril, da so letos z delom indenarjem krajanov dokončali igrišče. "Zdaj upamo, da nam bo občina pomagala pri nakupu igral. Veseli smo dokončanja ceste Senično - Spodnje Veter-no in razsvetljave, ki jo bomo dogradili še v Spodnjem Veter-nem. Delno je sanirana tudi že cesta v Novake. V prihodnje ostajajo še izgradnja rezervoarja Zgornje in Spodnje Veterno, ureditev vaškega jedra, čistilna naprava in urejanje ceste, saj je na našem območju vse več turizma. " • A. Žalar GORENJSKE KORENINE Kjer sta red in disciplina, je tudi uspeh Anica in Franc Pikelj, najstarejša radovljiška učitelja ffanc Pikelj je po Gorenjskem učiteljeval dolgih 37 let, njegova žena Anica pa triindvajset. Lani sta praznovala sesldeset let skupnega življenja. Radovljica - Malo je pravih Radovl-J'čanov, ki iz šolskih klopi niso Poslušali vsaj enega od zakoncev '^elj - gospe Anice, ki se je večino Sv "l —■F ------ — — —v— j °Jih let v soli ukvarjala s prvošolčki, n gospoda Franceta, ki jih je v P°*nejsih letih učil predmete, kot sta ^terinščina in računstvo. Ko smo ju "iskali je Franc Pikelj, ki ga noge 'c*r ne ubogajo več tako kot včasih, o'ava pa še kako dobro, ravno Pobiral Delovo prilogo Znanje za >?Jvoj. "Seveda sva naročena na e'o," sta povedala z ženo "že od vSega začetka, tako kot sva od prve • 7yilke naprej naročena na Gorenjs-glas." ri Učiteljišče sta oba končala že lojnega leta 1926, eden v ljubljani ? drugi v mariboru. Po maturi se je !| nica, ki je bila ena od štirih sestra v r,jJŽ|ni, ki so se odločile za učiteljski P°klic, odšla v službo v Gorje. Franc La je bil z dekretom poslan na pevsko. Tam je v hribih učil v riorazrednici, pQ dveh letih pa je jjF°sil za premestitev in takrat so tudi s^ega poslali v Gorje. "Tam sem fj^znal svojo ženo," pravi "in v •j^jah sva ostala vse do okupacije. I^Krat so me prosili, da sem prevzel jjjpelništvo gorjanske, takrat še ga- . Uštva sem bil, nekaj dobrih smu- .dl Lovro Žemva. In potem sem >*J^l še tajnik sadjarskega in čebe- larskega društva, pa ustanovitelj sadjarskega tečaja, ki so se ga udeleževali starejši sadjarji, domači kmetje, v zimskih mesecih." Godbeniki iz Gorij se jih še zdaj spominjajo. Pripovedujeta, kako so ju presenetili lani, ob obletnici poroke, ko so prišli na Zatrnik, kjer sta praznovala, in jima zaigrali. Okupacija tudi Pikljevim ni prinesla nič dobrega. Franc Pikelj je ostal brez službe, čez čas je dobil delo v pisarni kot "lesni manipulator" na žagi na Lancovem, kjer je delal vsa vojna leta. Ob koncu vojne pa se je javil na okrajni šolski urad in ponovno zaprosil za službo učitelja. "Poslali so me za upravitelja v Mošnje, kjer sem uredil požgano šolo in začel s poukom. Kakih petnajst učencev je bilo na začetku. Tam sem bil dve leti, nato pa poslan, bolje rečen vržen v Radovljico. Nekdo drug je hotel v Mošnje, in ker je bil med vojno v izgnanstvu, jaz pa ne, ker sem torej "manj trpel", je obveljala njegova in jaz sem odšel. Ravno takrat so v Radovljici upokojili ženino sestro Polonco, na njeno mesto pa postavili mene." Tako ko je prišel v Radovljico, je Franc Pikelj dobil nalogo, da ustanovi prosvetno društvo. Poimenovali so ga po Antonu Tomažu Linhartu, v njem pa so bili združeni vsi štirje delujoči pevski zbori: moški, ženski, mešani in oktet,v katerem je Franc Pikelj tudi sam sodeloval. Ukvarjal pa se je, skoraj poklicno, vsekakor pa f>rofesionalno, s sadjarstvom in čebe-arstvom, po čemer je bil poznan daleč naokrog. Bil je celo čebelarski insruktor. Pa nikakor ne izhaja iz družine, ki bi se ukvarjala s prirodo-slovjem. Rodil se je v Zagorju, v družini s petimi otroki. Sestri sta se poročili in ostali doma, eden od bratov je bil univerzitetni profesor glasbe v Beogradu, drugi pa je bil rudar in je med okupacijo izginil, nihče ne ve, kam. Nasprotno Anica Pikelj pravi, da je bilo prirodoslovje vedno njen najljubši predmet, učiteljstvo pa poklic, ki si ga je z vsem srcem želela opravljati vse življenje. Bila je najmlajša v družini z dvanajstimi otroki in kar štiri od šestih sestra so bile učiteljice. Njen mož pravi, da je bila kot nalašč za "elementarko" ona pa pritrjuje, da bi se, če bi še enkrat živela, ponovno odločila za učiteljski poklic. Najbrž tudi Franc Pikelj, ki je bil zadnjih pet let pred upokojitvijo, ki jo je dočakal s 37 leti dela takrat, ko so za penzijo zahtevali dve leti manj, tudi pomočnik direktorja glavne radovljiške šole. "Rad sem učil v Radovljici, dobre učence sem imel. Po znanju in po kulturi. Saj vem, da so me imeli za strogega. Ampak le z disciplino sem dosegel red, in kjer sta red in disciplina, je tudi uspeh. Bil sem strog, pa mi ni žal, ker sem bil vedno tudi pošten. Zame so bili vsi otroci enaki: nedolžna bitja, ki jih moram vzgajati za življenje. Za življenje sta Pikljeva dobro vzgojila tudi oba svoja sinova. Kljub temu da sta bila v otroštvu bolehna, tako da je morala mama zaradi njiju nekaj let ostati doma, se je dobra vzgoja poznala tudi tu. Eden od sinov, ki živi v njuni bližini, je zobozdravnik v Radovljici, drugi pa Eredstojnik infekcijske klinike v j ubijani. • M. Ahačič Čudovita igra barv Zbirko predstavil tudi Avstrijcem Tržič, 5. oktobra - Dijaku Slovenske gimnazije v Celovcu Andreju Brillvju iz Ljubljane, ki trenutno razstavlja svojo zbirko eksotičnih metuljev in hroščev v Rotundi A banki v Tržiču, metuljev ni bilo treba loviti. Bogato zbirko 722-tih metuljev in 144-tih hroščev iz 42-tih tropskih držav je namreč podedoval po svojem stricu ing. Jožetu Šlajmerju, ki je svoje življenje predal iskanju barvne lepote v naravi. Lado Srečnik, predsednik Turističnega društva Tržič, ki je organiziralo razstavo, je na tiskovni konferenci ob tej priložnosti dejal, da želijo z razstavo pokazati, kaj vse je skrito površnim človeškim očem. Vse barvne igre na metuljevih krilih želijo predstaviti tudi šolski mladini, zato bodo razstavo podaljšali do srede oktobra. Ker pa je razstavljen le del dragocene zbirke, so Andreja že povabili na Mednarodno razstavo mineralov in fosilov v Tržiču, ki bo potekala od 10. do 12. maja prihodnje leto. To pa ni edina razstava, ki jo v prihodnje načrtuje Andrej. Skupaj s prijateljem Gregom Jenčičem, dijakom Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu, organizirata Še pet drugih razstav po Avstriji in Sloveniji. Andrej Brillv Prva bo že oktobra na trgovski akademiji v Celovcu, kjer bodo predstavljeni brazilski metulji in minerali iz Andrejeve zbirke. Razstavo si bo ogledala tudi brazilska delegacija. Drugo polovico novembra pa bo celotna zbirka predstavljena v Št. Jakobu v Avstriji. Naslednje leto bo ponovno razstavljal v Celovcu in še nekje na avstrijskem Koroškem (kraj še ni določen), na žc omenjeni razstavi v Tržiču in nazadnje v Kočevju. Andrej namerava kmalu izdati tudi knjigo Leteči dragulji, metulji, kjer bo opisano kompletno življenje metuljev, njihova zgradba, knjiga pa bo vsebovala tudi opis eksotičnih metuljev. O tem projektu je predsednik Etmološkega društva Slovenije Božo Drovenik dejal: "Njegovo knjigo z veseljem pričakujemo, saj je v Sloveniji veliko pomanjkanje tovrstne literature, predvsem domače, slovenske." • S. Šubic IZ GORENJSKIH OBČIN Z osme seje tržiškega občinskega sveta Sprejeta organizacija občinske uprave Odlok določa tudi delovna področja občinskega urada in petih notranjih organizacijskih enot. Tržič, S. oktobra - Poleg sprejema letošnjega proračuna in uredbe o taksi za obremenjevanje okolja, o čemer smo že poročali, so na 8. seji občinskega sveta obravnavali še nekaj pomembnih zadev. Končno so sprejeli odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter imenovali odbore občinskega sveta. Soglasje tudi o financiranju političnih strank in nagrajevanju svetnikov ter članov odborov in komisij. V enoviti občinski upravi deluje občinski urad, ki zdužuje tajništvo občinskega sveta in tajništvo župana. Razen tega so za posamezna področja, naloge in pristojnosti organizirani urad za pravne zadeve, urad za urejanje prostora, urad za družbene dejavnosti, urad za gospodarstvo in urad za finance. Odlok o taki organiziranosti so svetniki z veliko večino sprejeli, že med razpravo o proračunu pa so zahtevali čimbolj racionalno zaplosovanje in nagrajevanje. Kot so izvedeli od župana, je poleg njega in tajnika delalo septembra 17 ljudi v občinski upravi. Na seji so sprejeli predlog za sestavo štirih odborov občinskega sveta; v odboru za lokalno samoupravo bo enega od dveh predstavnikov SKD zamenjal član ZLSD. Potrdili so predlog za 8-člansko volilno komisijo, katere predsednica je diplomirana pravnica Alenka Kavčič. Po večkratnih poskusih so sprejeli tudi predlog o financiranju političnih strank. Po izračunu za januar 1995 dobijo Zeleni Slovenije 17.730 SIT, SDSS 33.030 SIT, SNS 14.970 SIT, ZLSD 25.830 SIT, SLS 20.340 SIT, LDS 30.120 SIT in SKD 33.720 SIT. Te zneske vsak naslednji mesec usklajujejo z indeksom rasti drobnopro-dajnih cen, financiranje dveh samostojnih list pa bodo po enakem izračunu zagotovili iz dodatnih virov. Predlog za plačilo sejnin so sprejeli z nekaj popravki. Tako dobi predsednik občinskega sveta 12.500 SIT za vsako sejo, največ pa 25.000 SIT na mesec za prisotnost na sejah. Sejnina za občinskega svetnika znaša 10.000 SIT, v enem mesecu pa največ 20.000 SIT; če je tudi predsednik odbora ali komisije, prejme lahko največ 25.000 SIT na mesec. Predsednik odbora dobi 5.000 SIT za vsako sejo, največ pa 10.000 SIT na mesec. Sejnina za člana odbora je 3.000 SIT, na mesec pa lahko prejme največ 6.000 SIT. Udeleženci sej iz občinske uprave so upravičeni do nadomestila v višini nadure. Na seji so pregledali tudi uresničevanje sklepov v prvem polletju letos. Predlog dopolnil k odloku o javnem redu in miru, ki se nanaša predvsem na strožje kazni za nepravilno parkiranje vozil, so ponovno zavrnili. Menili so namreč, da terja problematika parkiranja dodatno proučitev. • S. Saje Vitomir Gros razpustil uredniški odbor Kranjskega zbornika Uredniški odbor zavrnil županov uvodnik Sporne naj bi bile Grosove navedbe ob reševanju Tekstilindusa oziroma napaki, ki naj bi jo tedaj storila kranjska vlada Kranj, 6. oktobra - Svetniki mestne občine so v sredo popoldne, pred sejo sveta, dobili na mizi predlog uredniškega odbora za izdajo Kranjskega zbornika za uvrstitev problematike letošnjega zbornika na dnevni red taiste seje. Predlog je podpisal predsednik uredniškega odbora Milan Sagadin. Uredniški odbor je kot delovno telo prejšnje skupščine občine Kranj začel delati 1991. leta, konec letošnjega avgusta pa ga je župan mestne občine Vitomir Gros z dopisom razpustil. Vzrok, kot ga pojasnjuje Milan Sagadin, je bil zavrnjeni županov uvodnik za letošnjo številko zbornika. Odbor je v začetku avgusta zaključil redakcijo za letošnji zbornik. Do tedaj je zbral in pregledal prispevke 36 avtorjev, opravil je tudi že korekture krtačnih odtisov. Šele tedaj je dobil v roke tudi uvodnik, ki ga je napisal župan Gros. Beseda o uvodniku je nato tekla še 29. avgusta, ko ga je večina (sedem od devetih) članov uredniškega odbora zavrnila kot neprimernega. Nov uvodnik naj bi napisal Milan Sagadin. Župan Gros je na zavrnitev reagiral kljubovalno. Uredniškemu odboru ni poslal obljubljenega prispevka o nastanku in razvoju Demosa v Kranju, še več; 31. avgusta je razpustil uredniški odbor, zadržal krtačne odtise, zavrnil pa tudi ponujeni kompromis, da bi sporni del njegovega uvodnika nepristransko obdelala in vključila v svoj, tematsko soroden prispevek, ena od avtoric. Zbornik naj bi se menda že tiskal, in to z zavrnjenim uvodnikom in še nekim prispevkom, ki ga uredniški odbor, edini poklicani za določanje vsebine zbornika, ni videl. Zato se je uredniški odbor ta torek ponovno sestal in sklenil, da s problematiko seznani kranjske svetnike. Občinskemu svetu je predlagal, naj uredniški odbor nadaljuje delo do izida letošnjega zbornika in njegove javne predstavitve, hkrati pa naj bi občinski proračun zagotovil še manjkajo''1 denar, potreben za izid zbornika. Na seji mestnega sveta je bilo kaf precej govora o tem, ali ima urednic ki odbor sploh pravico karkoli ne' posredno predlagati svetu, saj f. predlagatelji lahko le župan, svetnik1 ali kateri od organov mestnega svet^ Razen tega so se svetniki že pre' dogovorili, da gradiv, ki prihajajo n» mizo tik pred sejo sveta, načelno "e bodo obravnavali. No, predlog 5 Sagadinovim podpisom, so vendar'* uvrstili na dnevni red, sklenili pa, rw župan posreduje svoja stališča $ predloga uredniškega odbora Kranj5' kega zbornika. • H. Jelovčan Se enkrat: Stara mama ugrabila vnuka "Zgražam se in srce me boli..." V Zakojci Tla Primorskem živi Tadeja, ki ji mama z Jesenic noče izročiti sina Gregorja, skupaj z možem Hermanom in 16 mesecev starim sinom Andrejem in 12 dni staro hčerko Urško. »Mali Gregor bi res preživel 6 mesecev v internatu v Idriji, a kasneje bi živel pri nama v Zakojci...« Pisali smo o tem, kako stara mama Marjeta Turk s Tomšičeve ceste na Jesenicah na noben način noče svoji hčerki Tadeji Mlakar, ki z možem živi v Zakojci na Primorskem, izročiti Tadejinega prvega nezakonskega otroka Gregorja. Stara mama, kljub temu da je vnuk oziroma Tadejin osemletni sin uradno dodeljen materi v Zakojco, vztraja, da mali Gregor ostaja pri njej na Jesenicah, kjer živi že od memba okolja pogubno vplivala na malega, vedno bolj zbeganega Gregorja. Obiskali smo tudi mlado družino Mlakarjevih v Zakojci na Primorskem, kjer sta nam Tadeja in njen mož Herman povedala svojo plat boja za malega Gregorja. Tako kot smo pri opisu obiska pri stari mami Marjeti namenoma izpustili vse tiste, morda tudi zelo pomembne podrobnosti o tem, kako si grozijo, kako in pred dvema letoma in preselila sem se k možu v Zakojco, kjer je lepo preuredil hišo. Zelo sem zadovoljna v zakonu, Herman je skrben mož in oče. Preden sva se poročila, je bil Herman večkrat z Gregorjem in Gregor ga je imel rad. Bil je vesel, ko sva ga čakala pred železarno, večkrat smo sli kam skupaj. Ko pa sva se poročila, se je začelo: moja mama na noben način ni želela izročiti Gregorja, bile so hude obtožbe, ceš da bo malemu Gregorju pri nama zelo hudo. Ko je Gregor želel z mano v Zakojco, ga je zaklenila v sobo. Ko je z Gregorjem bežala po Sloveniji, sploh nisem vedela, kje so. Vpisala sem ga v vrtec in malo šolo v Cerknem, Gregorja seveda ni bilo. Vedno je bilo vse zaprto, ko sva prišla na Mali Gregor na Jesenicah. Jesenice in... kaj bi govorila! Na noben način ga noče izročiti, kljub temu da so mi pomagali in me razumejo na Centru za socialno delo, da me razumejo sosedje. Mar res mislite, da za Gregorja nisem skrbela? Seveda sem, saj sem bila kar enajst let zaposlena v begunjskem Elanu in nikoli nisem postopala naokoli.« Mož Herman in Gregorjev očim: »Izhajam iz poštene družine v Zakojci, kjer smo vsi bratje zaposleni, sam pa se vozim na delo v Železarno Gregorjeva mamica Tadeja in očim Herman v Zakojci.. rojstva. Vztraja, da obiskuje osnovno šolo Polde Stražišar na Jesenicah in si ne more niti zamisliti, da bi ji malega fantka odvzeli in za šest mesecev najprej poslali "v internat v Idrijo. Mali Gregor je namreč zaradi govornih težav kategoriziran za šolo s prilagojenim programom.. Stara mama, ki je skupaj z družino bežala tudi po Sloveniji samo zato, da ji vnuka zakonita mati in njen mož ne bi odvzela, je zelo prepričljiva v svoji zahtevi, da bo vnuka obdržala. Tudi s pravdo na sodišču, kajti prepričana je, da se ima pri njej otrok veliko bolje, kot bi se imel v Zakojci, pri očimu in celo v internatu v Idriji. Pravda za otroka je huda, javno mnenje, ki se je ustvarilo, je različno: od tega, da otrok pripada materi, do tega, da naj ostane v okolju, kjer je odrastel, saj bi spre- zakaj vpletajo policijo, kakšne nizkotne namere ima kdo v tem sporu, kdo ima takšna ali drugačna nenaravna nagnjenja, kdo se koga boji in kdo stopa na taka ali drugačna stranpota, se temu izogibamo tudi pri opisu obiska v Zakojci. V tem, zelo občutljivem sporu med sorodniki, na tem svetu ni razsodnika, ki bi razsodil v prid eni ali drugi strani, ob tem pa mu ne bi ostal dvom: ali je bilo prav? Razsodnika ni, je samo poraženec: mali Gregor. Tadeja in Herman Mlakar živita v Zakojci v obnovljeni domačiji Mlakarjevih. Herman Mlakar se še vedno vozi na delo v energetiko jeseniške Železarne, Tadeja pa je po enajstih letih dela v Elanu ostala doma. Zdaj imata 16 mesecev starega Andreja in 12 dni staro deklico Urško. Tadeja pravi: »Poročila sva se Jutri v Cekljah začetek predavanj za mlade Cerklje - Jutri, v soboto ob 19. uri se začenjajo v veroučni učilnici v Cerkljah zanimiva predavanja pod skupnim naslovom Da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. Predavanja so namenjena mladim. Prvo v ciklusu štirih predavanj bo jutri, v soboto ob 19. uri imel psiholog Pavle Kogej, prihodnjo soboto bo predaval zakonski par Meta in Rudi Tavčar, v soboto, 21. oktobra, zdravnica Mirjam Cvelbar, zadnje predavanje pa bo imel 28. oktobra duhovnik Anton Jamnik. * Janez Kuhar Jesenice. Vse, kar mi |*j očita, je brez osnove: Gr«^ j a sem imel in ga ima vedno rad, ko sva se p°r0^ sem poskrbel, da je dobil JJ priimek: Gregor Mlakar. " bi to storil, če mi za otrok' bi bilo mar? Vesel sem *|0 družine, še lepše bi bilo,ct bil z nami Gregor in res storila čisto vse, da b> , dobila. Zdi se nama, da na Marjeta hoče uničiti z^jj ker ji pač nisem všeč. 'J naju je že pripravila do W da sva v obupu razdvojen' razmišljava, da ga res ne t"' nikoli dobila.« Mamica Tadeja se str'11' »Ponoči spati ne morem._ bo letos že tretji božič, ojr sem brez Gregorja! Ne r*5 mem brezčutnosti 1a*| mame, ki mi ne pusti ,1 lastnega sina. Gregor me Jt; rad, kot ga imam rada *a lahko pa pod pritiskom se>^ zdaj izjavlja tudi drugače.» Gregor ni imel težav z om, zdaj, ko se to dogaja' pa ima. Res je, da bi zu mesecev moral v interfl'. Idrijo, a kasneje bi živel' nama v Zakojci, kjer srn' uredili topel dom. Sama se ™ ravnanjem mame zgraža1? srce me boli...« • D. SedeJ ^1 Zglajeni nesporazumi med tržiško občino in stanovanjsko zadrug' Blok bo dokončan in vseljen Občina naj bi kot sovlagatelj postala tudi lastnik dela novih stanovanj' Tržič, 4. oktobra - Soglasje med občino Tržič in Stanovanjsko zadrugo Gorenjske o tem vprašanju je omogočilo dogovor o dokončanju 11 neprofitnih stanovanj v bloku na Mlaki. V zadrugi napovedujejo, da bodo stanovanja izgotovljena do konca oktobra, še ta mesec pa naj bi se lotili napeljave vodovoda in ureditve kanalizacije. V Komunalnem podjetju Tržič še nimajo točnega izračuna, vsekakor pa komunalna ureditev ne bo poceni. sprostilo čimveč občinskih stanovanj. V*I kakor pa bodo kandidate izbrali na os^° pravilnika za dodelitev neprofitnih stafl vanj, ki ga bo v bližnji prihodnosti obravj1* val in sprejel odbor za prostor in okolje,', Jj dejal tržiški župan Pavel Rupar o reŠ'1 zapletov in obetih za vselitev stanovanj- I "Tudi v zadrugi smo zadovoljni, da smo z občino sporazumeli o dokončanju prv^L bloka z neprofitnimi stanovanji. V notrfl josti stavbe potekajo še zadnje monta MMlIUII.IIIlil UIIUIIIT »C lili pULCUI, JVJ31I ,1U1VIH. |/VU^I\t0 prva stanovanja nared za vselitev konec novembra ali začetek decembra 1995. Kdo jen in nam bodo naročili komunalno.V.'jc se bo vselil v stanovanja, zaenkrat še ni moč janje, lahko dela opravimo v mesecu dn'' J< reči. Menda čaka na to več kot 30 prosilcev, napovedal Lado Srečnik, direktor Komu Interes občine je, da bi se s preselitvijo nega podjetja Tržič. • S. Saje h ! ffl' i Stanovanjska posojila za rekonstrukcije in nakup starih stanovanj Za 840 milijonov tolarjev novih stanovanjskih posojil stanovanjski sklad Republike Slovenije razpisuje posojila za novih 700 neprofitnih stanovanj. Občine so se v prejšnjem razpisu različno odzvale, vsekakor pa bi se morale bolj posvetiti stanovanjski problematiki. Nakup obrazcev na poštah za prijavo na sedanji razpis presegel vsa pričakovanja. Lastniška struktura je najvišja v Evropi Stanovanjski sklad Republike Slovenije je ob prvem razpisu Za506 stanovanj namenil milijardo tolarjev, z drugim razpisom Pa za 700 stanovanj namenja 1,5 milijarde tolarjev. Letošnji republiški proračun je skladu namenil 2 milijardi in 300 JJ^lijonov tolarjev sredstev za dokapitalizacijo, sklad pa večji 'fcl teh sredstev namenja v obliki posojil za neprofitne stanovanjske organizacije. Med pogoji za dodelitev posojila Je zahteva po vsaj 20-odstotni udeležbi lastnih sredstev Posamezne neprofitne stanovanjske organizacije in po sofi-nar»ciranju občine, praviloma v isti višini. Gradbena proizvod-na cena stanovanjske površine ponovno ne sme presegati l°larske protivrednosti 1200 nemških mark na kvadratni meter banovanja, ki morajo biti oddana v najem na javnem razpisz. S temi pogoji spodbujajo občine k oblikovanju neprofitnega ^anovanjskega fonda, saj bodo imeli prednost projekti, pri Katerih občina brezplačno prenese stavbno zemljišče, sofinan-Clra komunalno ureditev, subvencionira del gradbene proizvodne cene in projekti, oproščeni plačila davkov in taks, ki so ^irni prihodek občine. Posamezna organizacija lahko dobi Posojilo v višini 40 odstotkov gradbene proizvodne vrednosti Pr°jekta, odplačilna doba pa je 25 let. . Enajsti razpis posojil za fizične osebe pa je tokrat prvič l2recno namenjen ob rekonstrukcijah tudi nakupu starih slanovanj. V dosedanjih razpisih je bilo namreč mogoče Pndobiti posojilo za nakup starega stanovanja največkrat le ob Pp8°ju, da je prodajalec sam kupoval novozgrajeno stanovanje ?n gradil stanovanjsko hišo. V tem razpisu to ni izločilni pogoj, Je Pa eden izmed kriterijev za oblikovanje prednostnega Ustnega reda. Razpis je torej namenjen tistim, ki vlagajo sredstva v ^Konstrukcijo lastnega stanovanja ali stanovanjsko hišo in hstirn, ki sedaj živijo pri sorodnikih ali so najemniki za "oločen čas in prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. V enajstem razpisu bo razdeljeno skoraj 814 milijonov tolarjev, od tega predvidoma 584 milijonov za nakup starih stanovanj in 230 milijonov za rekonstrukcije. Na razpisu lahko sodelujejo vsi, ki imajo pogodbo ali predpogodbo za nakup Starega stanovanja iz letošnjega leta ali gradbeno dovoljenje *a rekonstrukcijo, izdano po 1. januarju 1994. Pri dodeljevanju Posojil bodo imele prednost mlade družine, mladi prosilci do 30 let oziroma do 35 let, če ima prosilec ali partner status Mladega raziskovalca oziroma asistenta stažista, družine z več ^lt.°ki, invalidi, prosilci z daljšo delovno dobo, tisti, ki imajo naJeto stanovanje od fizične osebe in ne živijo na naslovu stalnega bivališča ter prosilci, ki bodo obnavljali na območju, Kl Je razglašen za kulturni ali zgodovinski spomenik. Za izračun višine posojila bo za vrednost stanovanja TOtevana cena 1200 nemških mark na kvadratni meter, Maksimalna višina posojila pa znaša 40 odstotkov vrednosti Prim ernega stanovanja. Odplačilna doba je največ deset let. Ob prvem razpisu konec marca je sklad razdelil okoli milijardo tolarjev 16 neprofitnim stanovanjskim organizacijam za nakup in gradnjo 506 stanovanj s posojilno mero R 3, 25 -letno odplačilno dobo, obveznim prispevkom občine. Sklad je namenil posojilo v višini 40 odstotkov vrednosti projekta -gradbena cena ni smela biti več kot 1200 nemških mark za Kvadratni meter - najmanj enako vsoto pa je morala zagotoviti občina, petino pa so prispevale organizacije same.. V odzivu na ta razpis najdemo med gorenjskimi občinami le občino Tržič z 10 dokončanimi neprofitnimi najemnimi stanovanji. Z Nevenko Fajdiga, pomočnico direktorja sklada, smo se pogovarjali o rezultatih prvega razpisa in o pričakovanem odzivu na drugi razpis. Koliko stanovanj iz prvega razpisa je že zgrajenih in kakšne težave so se pokazale? » Do srede septembra je bilo od 395 dokončanih neprofitnih stanovanj oddanih 270 stanovanj upravičencem, ki so uspeli na razpisu za najem neprofitnega stanovanja v posamezni občini. Dinamika gradnje stanovanj je bila ponekod počasnejša od predvidene zaradi nekaterih pretečih stečajev gradbenih podjetij ali zaradi reorganizacije občinske samouprave. Poleg teritorialne drobitve prejšnjih občin, ki so sprejele določene obveznostnosti do neprofitnih stanovanjskih organizacij kot je zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč in ustrezna višina posojila, je ponekod povzročila tudi spremembe občinskih politik oziroma poslabšanje odnosa do stanovanjske gradnje ter do zagotavljanja neprofitnih stanovanj. Mislim pa, da je ne glede na probleme, gradnja neprofitnih najemnih stanovanj s pomočjo sredstev stanovanjskega sklada in občinskih sredstev zanesljivo najbolj ustrezen način reševanja stanovanjske problematike v Sloveniji. « Ali nove občine zanemarjajo stanovanjsko problematiko? »Mislim, da ne, težave so v tem, ker se lokalna samouprava šele vzpostavlja in se v občinah ukvarjajo z drugimi problemi. Zdaj imamo v Sloveniji kar 147 občin in opažamo, da se še ne morejo dogovoriti, saj se na gradnjo neprofitnih stanovanj zelo različno odzivajo. V stanovanjskem skladu mislimo, da bi se lahko veliko bolj, saj so stanovanjskiproblemi v občinah kar veliki. Poslovanje občinskih stanovanjskih skladov bi moralo biti podobno poslovanju republiškega sklada, sklad bi morali bogatiti in nameniti denar za socialna in najemna stanovanja v občinah. Vemo pa, da so bila sredstva v nekaterih velikih občinah trošena tudi nezakonito..Kar se naše politike do občin tiče je jasna: spodbujamo jih h gradnji neprofitnih stanovanj, saj se le tako najlaže pride tudi do socialnih stanovanj..Lastniška struktura stanovanj je v Sloveniji celo najvišja v Evropi, kar vsekakor ni sprejemljivo..« Slišimo, da v nekaterih občinah razmišljajo, da ne bi več namenili 20 odstotkov kupnine od stanovanj v republiški sklad, ampak da bi kar zadržali ta sredstva.. » Dokler zakon ni spremenjen, stanovanjski sklad republike Slovenije od svojih zahtev ne more in tudi ne bo odstopil..« Kako ocenjujete stanovanjski spor, do katerega je prišlo v Tržiču? »Po naši oceni ni bilo nobenega razloga, da bi do spora prišlo. Zato smo naslovili na občino tudi pismo..« Roki za oddajo prijav so sprejemljivi Kaj je s tistimi kupci, ki so se odločili, da bodo stanovanje kupili s stanovanjskimi obveznicami? »Znano je, da prva emisija obveznic v znesku 15 milijonov nemških mark ni bila uspešna, saj so zaprošena sredstva znašala okoli 9 milijonov mark. Sklad je naslovil na Agencijo za trg vrednostnih papirjev vlogo za izdajo nove emisije obveznic, emisija pa bo namenjena predvsem tistim kupcem, ki so se za nakup stanovanja odločili že v prvem roku, junija, najkasneje do 10. julija. Tokrat je sklad višino nove emisije prilagodil že sklenjenim predpogodbam za nakupe stanovanj in kupce obvestil, ce so še zainteresirani za nakup stanovanja na ta način. Kupce bomo o vsem sproti obveščali. « Ali si morajo prosilci za posojila preskrbeti veliko dokumentov? »Ne zahtevamo veliko prilog, razen tega je med objavljenim razpisom za stanovanjska posojila in rokom za oddajo vlog - od 16. oktobra do najkasneje 21. oktobra - dovolj časa. Prosilec mora predložiti dokazilo o tem, kje živi, kdo je lastnik, državljanski list..Roki so postavljeni tako, da niso ovira. Ce pa se zgodi - kot se je tudi zgodilo - da jc bilo v neki občini kar veliko prosilcev /.a pridobitev določenega dokazila, so lahko prosilci v teh izjemnih pogojih, ko je šlo za neko splošno značilnost nekega okolja, to dokazilo predložili kasneje. « Kakšni so prvi odzivi na prodajo obrazcev stanovanjskega sklada, ki sc od 25. septembra prodajajo na pooblaščenih poštah? »Presenetljivo velika prodaja in nad vsemi pričakovanji! Po vsej Sloveniji kar 2700 vlog, vprašanje pa je seveda, kdo vse kupuje obrazce, morda tudi graditelji ali pa so obrazci, ki so v prodaji, poceni. Če bi jih bilo samo 800, bi vsak dobil po milijon tolarjev posojila, kar je seveda za posameznika zelo malo. Problem je v tem, ker stanovanjski sklad letos nima več sredstev, saj je bilo v prvem razpisu razdeljeno 2 milijardi in 700 milijonov tolarjev. Vse to je več kot celotni priliv iz starih posojil in tekočih posojil.. Naša letna poročila govorijo, da se od vseh prijavljenih na posamezni razpis rešili okoli 60 odstotkov prosilcev: ko smo imeli razpis za novogradnje, so posojilo dobili vsi, težko pa si zamišljamo, da je na slovenskem trgu kar 2000 stanovanj..« • D.Sedej Kako naj se lastnik in najemnik "znebita" drug drugega? Stanovalci - nebodigatreba v vrnjeni hiši skrjančevi iz Sp. Dupelj so z vrnitvijo nacionalizirane hiše, nekdaj ugledne čevljarske delavnice, "podedovali" tudi stanovalce. Zlasti z eno od družin so odnosi slabi, že blizu vrelišča. Rešitev pa je, kot vedno, mogoča le s strpnim sodelovanjem. Sp- Dupij, „e, 6. oktobra -i r°blem, ki je zadel tako hil denaci°nanziranm h . kot stanovalce, ki so v J0.0' socializma v "naših" Vjh dobili družbena stano-ni samo v Sp. Dupljah. *«ncka in sin Boris Škrjanc „\ dobila nazaj 1498. leta kanalizirano stavbo, v ka-£. ,.Je bila nekdaj ugledna j*v,Jarska delavnica. Odločba le ».Postala pravnomočna 1. JTbruarja lani. S hišo, ki se ji JJ v»eh koncih vidi, da ni bila ^rževana, pa sta dobila rudi "stanovalce. tna od družin si je, kot J[av» Boris Škrjanc, tudi z Jeg°vo denarno pomočjo 8radiia lasten dom, v nek-ne J1xčevlJarni na lepo urejene? ?krJančevem dvorišču, le Lj£aj metrov od stanovanjske SarU' pa sta ostala še dva; L|ne?. ki živi dokaj potepuš- dr Jrivl)enJe, in petčlanska d^žlna Sadika Preljvukiča, ciavca Exoterma. l^rjančevo čevljarsko deli vanje v Sp. Dupljah. Dodelilo mu ga je podjetje, najemno pogodbo je sklenil z upravljal-cem Domplanom. Stanovanje je slabo, z bivalno kuhinjo, sobo in sanitarija-mi, mrzlo in vlažno, neprimerno za zdravo odraščanje otrok - zdajso že trije -vendar streha nad glavo je. Potem ko so hišo z denacionalizacij sko odločbo spet prevzeli Skrjančevi, pa so se nesoglasja med "novimi" lastniki in stanovalci začela stopnjevati, zdaj so že tik pred vreliščem. Stvar je pravzaprav povsem človeška. Skrjančevi bi hišo, zgrajeno 1938. leta, ki je, potem ko jim je bila odvzeta, nihče ni vzdrževal in obnavljal, najraje porušili, česar pa seveda ne morejo, dokler so v njih stanovalci. Ti so po zakonu zaščiteni, Skrjančevi jih ne morejo oziroma ne smejo postaviti pod kap, iz česar izvirajo tudi naraščajoča nesoglasja med dvema družinama. Nagajanja in grožnje drug drugemu pa seveda tudi v tem primeru ne vodijo v nikakršno rešitev, razen morda v še hujša obračunavanja ali celo kriminalna dejanja. Sadik Preljvukič pravi, da ni več mogoče živeti v Skrjančevi hiši, Skrjančevi trdijo enako za soseda Preljvukiča, skratka, znebili bi se radi drug druge- 'nico je namreč po naciona- Sxot Jl odkuPil0 podjetje stan • da 01 v njej uredi10 njik°Vania za svoje delavce in C?xe družine- Sadik Pre-Pred u1. J'e Prišel v KranJ s trehPu žno petnajstimi leti 8ore ■ za kruhom iz Crne • Je dobil družbeno stano- Družina Preljvukič - tudi sami bi radi v boljše stanovanje. ga. Vprašanje je seveda, kako. Preljvukič zavrača podnajem-ni odnos bodisi s Škrjancem, bodisi z lastnikom kateregakoli drugega stanovanja -nadomestnega mu je Škrjanc že ponudil - kar je po svoje razumljivo; pogodba se namreč lahko tudi razdre, v tem primeru družina dejansko ostane na cesti, Preljvukič pa je od Exoterma dobil stanovanje v Sp. Dupljah "za vedno" in vztraja pri enakovredni rešitvi. Denarja za nakup lastnega stanovanja nima, saj žena ni zaposlena. Razumeti pa gre tudi Škrjančeve. Ko jim je država hišo vzela, je bila nekaj vredna, danes predstavlja samo breme. Po svoje bi bilo bolje, da je sploh ne bi dobili nazaj, pravi Tončka Škrjanc. V reševanje primera se je vključil sindikat iz Exoterma in Svet kranjskih sindikatov. Sindikalni pravnik Želj ko Ba-tinič pravi, da obstaja rešitev, ki bi lahko zadovoljila obe strani, samo strpno se je jlreba dogovoriti. Borisu Škrjancu jo je že ponudil, ta je zanjo dojemljiv, zdaj bo skušal "prepričati" še Preljvukiča. Po lani spremenjenem in dopolnjenem stanovanjskem zakonu bi bil za ta konkretni primer najboljši t.i. drugi Nekdanja Škrjančeva čevljarska delavnica v Sp. Dupljah je ob denacionalizaciji samo še za podret. model rešitve, pravi Željko način ne bi bilo dovolj, je Batinič. Gre za to, da bi Preljvukič prišel do primernega lastnega stanovanja. V tem primeru bi mu moral Škrjanc, če se izseli iz njegove hiše, izplačati odpravnino, to je 30 odstotkov od vrednosti stanovanja, v katerem je zdaj. Polovico vrednosti stanovanja mu po tretjinskih deležih prispevajo zavezanec za vrnitev denacionalizirane hiše (Exoterm oziroma občina, na katero je podjetje menda preneslo stavbo), slovenski odškodninski sklad ter sklad RS za razvoj. Če denarja za nakup drugega stanovanja na ta ne republiški stanovanjski sklad Preljvukiču dolžan odobriti ugodno posojilo do višine manjkajočega zneska. Rešitev torej je, tudi slaba ni kljub nezavidljivemu socialnemu položaju Sadika Preljvukiča, kot rečeno - treba je samo sesti za skupno mizo in se sporazumeti. Upajmo, da bosta sprti strani to zmogli, Željko Batinič iz Sveta kranjskih sindikatov je obljubil pomoč pri umiritvi zrahljanih živcev obeh in izpeljavi rešitve. H. Jelovčan, foto: G. Šinik KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so na ogled akvareli in karikature Jožeta Dakskoflerja, člana Dolika. V prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Urejanje jeseniške tržnice in prenova blokov na Jesenicah. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Misel in korenine '94 slikarjev Franceta Slane, Maksima Sedeja ml. Martina Avsenika in Janeza Černača. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše so na ogled otroške slike in risbe izbrane na natečaju Moj sanjski park. moj sanjski vrt ter dela udeležencev kiparske kolonije pri OS ES. Finžgar Lesce. ŠKOFJ A LOKA - V galeriji Loškega gradu je do sobote, 7. oktobra, odprta razstava likovnih del na temo Ohranimo naravo članov društev Mladi gasilci iz slovenskih osnovnih šol. V okroglem stolpu je še na ogled razstava o zapuščini iz Gorenje vasi. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar Berko. FILMSKO GLEDALIŠČE Prihodnji teden se v gorenjskih kinematografih spet začenja jesenski del filmskega gledališča, v katerem se bo cez platno odvrtelo devet izbranih filmov. Pregled najzanimivejših filmov se začenja z ameriško gangstersko dramo Zgodba iz Bronxa, v kateri se igralec Robert de Niro predstavlja tudi kot režiser. Kaznilnica odrešitve je ameriška drama o dobro varovanem zaporu, film pa si je prislužil kar sedem nominacij za oskarja. Avstralska romantična komedija Muriel se poroči, je film o ljudeh, ki se jim sanje vedno znova rušijo, pa vendar sanjajo naprej. Ameriški film Duhovnik je med drugim izbran tudi za letošnji ljubljanski Art fest, med gorenjskimi kinematografi pa ga bodo prikazali le v kranjskem. Oskarja za najboljši tuji film je letos dobil ruski film Sleparsko sonce v režiji Nikite Mihalkova, ki tudi igra v filmu. Film, ki svari pred nevarnostmi postsocializma. Thelma in Louise je ameriška drama, v kateri Susan Saradin in Gcena Daviš vzameta usodo v svoje roke. Za ameriški črno beli film Casablanca je ponovno odkupljena licenca predvajanja. Humprev Bogart in Ingrid Bergman: Od vsem krčem najdeš ravno mojo! Tudi francoski film Francozinja je v programu letošnjega Art festa. Glavna junakinja Emmanelle Bcart v odsotnosti moža upa živeti drugače. Novozelandska drama Nebeška bitja se ponaša s srebrnim letom z lanskega beneškega festivala. Fantazije dveh deklet se končajo z umorom. • L.M. Slovenska kronika XX. stol. MOZAIK ZGODOVINE Založba Nova revija je na tiskovni konferenci v kavarni ljubljanskega nebotičnika predstavila prvo od dveh knjig Slovenske kronike XX. stoletja. Zajetno knjigo, v kateri na 462 straneh velikega formata več kot trideset zgodovinarjev mlajše generacije predstavlja najzanimivečje dogodke iz slovenske zgodovine od začetka stoletja pa do druge svetovne vojne, sta predstavila glavni urednik založbe Nova revija Niko Grafenauer in dr. Marjan Drnovšek ter Drago Bajt, ki sta se kot urednika podpisala v knjigo. Slovenska kronika je nekakšno nadaljevanje edicij Nove revije, ki se je začelo s 57. številko in nadaljevalo še z nekaterimi publikacijami, kot so knjiga o vojni v Sloveniji, Slovenci in prihodnost in druge. V razmeroma kratkem času -lc dobro poldrugo leto - je Slovenska kronika nastajala s prispevki zgodovinarjev, ki zmorejo videti zgodovino brez ideološke obremenjenosti. Zato bo toliko bolj zanimiv drugi del kronike, ki bo zajel čas od druge svetovne vojne pa do danes, izšel pa bo konec novembra. Slovenska kronika se ne ukvarja le s slovensko zgodovino na tleh matične domovine, pač pa zajema tudi izseljence po svetu. Prav tako avtorji niso predstavili zgodovine le s političnega vidika, pač pa tudi po gospodarski in kulturni plati. Knjigo z izborom najzanimivejših prelomnic v slovenski zgodovini bi lahko označili kot zbornik zgodovinskih zgodb, saj se tako predstavljena knjiga o zgodovini ne more umeščati ne med enciklopedije ne med leksikone. Posebej so se avtorji trudili, da bi prispevke napisali ne le strokovno pač pa tudi v poljudnem jeziku, da bi kronika zamikala tudi take, ki ne posegajo po zgodovinskih knjigah in tudi šolsko mladino. Obsežno delo, ki je izšlo s finančno podporo ministrstva za kulturo (večji znesek) in ministrstva za znanost (manjši znesek), je razdeljeno na štiri poglavja vsako s svojim uvodom, medtem ko je uvodne besede za obe knjigi napisal dr. Peter Vodopivec. Vsako poglavje se deli na izbrane dogodke iz zgodovine označene z datumom - vsega skupaj 381 zgodb, kot je te izbrane mozaike iz slovenske zgodovine označil urednik dr. Drnovšek. Besedilo dopolnjuje 806 barvnih in črnobelih fotografij (odbral jih je Marjan Paternoster), med njimi tudi veliko še neobjavljenih. Druga knjiga bo prinesla še register krajevni in imenski register, vire literature, imena sodelavcev in institucij. • Lea Mencinger Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj SoBOfr |A MAU EJA PAVLIHA, JANKO IN METKA sobota, 7. oktobra 1995 ob 10. uri, v Prešernovem gledališču TELE-TV Kranj O Nagrado Slovenska fotografija leta je v kategoriji Naključja dobil novinar Mirko Kun$ DOBER POSNETEK JE NAJPREJ V GLAl Zg. Duplje - Mirko Kunščič, novinar Slovenskih novic in Dela, je v ponedeljek prejel nagrado na natečaj1' Slovenska fotografija leta. V kategoriji Naključja je bila najboljša njegova fotografija Požar na pokopališči1 Naklem - gasilci pospravljajo opremo. Na natečaj jc prispelo skoraj sedemsto fotografij tristotih avtorje* Dvainsedemdcset so jih izbrali za katalog in razstavo. Kako to, da se novinar odloči za sodelovanje v fotografskem natečaju? "Za to, da pošljem slike na natečaj, sem se odločil zato, ker se mi je kot novinarju, ki piše v Kroniki, ob objavljenih nabralo še mnogo drugih zanimivih posnetkov. Ob dogodku, ki ga spremljam, ponavadi naredim še vrsto zanimivih fotografij, na primer mladih reševalcev, ki pridejo na kraj hude prometne nesreče, in so tako šokirani, kot sem bil jaz, ko sem začel... Poiščeš drugačen pogled na dogodek. Saj ni treba fotografirati vse tiste krvi na cesti. Prav dobro se zavedam, da se že naslednji hip lahko kaj podobnega zgodi tudi meni in verjemite, da takrat ne bi želel svoje slike na prvih straneh časopisov. Sicer pa sem na podobnih razpisih že sodeloval. Leta 1986 je tednik Mladina razpisal natečaj za fotografije na temo Ekologija. Le nekaj tednov pred tem je na Planini v Kranju v Savo zaradi površnosti steklo nekaj ton mazuta. Peljal sem se prek mostu in videl ljudi, ki so v gumijastih škornjih hiteli lovit razlito tekočino. Naredil sem serijo treh posnetkov in zanje dobil tretjo nagrado. Z njo sem si prislužil fleš, ki sem ga razbil šele letos v Ameriki. Za to, da sem se udeležil natečaja Slovenska fotografija leta, pa je "Tudi ko fotografiram prometne nesreče, jih poskušam pokazati drugače kot ostali. Saj ni treba, da se vidi vsa kri, odtrgani udi. Ponavadi je dovolj del razbite pločevine, da ljudje vidijo, kako hudo je. Ali slika profesionalnega reševalca, ki se mu tresejo roke, ko si natika rokavice. Veste, na takšne stvari se nikoli ne navadiš, pa misliš na začetku, da bi se lahko. Nikoli. pravzaprav zasluga moje hčere. Jaz imam do takšnih tekmovanj kar nekakšen odpor. Sem pa nagrade kljub vsemu zelo vesel." Po kakšnem ključu ste izbrali fotografije za natečaj? "Pogoj, da so fotografije posnete na filmih znamke Kodak, je pomenil zame veliko omejitev, saj sem prece dobrih fotografij posnel na drugačnih filmih. Na primer nekaj lepih pomladnih pejsažev v Lomu, ko je bil na Storžiču še sneg, tam pa so hruške šele cvetele... Sicer pa sem šel po kategorijah in poslal tisto, kar se mi je zdelo primerno. V kategoriji Reportaže tudi pokop nemških vojakov Kranju, ki ni prišel niti v izbor. Saj res ni pričakovati, da bi kazali Slovence, kako petdeset let po vojni vozijo Nemce po Kranju in kako kranjski župan leze v jamo. Fotografijo gospodarja Hruš, ki je bila prav tako izbrana za katalog in razstavo, sem prav tako posnel bolj po naključju. Brskal sem za čisto drugim dogodko. Takrat se je namreč po Tržiču šušljalo, da je nekdo podtaknil novemu občinskemu tajniku kačo v avto. V Gorenjskem glasu sem prebral, da člani njegove stranke tisti dan popravljajo cesto proti storžiču in sem sc odpravil tja. Izvedel sem, da je bila kača slepec, pa tudi to, da prav takrat Lomljani spravljajo seno po starem načinu. Seveda sem se opravil tudi tja, vedel sem, da je to ena zadnjih košenj po starem načinu in naredil reportažo, iz katere je tudi izbrana fotograija." Večina vaših fotografij torej temelji na naključju? "Res je večina takšnih. Spomnim se tiste, objavljene še v Pavlihi. Ob neki prireditvi v Kranjski Gori je na križišču promet urejal policist Andrej Kolčne iz Žirov. Snežilo je, mimo je prišla domačinka, ki bi morala premakniti avto na drugo mesto. V rokah je imela dojenčka. Zagledala je policista, mu potisnila otroka v roke in prestavila vozilo. Jaz pa sem presenečenega miličnika z dojenčkom v rokah fotografiral. Spomnim pa se posnetka, ki me še danes preganja, ker ga nisem mogel nikoli narediti. Iz župnišča je prihajala nuna, ki je nesla mimo cerkve sekiro brusit. Pogled je bil zares nenavaden. Žal sem imel avtomobil, kjer sem pustil fotoaparat, tako daleč, da mi je ušla. Iz naključja pa izhaja tudi nagrajena fotografija. Ženo in hčer sem peljal v Kranj, in ko smo se vračali domov, nas je z veliko hitrostjo prehitel gasilski avtomobil z vključeno sireno. Zagledal sem steber dima in se podal za njim. In pripeljali smo se do pokopališča v Naklem. Vse sem že slikal, samo gasilcev na pokopališču še ne... Bilo je julija letos, ko se je zaradi preblizu postavljene sveče in velike vročine vžgala živa meja. So pa tudi posnetki, ki nastanejo čisto drugače, po dolgih urah čakanja. Kot takrat primer, ko sem prekini dor ko sem zvedel, da se v G", hotelu Toplice na Bledu Tf Kavčič pogovarja z bivšim1 niki hotela v zvezi z denac' lizacijo. Šest ur sem čakal.u pol dvanajste ponoči so P ven, najprej Kavčičev odjjfl ki je videl fleš, zato se je Ka vrnil nazaj v hotel. Šc p0', sem vztrajal. In potem n'™ posnetek, na katerem 2' Kavčič stopa na predpraJ pred hotelom, na katere" velikimi črkami piše Gf hotel Toplice. Kot da si j* ne le umije roke, temveč obriše noge... Žal ni bila "™ ljena. Vedno je tako, da nekakšnem prepihu, in neI koliko prostora ti bodo Slika pletne Barbare, ki*, nedavno potegnili iz Blej5* jezera, je bila že predvide11. prvo stran časopisa, skup člankom naj bi jo objavi'1 naslovom Našli utopljeno baro. Pa so tisti dan našh neko utopljeno žensko 1,1 zato Barbaro umaknili s f strani. Brez fotoaparata ste tako kot brez svinčnika, šen pa je vaš odnos do P\ sionalnih fotografov reporterjev? Običajno se takrat, ko M no pustim fotoaparat d9( zgodi kaj zelo zanimivega' j si nikoli ne pomagam s P sionalnimi fotografi, ki de'a) povsem drugačen način. pravim dvorni fotografi-je za dobro fotografijo P, sreče in potrpljenja ime" veliko znanja. Mene je naučil že upokojeni šef Ve u ga foto laboratorija Janez Velikokrat nam je poja*/1' tehniko slikanja. Dogodi seveda poiščeš sam. • Marjana Aha$) Foto: Gorazd SI naj Začetek sezone v Prešernovem gledališču ZABAVNE IGRICE V SPITALU PG začenja novo sezono s komedijo angleškega avtorja Rayja Coonevja v režiji Marjana Bevka. Bo z njo Pofl°^ uspeh komedije Zbeži od žene istega avtorja? Nihče ni prerok..., čeprav komedija To imamo v družini ne d° ravni domiselnosti prejšnje komedije. GLAS Čemur se smejejo Angleži, se očitno tudi Gorenjci, čeprav bi z lučjo pri belem dnevu lahko iskali značajske podobnosti, izhajajoče iz karakternih in zgodovinskih osnov. Premierna uprizoritev komedije sprenevedanj To imamo v družini (It runs in teh Familv, 1987) to navrženo trditev vsekakor potrjuje. Še prej pa jo je potrdila komedija istega avtorja z naslovom Zbeži od žene, ki je v režiji Zvoneta Šedlbauerja zabavala občinstvo minule tri sezone ne le na Gorenjskem, marveč tudi po Sloveniji. V čem je bistvo Coonevjeve-ga humorja? Odgovor je preprost: v neobremenjenem, igrivem sprenevedanju, ki pravzaprav nikomur ne povzroča nobene škode, oziroma v površnih in površinskih medčloveških odnosih nikogar od akterjev nič ne prizadene, ker je avtorjeva dramaturgija takšna, da vsakdo pride na svoj račun, da nihče ni opeharjen. Sebični smo pa tako ali tako vsi, tako v Angliji kot na Gorenjskem in seveda še kje drugje po svetu. Prevara je tisti Coonevjev votek, na katerega avtor nasnuje zaplet in razplet dogajanja, v pnmeru sedaj uprizorjene komedije To imamo v družini predvsem razplet. Ta razplet se začne za dr. Davida Mortimoreja, (komedija se dogaja v zdravniški sobi neke bolnišnice) v zelo neugodnih okoliščinah, ko se ravno pripravlja na pozdravni nagovor za neki simpozij v bolnišnici, v kateri je že kar lep čas zaposlen, toliko, da je pozabil na mladostno ljubezen z medicinsko sestro, ki se prav zdaj pojavi s svojim šestnajstletnim sinom, ker pač hoče spoznati svojega očeta. Ker pa ta dohtar hoče pred ženo prikriti svoje očetovstvo, preloži to zadevo in krivdo na zdravniškega kolego dr. Huberta Bonnev-ja, ki igro v igri sprejme in se prek te prevare dokoplje tudi do fantove matere, nekoč mu je bila nedosegljiva, razkrije pa se tudi, da je imel razmerje s sedanjo kolegovo ženo. Vzporedno, oziroma prepleteno poteka še okorna preiskava policijskega narednika zaradi fantovega prometnega prekrška in pijanosti in drugih zapletov v bolnišnici. Komedija je namreč napisana po načelih trojne enotnosti - časa, kraja in dogajanja. V njej ni nobenih političnih namigov ali kakršnihkoli odtujitev od poteka dogajanja, kar jo osmišlja kot čisto komedijo situacij, zamenjav, pretvarjanj in iznajdljivosti. Nobenega moraliziranja, nobene vzorčnosti, samo domisleki, kako reševati svojo kožo pred tistimi, ki ne poznajo našega bistva, ne poznajo pa ga zato, ker imajo sami kaj nad sabo ali pa so naivni in sprejemajo igro sprenevedanja drugih... Za te vrste komedij, oziroma za njihov uinek, je važno, da v izvedbi tečejo gladko, brez najmanjših zastojev, kar je uprizoritev v PG Kranj v režiji Marjana Bevka dosegla s primernim tempom, ali kot pravijo v teatru z urejenim prometom. To funkcionira, da preseneča gledalca, ki mu je vseskozi vse jasno, da se zabava nad nevednostjo ali nad kamuflažo akterjev. Petčlanskemu ansamblu se je pridružilo še pet igralcev, med njimi debitant Uroš Smolej v vlogi fanta Leslieja, ki išče svojega očeta ter Janez Škof, ki od upokojitve v MGL ni nastopal na odrskih deskah, zdaj pa z nezmanjšano energijo v svojem uveljavljenem komičnem pristo- f>u igra pacienta Billa na inva-idskem vozičku. Premiera daje vtis, da so igralci korektno m dinamično odigrali svoje vloge, ki seveda niso prav nič problemske in problematične, za celostno podobo predstave pa vsaka zase pomeni določen igriv izziv. Tako se mora Tine Oman v vlogi dr. Mortimoreja naglo pretvarjati v kaplana ali celo v medicinsko sestro, po- dobno kot Matjaž VjS*J Pavel Rakovec; Miran Ke f vlogi zdravniške eminencija prizora v prizor bolj P j čeprav mu je vsak visk^i Aleksander Valič kot n narednik pa je vse bolj spričo prevar, ki mu jih jajo ljudje v belem, med celo nečak... yj Uprizoritveno vods' . poskrbelo za vizualno i° cijsko posrečeno sceno, prostor, v katerem se * zdravniki z več izhodi, v nico, na hodnike, v oper J, dvorano, kar ni povsern ^ ceno, vendar pri dinamik1 ^ tov niti ni bistveno delo JI efektna scena je uw» ^ Logarja, ustrezajoče ^ ženske dekorativne k°s ^ zasnovala Darja Vidic> l J nekoliko pogovorno °% ? kar ustreza "družinski?1 meram v zdravniški soDl: ^j1 Predstava se torej vkU p j splošno akcijo za smer1, J igralci reklamirajo P^Luj'! zaslonov v zvezi s F3^ V primerjavi s tem Pr. vj f. Francozom so Cooneyje ■ m ki angleško togi in okor"^ zavestno naivni, kar Pa vendarle zbliževati Ajjr Slovence, čeprav iz«1 misel tega še ni zaznala^/ • France Dr. JANEZ POTOČNIK o strategiji gospodarskega razvoja Spremembe pokojninskega sistema že prihodnje leto Pokojnine naj bi se prihodnje leto odlepile od plač, v dveh letih bi lahko uvedli izračun pokojnine na osnovi celotne delovne dobe in ne veče le desetih let ali v nekaterih primerih celo samo zadnjega leta. Kranj, oktobra - Na razširjeni seji upravnega odbora Območne zbornice Kranj je v petek, 29. septembra, strategijo gospodarskega razvoja Slovenije predstavil dr. Janez Potočnik, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj. Direktorje pa je najbolj zanimala ekonomska politika v prihodnjem letu oziroma problemi, ki jih žulijo danes. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije vsebuje pogled makroekonomske stroke na razvoj gospodarstva, dokument je izdelan, zdaj pa že potekajo njegove razdelave. Potekajo predvsem v smeri industrijske politike in obrtne strategije, izdelave t.i. "bele knjige", reforme pokojninsko socialnega sistema, poteka pa že reforma državne uprave, pri čemer Pomagajo švicarski strokovnjaki. Velika natančnost bo potrebna zlasti pri oblikovanju reforme pokojninsko socialnega sistema, saj gre za redistribucijo med generacijami in sloji, je uvodoma dejal dr. Janez Potočnik. šok, njegova ukinitev pa je seveda pogoj za zmanjšanje inflacije, ki bo po Potočnikovi oceni konec letošnjega leta 8-odstotna. Seveda to še vedno ni evropska inflacija, vendar pa že lahko govorimo o mastrichts-kem konvergenčnem merilu, ki letos znaša 3,44 odstotka. Dražja pšenica, "zamrznjen" kruh Direktor leske Gorenj ke Matjaž G maj nar je vprašal, kakšno strategijo ima vlada, ici je podražila pšenico, hkrati pa zamrznila cene kruha. Dr. Potočnik je dejal, da tega problema podrobno ne pozna, ve pa, da so zaradi nizkih odkupnih cen stalni problemi z odkupom pšenice. Sicer pa so nizke cene hrane lahko strateški cilj države, kar ni v skladu z ekonomijo, zato mora reševati probleme živilske industrije. Direktor Gmajnar je postregel z zanimivo primerjavo, da je pri nas razmerje med ceno moke in kruha ena proti 2,5, v Evropski unije je ena proti Navezanost pokojnin na Janez Potočnik štiri, v bivši Jugoslaviji pa je cene in ne več plače bll° cna Proti tri s takšnim Direktorje je najbolj za- ,. "Bt**" se seveda ne nimala tekoča ekonomska politika, Vinko bomo m°gh vključiti v EU. Perčič iz kranjske Save je vprašal, kakšna bo Postopne spremembe pokojninskega sistema v prihodnjem letu, da bi preživeli lnprišh so Kdaj se bodo obremenitve zaradi spre-razvoja. Dr. Potočnik je odgovoril, da naj bi memb pokojninskega sistema zmanjšale? državni proračun prihodnje leto znašal 570 milijard tolarjev, kar je že okleščena številka, še ta pa je po njegovem previsoka. Vlada ne bi smela odstopiti od reforme Pokojninskega sistema, čeprav je prihodnje 'eto volilno, zelo hitro bi bilo moč vsaj rast Pokojnin navezati na rast cen in tako opustiti navezanost na rast plač. Takoj naj °i uvedli tudi premoženjske davke, kjer davčni učinek sicer ne bo tako velik, bo pa socialni. Socialni sporazum o plačah pa naj bi podaljšali, brez običajnega trimesečnega "zraka". Ciste plače so letos realno porasle za 6 odstotkov, v socialnem sporazumu je predvidena 3-odstotna realna rast, ker je bila na začetku leta večja, zdaj pa se je umirila. Zato dr. Potočnik ocenjuje, da bo konec leta realna rast čistih plač od 3,6 do 4 odstotke, kar pomeni, da bo višja kot rast javne Porabe. Dr. Potočnik je dejal, da je to seveda predvsem stvar političnega soglasja, vsekakor pa bi morali nekaj storiti že prihodnje leto, čeprav bo volilno. Takoj, torej že prihodnje leto bi lahko rast pokojnin na navezati na rast cen in potemtakem ne bi več sledile plačam. Eno do dve leti bi potrebovali za uvedbo novega načina izračuna pokojnin, po katerem osnova ne bi bila več odvisna od desetletnega povprečja, temveč od celotne delovne dobe. Po Potočnikovih besedah bi morali izenačiti tudi delovno dobo za moške in ženske. Najtežja pa bi bila seveda sistemska sprememba, ki je lahko le postopna, saj gre prerazporeditev med generacijami, zato je potrebna visoka stopnja soglasja. Vsekakor pa ne bi smeli ponoviti napake pri prodaji družbenih stanovanj, saj denarnega učinka ni več in stanovanjski sklad letos že dokapitalizirali iz proračuna Pomoč izvoznikom tudi prihodnje leto 5 padcem carin ho bencin verjetno dražji Direktorja tržiškega Peka Franca Grašiča Je zanimalo, ali bodo tudi prihodnje leto izvoznikom subvencionirali prispevke, kakor je bilo obljubljeno. Dr. Potočnik je dejal, da so res obstajala tudi razmišljanja o ukinitvi teh subvencij, vendar zdaj že lahko feče, da do tega ne bo prišlo. Vprašanje pa je kolikšne bodo, verjetno bodo nekje med 5 ln 10 milijardami tolarjev. Izvozne subvencije seveda niso dolgoročna rešitev, razmišljali so tudi do tem, da bi ta dena dali Banki Slovenije in tako vplivali na rast tečaja,vendar je medtem že prišlo do njegove avtonomne rasti. Na tečaj namreč vlada drugače ne more vplivati, samo enkrat smo na glas razmišljali, da je tečaj prenizek ■n reakcija Banke Slovenije je bila huda, češ da se vlada vtika v njeno poslovno politiko, ki je avtonomna. Seveda pa je treba Povedati, da je imela Banka Slovenije v *adnjem letu in pol zaradi nesistemskega Priliva deviz na trg zelo veliko opravka s Porivanjem tečaja navzgor, saj se dobro zavedajo, kaj nizek tečaj pomeni za izvozno naravnano slovensko gospodarstvo. Nevaren trenutek za dvig obresti Kakšne bodo obrestne mere in možnosti Z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo bodo padle carine, vendar dr. Potočnik pri tem ne pričakuje velikih posegov. Verjetno pa se bo podražil bencin, ki je zdaj pri nas poceni, kar je tudi napačen razvojni spodbujevalec. Razlike so tudi pri elektriki in telefonskih storitvah. Telefonski pogovori s tujino so pri nas desetkrat dražji od domačih, zato je razumljivo, da pri nas nekaj zasebnih podjetij že ponuja cenejše možnosti telefoniranja v tujino. Če so domači telefonski pogovori pri nas zelo poceni, pa je še vedno zelo drag telefonski priključek, saj je zanj v EU potrebno odšteti približno 200 mark, pri nas pa stane 1.200 mark. Spopad s sivo ekonomijo Je tudi previsoka cena dela napačen razvojni spodbujevalec? Zdaj odpisujemo čevljarsko industrijo, nato bo verjetno na vrsti tekstilna, katera bo naslednja? Nimam pravega odgovora, je dejal dr. Potočnik, potrebni so sistemski premiki, ti pa so težki tn zato lahko le postopni. Drugi, prav tako težek problem pa je siva ekonomija, ki ga je vsekakor treba razrešiti. Ukrepi so lahko različni, nekaj zgledov na Če bi denimo na; —7----..7----.-.--t .------.— r v- - tujem imamo. Ce bi denimo pri izračunu 'ajernanja posojil v tujini je zanimalo Matka pokojnine upoštevali vso delovno dobo, bi BPfttfc direktorja Golf & Park Hoteli bil to udarec za sivo ekonomijo. Ali pa, če bi u'ed. Obrestne mere so v zadnjih letih Padle, še vedno pa so precej višje kot vetovne, trenutno pa obstaja nevarnost, da e zaradi gibanja tečaja dvignejo, je dejal dr. Potočnik. Sicer so obrestne mere znak normalnih gospodarskih razmer, ko bodo na svetovni avni, bo postorjeno vse in ne bomo več v ranziciji. Vlada je začela s postopnim k,njanjem velikega R, kar bo prav tako lahko avtomobilske prikolice imeli samo tisti, ki imajo registrirano dejavnost. Sivo ekonomijo v Nemčiji preganjanjo na bolj domiseln način, je dejal Matjaž Gmajnar. Vsak lahko letno opravi 585 dodatnih delovnih ur in nič več, prav tako jih ne more opraviti denimo namesto brata, temveč lahko le svoje. Država pa od dodatnega dela pobere 10-odstotne dajatve. • M. Volčjak NOV SALON POHIŠTVA V KRANJU Kranj - Poslovni sistem Liko združuje osem med seboj povezanih podjetij, ki zaposlujejo 728 strokovnjakov na področju lesne industrije. Ob 120-letnici, ki jo praznujejo letos, sistem Liko odpira svoj prvi prodajni salon na Gorenjskem. Salon, ki bo zelo kmalu zaživel, najdete v javnih skladiščih na Kolodvorski 3 v Kranju. V njem bodo na razpolago njihovi programi vrat, miz in stolov, stilnega pohištva in okrasnih parketov. Nudili pa bodo tudi ostale programe omar, pisarniških oprem ter kuhinjskih in sedežnih garnitur drugih proizvajalcev. Posebna ponudba poslovnega sistema Liko je zagotovo okrasni (ornamentni) parket, ki slovi po čudovitih vzorcih. Izdelujejo ga v podjetju Liko Modus. S parketarstvom imajo v Liku že 120 let dolgo tradicijo. Ker je izdelava takega parketa precej draga, ga oblikujejo le po naročilu. Je nadvse primeren za obnovo starih meščanskih hiš, gradov in samostanov. Dobavni rok je od 60 do 90 dni, cena pa se giblje od 150 do 180 mark. Liko Vrata ponuja obširen program notranjih in zunanjih vrat iz hrasta, bukve, jesena in mahagonija. Zelo znana so predvsem vrata Naupor-tus. V njegovem sistemu domuje tudi podjetje Liko PRIS, ki proizvaja računalniški program. Podjetje se poslužuje sodobnih metod, kar mu omogoča, da s sorazmerno majhno ekipo dosega visoko učinkovitost. Program podjetja Liko PRIS zajema računalniške sisteme, računalniško periferijo in industrijsko avtomatizacijo. V salonu pohištva Liko Vrhnika, ki se odpira v prostorih javnih skladišč ob železniški postaji v Kranju, vam ponujajo večino naštetega programa. In še več. Ponujajo vam omare češkega proizvajalca, če pa si boste zaželeli nanovo opremiti pisarno, boste prav tako prišli na svoj račun. Pa to še ni vse. Tudi na gospodinje so mislili, zato imajo na zalogi kuhinjsko garnituro, predvsem kote in klopce. Poleg miz in stolov iz njihovega programa, seveda. Dogovarjajo pa se tudi za prodajo ostalih kuhinjskih elementov. Iz Indonezije so prav za vas prikrbe-li Ratan pohištvo iz bambusa. Izbrali boste lahko celo svoj barski stol, če vam to ne bo všeč pa gugalnik. Otroški stoli bodo v veliko olajšavo mladim mamicam pri hranjenju svojega zaklada. Če vam ni več všeč vaša sedežna garnitura, ne odlašajte. V novem prodajnem salonu Lika v Kranju boste našli med ponujenim blagom tudi italijansko sedežno garnituro. Liko pa vam iz svojega programa ponuja tudi regale za dnevne sobe. Prodajalci novega salona se tudi trudijo, da vam ponudijo program oken Mizarstva Volčja Draga. V salonu bo malo - kot tudi veleprodaja. Njihov telefon je 064/266 597, odprto pa imajo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Sodobna elektronika Živahen celotedenski utrip se nadaljuje TELEFON z obrazom in vsebino Vsi, ki si sejma še niste ogledali, to lahko storite samo še danes od 9.30 do 18.00 ure. Poleg številnih zanimivosti in novosti, si lahko ogledate tudi razstavo v hali C, na kateri se predstavljajo bavarske državne institucije in nekatera bavarska podjetja. Razstava je del Bavarskega tedna, ki med 28. septembrom in 8. oktobrom poteka v Ljubljani. Na njej lahko dobite zanimive informacije o bavarskem gospodarstvu ' in pobliže spoznate njihova podjetja. Danes bo potekala seja IO Sekcije elcktrodejavnosti Obrtne Zbornice Slovenije, v prostorih Gospodarskega razstavišča pa se bosta nadaljevali tudi dve strokovni posvetovanji v organizaciji Elektrotehniške zveze Slovenije, ki sta se začeli že včeraj. Ob 8.30 uri se bo nadaljeval ISEP 95 - 4. mednarodni simpozij o elektroniki v prometu, ki se ga udeležuje 150 domačih in tujih strokovnjakov. Strokovni prispevki na njem so razdeljeni na štiri tematske sklope: cestni, železniški, pomorski in zračni promet. Drugo posvetovanje pa se imenuje VAES 95 - 9. mednarodni simpozij o vodenju in avtomatizaciji elektroenergetskih sistemov in se začne ob 9.15 uri. Na njem z referati sodelujejo poleg domačih tudi tuji priznani strokovnjaki iz Avstrije, ISDN digitalno omrežje z integriranimi storitvami Vabimo Vas na predstavitev ISDN storitev, ki je na sejmu Elekronike, v hali B Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, vsak dan od 2. do 6. oktobra 1995 ali pa nas pokličite: TELEKOM siovcnijc Informacije: 080 80 80 ISDN - eno omrežje za vse komunikacijske storitve Telekom Slovenije se je odločil slediti trendom v svetu telekomunikacij in je obiskovalce sejma Sodobna elektronika seznanil s svojim novim projektom ISDN -digitalnim omrežjem z integriranimi storitvami. Po novem se pri Telekomu ne bodo ukvarjali samo z izgradnjo omrežij, ampak bodo opravljali tudi storitve na omrežjih. Do sedaj se je za vsako storitev zgradilo posebno omrežje za njeno posredovanje uporabnikom. Tako je bilo zgrajeno telegrafsko, telefonsko in podatkovno omrežje. Sodobna tehnologija pa omogoča vzpostavitev tehnološko poenotenega univerzalnega omrežja za posredovanje različnih storitev. In v čem je bistvo ISDN-ja? Gre za univerzalno digitalno omrežje za prenos govora, tekstov, slik in podatkov, ki je novo in ne temelji na že obstoječih omrežjih. Uporabnikom bo nudilo popolnoma nove storitve, ki jih sedaj v telefoniji nismo bili vajeni. ISDN priključek omogoča, da sta na enem telefonskem vodu hkrati možna dva razgovora. Če vas ni doma, ali če je vaš aparat zaseden, se bo poziv preusmeril na drugo številko, ki jo določite sami. Dva uporabnika telefona imata lahko na istem vodu vsak svojo telefonsko številko in prejemata vsak svoj račun. Z ISDN-jem lahko nov klic sprejmete, ne da bi prekinili tekoči razgovor. Na telefonskem aparatu se vam bo izpisala telefonska številka osebe, ki vas bo poklicala, telefonski aparat pa bo številko opremil še z imenom iz imenika, ki ga boste sami sestavili. Ta imenik vam bo omogočil tudi avtomatsko klicanje. Sogovorniku boste lahko poslali sliko ali tekst, pa tudi vaš dostop do Interneta bo bistveno hitrejši. Če veliko službenega dela opravljate doma, vam bo ISDN omogočil povezavo z vašim podjetjem. ISDN bo uporabnikom na eni liniji nadomestil tri običajne telefonske priključke: telefon, telefaks in priključek za modem. To pa bo omogočilo kvalitetnejši prenos govora in večjo hitrost prenosa podatkov. Z ISDN-jem se boste lahko preko video telefona vključili v predavanje na drugem koncu sveta in vzpostavili videokonferenco. Izgradnja ISDN-ja bo potekala skladno s standardi EURO-ISDN in bo zagotovila medsebojno enotnost in povezanost teh omrežij. Uporabniki si bodo s tem zagotovili višjo kakovost, večji izbor, zanesljivost in gospodarnost telekomunikacijskih storitev. Izbirali pa bodo lahko med dvema vrstama priključkov na ISDN omrežje. Osnovni dostop bo primeren za uporabnike z manjšimi zahtevami po pasovni širini in bo omogočil tri kanale. Primarni dostop pa bo zahtevnejšim uporabnikom omogočil kar 30 istočasnih zvez. Ciljni trg ISDN omrežja in storitev predstavljajo srednje velika in mala podjetja, ki si bodo tako izpopolnila svoje potrebe po komunikacijah. Velik interes pa pričakujejo tudi med individualnimi uporabniki in družinami. Pri Telekomu bodo ISDN omrežje raz-predli po vsej Sloveniji. Do leta 2000 naj bi bila penetracija ISDN 1 odstotek, kar pomeni, da bo na omrežje priključenih 20 tisoč uporabnikov. Da bi bilo interesentov za priključke čim več, jim Telekom nudi tudi ugodne cene, ki bodo za naročnike pomenile prihranek. Tako je potrebno za priključek oziroma za osnovni pristop odšteti 150.000 tolarjev. Ugodna cena naj bi stimulirala potencialne uporabnike in pri Telekomu upajo na dober odziv. Vsi, ki jih zanimajo dodatne informacije in pa cenik vseh storitev, te lahko dobijo na telefonski številki 080 80 80. Na popolnoma zasedenem sejemskem prostoru se je v petih dneh na 8000 kvadratnih metrih netto razstavnega prostora predstavilo 554 razstavljalcev iz sedemnajstih držav, od tega 250 neposredno, 304 pa preko zastopanih podjetij' Nemčije, Portugalske in Švedske. Prva obsejemska prireditev na Sodobni elektroni^1 je bilo torkovo posvetovanje na temo "Inteligentne zgradbe", ki ga je organiziralo Združenje za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije, v sredo paje Revija Telstar pripravila okroglo mizo na temo "Kabelska in satelitska televizija danes in jutri". Veliko zanimanja med obiskovalci sejma je vzbudila tudi sredina tiskovna konferenca' ki jo je sklical NBC Super Channel. Na njej so predstavili svoj nov jesenski televizijs^1 program in spremembe v svojem razvoju. Angleška TV družba Super Channel je začela z oddajanjem satelitskega signala že leta 1985, oktobra 1993 pa je večinski nadzor dobila svetovna TV hiša NBC. Od takrat naprej je letni dohodek, ki ga NB^ Super Channel ustvarja z oglasi, narasel za 92 odstotkov. Leta 1992 so namreč izvedi' promocijsko kampanjo, ki je po obsegu presegla podobne kampanje drugih vseevropskih TV družb - promocijo so vložili kar 5 milijonov funtov. Trenutno dosegajo 65 milijonov gospodinjstev in 350 tisoč hotelskih sob. Vsak teden pa se ji111 število novih odjemalcev poveča za povprečno 90 tisoč. Oddajajo 24 ur dnevno in sedem dni tedensko, oddaje pa so v angleščini, podnaslovljene pa so tudi v nemškem, nizozemskem in francoskem jeziku. NBC Super Channel je preko kabelskega omrežja in satelitov Eutelstat II in Astra ID dostopen v 44 državah od Islandije do Saudske Arabije. Med velikimi in znanimi podjetji, ki se v teh dneh predstavljajo na sejmu jc tudi Siemens, ki spada med vodilne svetovne koncerne na področju elektroopreme. V na A razstavljajo zelo obsežen program, katerega poudarek je na bodočem tržišču telekomunikacij, na avtomatizacijski tehniki, pogonski, preklopni in instalacijski tehniki, energiji in sestavnih elementih. Koncem ima v Sloveniji svoje podjetje Siemens, d.o.o., Ljubljana, kije bilo ustanovljeno leta 1992 kot predstavništvo matic0 firme Siemens AG Berlin/Muenchen. Trenutno poteka razvoj podjetja v samostoj0^ prodajno družbo, ki bi obsegala tudi servis, montažo in vzdrževanje. S tem želijo bolj razširiti svojo prisotnost v Sloveniji, ki je že tradicionalna. Uspešno področje -Siemens pri nas predstavlja medicinska tehnika, saj njihov proizvodni program pokriva celoten spekter naprav - od diagnostičnih aparatov do sistemov za nadzorovanje pacientov. Drugo pomembno prodajno področje za slovensko industi/ je avtomatizacijska tehnika, pa tudi telekomunikacije niso zanemarljive. Tudi p11 modernih prometnih sistemih ponujajo pri Siemensu celovite sisteme z najsodobnejšimi rešitvami. danes zapira vrata tudi zadnji dan program Sodobne elektronike so popestrile tudi številne obsejemske prireditve, ki so prav tako Privabile mnoge domače in tuje obiskovalce. ^ekajjih je ostalo tudi še za zadnji sejemski dan. Siemens, d.o.o., želi dobiti tudi čim večji delež pri obnovi slovenskih elektrarn -2aenkrat so jim zaupali obnovo dravskih elektrarn, za kar se bo porabilo 32 milijonov E*EM, je povedal direktor Janko Hrvatic in dodal, da do leta 2000 načrtujejo tudi prenovo soških in savskih elektrarn. Poleg gigantov se na Sodobni elektroniki predstaviljajo tudi manjša podjetja z ^nimivimi novostmi. Ardito iz Nove Gorice se predstavlja z Gevviss, s.p.a., ki je vodilni talijanski in evropski proizvajalec široke palete proizvodov na področju stanovanjske gradnje, gospodarskih in industrijskih objektov. S 4000 različnimi proizvodi je prisoten na mednarodnih trgih in deluje v 80-ih državah sveta. V Sloveniji je prisoten od leta 1992. Zasebni razsiskovalec Francelj Trdič na sejmu demonstrira računalniški vid. Predstavlja projekt stroja, ki se po prostoru giblje s pomočjo umetnega gledanja. Stroj demonstrira tudi iskanje in predstavljanje določenega predmeta, pTl Čemer je navidezno elektronsko gledanje edini vir povratne informacije o prostoru, po katerem se giblje. IVI doktor, MusiK veliki med majhnimi "Telstar je bil sicer prvi aktivni telekomunikacijski satelit, ki sta ga 'sta 1962 izstrelili ameriška telefonska družba ATT in ameriška Vesoljska agencija NASA. Pravzaprav je bil to prvi praktični Poskus, kako s sateliti omogočiti neposredne medcelinske telefonske povezave in televizijske prenose. .Nekako takole boste lahko o izvoru satelitski sprejemnik. Drugi del revije je ^lenega imena prebirali na prvi strani revije namenjen stroki, saj gre za strokovne članke fflttar, edine slovenske revije za kabelsko in s področja kabelske in satelitske tehnologije, satelitsko televizijo. Kakšen teden je že v Prodaji oktobrska, petinpetdeseta številka 'elstara, ki sicer izhaja že skoraj pet let in je "finutno prodana v 7000 izvodih. . Revijo Telstar zaznamuje izredno širok '*bor satelitskih programov, saj lahko izbir? j^rto kar med 42 satelitskimi postajami, za *atere je v reviji predstavljen celoten program *a tekoči mesec. V prvem delu revije bomo ^šli zapise iz vsebine posameznih programov od filmov, nadaljevank, dokumentarcev- .., novosti, ki jih pripravljajo na Posameznih programih in njihovi ratingi odroma gledanost, tu so predstavitve novih ^ogramov, vsaka številka pa prinaša tudi P'asbene prispevke, naj bo to predstavitev paterega od glasbenikov, skupin, ali pa formacije o tistem, kar se dogaja na 9'asbenih TV kanalih. Tako kot glasbi sta rvo strani namenjeni tudi športu in športnim I tnalom na satelitski televiziji. Nekajkrat na ®*o objavijo tudi pregled frekvenc za posajene satelitske programe, kar je dobrodo- šlo predvsem tistim, ki imajo individualni o satelitskih sprejemnikih, dekoderjih, antenah, videokamerah... Avtorji člankov so strokovnjaki z omenjenih področij. Poleg Telstara, podjetje Sibila, d.o.o., iz Ljubljane izdaja Crosat, podobno revijo za hrvaško govorno področje, v juliju pa je izšla tudi glasbena revija Dr. Musik, katere urednik je Gorenjcem bržkone poznani Hemingway, saj je bil na začetkih kranjskega radia eden izmed glasbenih urednikov. Posebnost revije so ocene 100 najpopularnejših cd plošč, ki jih lahko dobimo v Sloveniji, sicer pa ima revija Dr. Musik vse, kar imajo njene sestre drugod po svetu, ekskluzivne intervjuje, fotoreportaže lestvice, glasbene novice, nagradne uganke in še in še... Druga številka bo izšla te dni in potem vsak mesec... In kot je na koncu dejala Sabina Presek, urednica revije Telstar: "Obe reviji ustvarja odlična ekipa sodelavcev z množico zunanjih dopisnikov, zato sta dobra informacija in prijetno branje zagotovljena." Sicer pa pozanimajte se na Plešičevi 10 v Ljubljani, oziroma telefonski številki (061) 159 - 25 - 22. Tudi strela z jasnega... Med razstavljala na sejmu "Sodobna Elektronika '95" se je letos prvič predstavilo tudi podjetje Repar s Škofljice pri Ljubljani. Kljub "mladosti", saj polno poslujejo šele dve leti, pa so si na slovenskem trgu že utrli pot predvsem z zanesljivostjo in kvaliteto, ki sta prvi značilnosti njihovih izdelkov. To, da je telefon ena največjih sodobnih človekovih pridobitev, je seveda jasno, jasno pa je tudi to, da telefonski aparat ni zgolj škatla s slušalko v katero rečemo: "Živjo Francelj, kako si," in nam Francelj na oni strani preko drugega telefonskega aparata sporoči, da dobro. Sodobna tehnologija teži k nenehnemu izpopolnjevanju telekomunikacijskih naprav, da je naša komunikacija preko telefonije lažja in prijetnejša, da je naš telefonski aparat, naše telefonsko omrežje varno pred zunanjimi vplivi, naj bo strelo ali nepoklicanimi koristniki naših telefonskih im-pulsov, hmm... kdo bi si mislil, da telefon zna izklopiti celo pralni stroj, na katerega smo čisto pozabili, ko smo odhajali od doma... Mali telefonski centrali RP 102 in RP 103 tako omogočata priključitev dveh ali treh telefonskih aparatov na eno zunanjo linijo, slednja tudi s tonskim in podaljšanim izbiranjem. Medtem ko sta centrali primerni za večdružinske hiše in manjša podjetja pa so njihove prenapetostne zaščite koristne v vsakem domu, saj so namenjene varovanju občutljivih telekomunikacijskih naprav pred atmosferskimi razelektritvami. Prena-petostna zaščita podjetja Repar bo pred strelo obvarovala vaše telefonske linije, telefonske aparate, prenosne telefone, telefonske centrale, telefaxe, modeme, računalnike in HI - Fl naprave. S tako imenovanimi telefonskimi blokadami boste nepoklicanim "telefonistom" lahko preprečili klice na določene številke, ki lahko močno povečajo vaš telefonski račun. Klicanje izven omrežne skupine (0), iz države (00), na mobitel (0609) ali pa na take in drugačne specialne številke, ki se začnejo z 090 bo s telefonsko blokado le še utopija. Daljinski vklop preko telefonske linije pa je namenjen vsem, ki s telefonskim klicem želite vklopiti različne porabnike (do moči 2 kW), kot so centralna kurjava, bojler... V podjetju Repar poleg tega izdelujejo tudi sisteme za tarifiranje, tako imenovane cleanphone... Vsi izdelki so plod lastnega razvoja, so atestirani, njihova največja prednost pa je, da so prilagojeni zahtevam domačega trga. Njihova uporaba je preprosta, prav tako pa tudi montaža. Poleg zanesljivosti in kvalitete vam bodo v podjetju Repar pri vašem nakupu svetovali, saj je po besedah lastnikov podjetja prav korekten odnos do strank ena temeljnih postavk, s katero si želijo priboriti svoj prostor pod soncem. Žal pa je še vedno največji problem miselnost Slovencev, da je vse kar je tujega, boljše kot domače. Cenenost tako marsikdaj dobi prednost pred kvaliteto in zanesljivostjo. Tudi zanesljivostjo, kadar gre za servis in rezervne dele posameznih izdelkov, čeprav le - ti pravzaprav nikoli ne potrebujejo popravila... In medtem, ko je podjetje Repar prijetno presenečenje, pa vas strela nikoli... ... ne bo presenetila REPflR tUKTRONIKA Halo, halo Tjtelefon trade Izkušnje, znanje in široka ponudba so kvalitete, po katerih že več kot pet let poznamo podjetje Telefon trade, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem telekomunikacijske opreme in je hkrati tudi uradni avtorizirani zastopnik japonske korporacije Matsuhita Electric, katere najbolj znana blagovna znamka je Panasonic. Podjetje Telefon trade, ki ima sedež v Kranju na C. Staneta Žagarja 27a in dve izpostavi, trgovino in servis na Brilejevi 12 v Ljubljani, prav tako pa na Ljubljanski cesti 1a v Kranju, je bilo tudi eno izmed osrednjih razstavljalcev na sejmu "Sodobna elektronika '95", ki danes zapira svoja vrata. Program Panasonicovih telekomunikacijskih aparatov, ki jih ponujajo v podjetju Telefon Trade, sega od žičnih in brezžičnih telefonskih priključkov, tudi na 900 MHZ področju, pa popularnih telefonov "vse v enem" (telefon, tajnica, telefax) do telefaksov na termopapir in navadni papir ter najmodernejših digitalnih hišnih telefonskih central od malih kapacitet pa do srednje velikih kapacitet z opcijo ISDN priključka. Svojo ponudbo so razširili z matričnimi tiskalniki, na sejmu pa so predstavili tudi široko paleto drugih Panasonicovih izdelkov, kot so klimatske naprave, mini glasbeni stolpi, kamere, videorekorderji... Za vse izdelke, za katere velja dveletna garancija, ki ste jih v teh dneh spoznali na sejmu in si jih lahko ogledate v njihovih prodajalnah, so v podjetju Telefon trade poskrbeli za vse potrebne ateste, poleg svetovanja, prodaje in montaže, pa vam bodo nudili tudi celoten servis z originalnimi rezervnimi deli. Na sejmu "Sodobna elektronika '95", torej tudi še danes, so njihovi izdelki dostopni po 10 do 15 odstotkov nižjih cenah, podjetje Telefon trade pa je kot uradni zastopnik znamke Panasonic tudi sicer znano po ugodnih cenah. Sedež in poslovalnici Telefon trade so odprti med 9. in 19. uro ter ob sobotah med 9. in 12. uro. Panasonic 21 omendi Komenda, 6. oktobra - ganizira letos že drugi sejem Konjeniški klub Komenda kmetijske mehanizacije, od 6. do 9. oktobra na Danes ob 10. uri ga bo hipodromu v Komendi or- odprl župan iobčine Kam- CJABRIEL d.o.o. vam na kmetijskem sejmu nudi traktorje Zetor, Fiat HMT, Valmet, ZTF, priključke in kmetijsko mehanizacijo. Obiščite nas na sejmu v Komendi. nik Tone Smolnikar. Prireditelji napovedujejo predstavitev traktorjev in priključkov znanih proizvajalcev po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Prvič bodo v Sloveniji na primer predstavljeni novi tipi traktorjev Deutz Fahr. Razstavljenih bo 20 tipov traktorjev od najmanjših do velikih. Sicer pa bo predstavljen ves kmetijski program 25 domačih in poznanih tujih razstavljal-cev. Sejembo odprlvsak dan od 9. do 18. ure na površini 3.500 kvadratih metrov. V nedeljo bo na sejmu tudi prodaja rabljene kmetijske mehanizacije. Vse dneve pa bo mogoča tudi menjava staro za novo. ETA Kamnik in Kmetijska zadruga Komenda pa bosta poskrbeli za prodajo ozimnice. Vstopnine ne bo, za parkiranje pa bo tudi poskrbljeno. Med razstavljalci na sejmu v Komendi bodo pozna- na imena, kot so Kosmos, Agrometal, Romax, d.o.o., Kranj, Gorenc Stare Ludvik, Creina Kranj, Gabriel, d.o.o., Zgornje Pirniče, Al-peks Sr. Bitnje, Euroglob- trade Šenčur, Zupan Trade Polzela, Lah Kmetijska mehanizacija Komenda, Moto Zip, d.o.o., Famis, d.o.o-Vransko, Kas koble Polj' čane... MIMM?© W&WC9 Bo€>o@o9 NOV VETER V LESU Izdelujemo najlepše lesene predmete na svetu: poštne nabiralnike, omarice za ključe, hranilnike, mesnice, škatle za čistilni pribor, gospodinjski seti, izvirne letve s kozarci za aperitiv, sol i poper seti, pručke itd., VSE ZELO UGODNO Ul. Kamniškega bataljona 1, tel./fax. 061/721-742 OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKEM SEJMU V KOMENDI KOMENDA VABI NA KMETIJSKI SEJEM Vabimo vas na veliki jesenski kmetijski sejem v Komendi, ki se začne v petek, 6. oktobra, in traja do ponedeljka, 9. oktobra, kjer boste po ugodnih cenah lahko kupili kmetijsko mehanizacijo. Na sejmu bodo predstavljali svoje izdelke znani izdelovalci, uvozniki in trgovci kmetijskih strojev. Lahko boste kupili tudi nadomestne dele za kmetijske stroje in vse za ozimnico. Prireditev bo v petek ob 10. uri odprl kamniški župan Tone Smolnikar. Sejem bo organiziran na 3500 m2 površine na hipodromu. Vstopnine ni, parkirni prostori so zagotovljeni. V nedeljo je, v okviru sejma, organiziran poseben sejem rabljene kmetijske mehanizacije. Pripeljite vaše rabljene stroje in traktorje. Vabljeni v Komendo! CREinfl PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE Kranj, Mirka Vadnova 8 V industrijski coni Primskovo Iz lastne proizvodnje vam nudimo: cisterne za gnojevko, mešalci gnojevke, električni, kardanski; valjčni mlini za žita odjemalci silaže, V trgovini ob tovarni vam nudimo: rezervne dele strojev Creina, rezervne dele strojev SIP, bela tehnika, akustika, vrtne kosilnice, peči za centralno po naročilu Trenutno posebno ugodno: žaga motorna Jonsered, tip 2054, cena 54.285,00 žaga motorna Jonsered, tip 630, cena 80.430,00 žaga motorna Jonsered, tip 2077, cena 86.940,00 praini stroj Gorenje, tip 604 X 45.140,00 rezalni strojček Gorenje, kovinski 501 17.243,00 peč na petrolej RCA 880 z dvojnim izgorevanjem 51.916,00 Trgovina je odprta vsak dan od 7 tel.: 064/242-455 trgovina tel.: 064/242-357 prodaja Creina kmetijske mehanizacij0 do 1 9. ure. UUta^oTEL: 064/331 375 KRANJ, C. na Klanec 9 Vam nudi: • REZERVNE DELE za traktorje IMT, TV, Zetor, Univerzal, Fiat, Ursus • motorna olja, filtri • vse vrste kardanov in rezervne dele za kardane • veliko izbiro vseh tipov AKUMULATORJEV Vesna in servis akumulatorjev Vesna za Gorenjsko • POPRAVILO kardanov in traktorjev: Torpedo, IMT, Univerzal, Fiat, Tomo Vinkovič, Zetor • Generalna popravila motorjev • Popravila hidravlik, menjalnikov Popravila izvajamo tudi na vašem domu! Preden se odločite, pokličite! KOTAiTTO MUŠIČ ANDREJ s.p. LOKA, TESTENOVA 47 MENGEŠ, tel. (061) 738-619 KOVAŠTVO MUŠIČ ANDREJ vabi obiskovalce kmetijskega sejma v Komendi na ogled svojega proizvodnega programa: PREDSETVENIKE, VILICE ZA BALE, PLANIRNE DESKE, VALJE, TRAVNIŠKE BRANE, RIPERJE TER OSIPALNIKE IN OKOPALNIKE. Se priporočamo! LAMBORGHINI zastopa, prodaja BgfflgP AGROMETAL Crni vrh 4, Polhov Gradec - od 35 - 190 KM - zavore 4x4 - sodoben dizajn - primerni za najtežje terene IJEESI spet pri nas zelo iskane in kvalitetne balirke in samonakladalke 10 - 25 m3 Bevilacqua. Menjamo staro za novo. V zalogi je veliko rabljenih traktorjev in priključkov. Vabljeni na sejem v Komendo od 7. do 9. 10. Sejemski popust! Razstavo obrti in podjetništva, na kateri sodeluje okrog sto obrtnikov oziroma podjetnikov iz občin Bled, Bohinj in Radovljica, je letos organizator popestril z več prireditvami. Tako bo danes (6. oktobra) popoldne CVETLIČARNA SPAANS Kranjska c. 4 Radovljica tel, 064/714-827 Triglavska 15 Boh. Bistrica tel. 721-445 CVETLIČARSTVO IN PRODAJA DARIL ///. Teden obrti in podjetništva Do nedelje bo v Festivalni dvorani na Bledu razstava izdelkov in storitev, ki jo organizira Območna obrtna zbornica Radovljica. nagrade, za obiskovalce pa bo žrebanje nagrad. Danes dopoldne pa bo na Bledu tudi strokovno posvetovanje predstavnikov up- sluŽf ravnih enot, davčnih in gorenjskih obrtnih nic o zakonodaji in predp^ s področja obrti in podj6 ništva. Vidmar Darinka, Gradnikova 111, Radovljica, tel.: 710-077 IZDELOVANJE OTROŠKIH OBLAČIL najprej promenadni koncert Pihalnega orkestra jeseniških železarjev, zvečer ob 19. uri pa bo v Festivalni dvorani zabavni večer, na katerem bodo nastopili Štajerskih 7 in Boutique Moped show. Za podjetnike in obrtnike, pa tudi za druge obiskovalce, bo vstop prost. V okviru III. Tedna obrti podjetništva pa bo v in soboto tudi srečanje slovenskih avtoprevoznikov s posvetom o problematiki javnega cestnega prometa, pred hokejsko dvorano na Bledu pa bo ob 10. uri predstavitev tovornih in dostavnih vozil, prikolic ter motornih olj. Razstava vozil bo tudi v nedeljo, ko bodo sicer ob 15.30 razstavljalcem v Festivalni dvorani podelili BEK0R, d.o.o. Podjetje za zaščito površin Poljšica pri Podnartu 13, 64244 Podnart Tel./fax: (064) 731-261 PESKANJE IN ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA VSEH VRST MATERIALOV NEOMEJENIH VELIKOSTI IN OBLI& V OBRATOVALNICI IN NA TERENA ISA V/ ANKERST STENSKE URE /\ ZG. BESNICA 55 V U 403-173 Proizvodnja: nateznih vijakov, žičnih spon, karabinerjev, sponskih drogov, ostalih vijakov po naročilu Vrhnje 9, 64240 Radovljica, tel: 064/715-016 tel./fax: 064/715-516, mobitel: 0609/613-403 MRAK & CO., d.n.o., KAMNA GORICA Ravne 5 tel./fax: (064) 714-066 64246 Kamna Gorica NOJEVA LUČKA! _____^ - izdelujemo dekoracijske svetilke iz nojevih jajc - luč je primerna okrasna svetloba vašega doma ali vašeg0 % lokala, darilo poslovnim partnerjem In vsem, ki vam pomenijo ^e - nojevo jajce je unikatno poslikano v različnih motivih-jajce pa obkroža neonska svetloba - oglejte si novost v svetu na Blejskem sejmu J GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Iskra dosega štirikrat višjo rast od slovenskega povprečja Terminale sanirajo prek podjetja STI, kije v lasti holdinga Eden izmed upnikov je predlagal stečaj Terminalov, vendar se holding z njim pogaja, da bi predlog umaknil Jjubljana, 3. oktobra - Iskra je že S"8° leto v vzponu, dosega štirikrat ■trejšo rast obsega proizvodnje kot . °vensko gospodarstvo. Letošnji izvoz ® znašal približno 600 milijonov mark, .5 odstotkov prihodka ustvarijo z vozom, zato Je dohodek slabši, ven-.ar bodo letošnje leto zaključili brez .gube, je na tradicionalni tiskovni °nfcrenci v času ljubljanskega sejma 2**fronike povedal Dušan Šešok, prednik uprave holdinga Iskra. Podjetja, ki so kapitalsko povezana s 0 dingom Iskra so v letošnjem prvem P0lletju za 19,1 odstotka povečali obseg Proizvodnje, slovensko gospodarstvo pa °a Je za 5,4 odstotka. Po še bolj svežih P°aatkih pa je bila v prvih osmih esecih letošnjega leta v Iskri rast Proizvodnje 23,45-odstotna, torej skoraj Petkrat hitrejša kot v Sloveniji. Uto naj bi končali brez izgub ■ Iskra je letos za 22,4 odstotka poveva izvoz, domačo prodajo pa za 8,3 ^stotka. Izvoz je v letošnjem prvem Polletju znašal 281 milijonov mark, letni Pa naj bi znašal približno 600 milijonov ""ark, saj je drugo polletje običajno *aJetnejše. Kar 65 odstotkov prihodka e Ustvarijo z izvozom. Izvoz na zapo-. enega je v drugi polovici osemdesetih P znašal 15 tisoč mark, letos pa znaša 3?-700 mark. Prav izvoz je ob izgubah v Terminalih w ^eg> glavni razlog slabšega dohodka, letošnjem prvem polletju je bila glede ^ako lansko razdobje inflacija 15,4-" na, marka pa se je podražila le za Ki* odstot Dušan Šešok, predsednik uprave holdinga Iskra. 1,3 odstotka. Pri tako velikem izvozu tega izpada ne moremo nadomestiti z notranjimi ukrepi, saj je prodaja v tujini tudi pod precejšnjimi cenovnimi pritiski, je dejal Dušan Sešok. Izgube so zdaj manjše od odstoka prihodkov, ocenjujejo pa, da bodo letošnje leto zaključili pozitivno. Sanacija Terminalov in Vege Kljub visoki rasti proizvodnje ostajajo prihodki realno na ravni lanskega leta. Izgube so deloma posledica neustreznih, dragih finančnih virov iz preteklosti, lani so finančno sanirali nekaj podjetij, ki po pričakovanjih letos ne bodo več poslovali z izgubo. Trenutno je večji del problemov nanaša na Semicon, kranjske Terminalih in Iskro Vego. Terminali so večji problem kot Vega, je dejal Dušan ŠeŠok. Sanacija Terminalov poteka prek podjetja STI, ki je v 100-odstotni lasti holdinga. Zaenkrat podjetje uspešno posluje in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Vendar pa je problem po stroškovni plati v Termi- nalih zelo težek, saj občutijo vse hujšo konkurenco, zlasti z daljnega Vzhoda, ki je neusmiljena. Delajo z bistveno nižjimi stroški, saj je delovna sila desetkrat cenejša. Stroške smo zdaj uspeli podrediti prihodku, je dejal Šešok in računamo, da bomo lahko postopoma začeli servisirati upnike v Terminalih. Terminali nikakor ne smejo v stečaj Na naše vprašanje, ali bodo šli Terminali v stečaj, je Dušan Šešok odgovoril, da bodo naredili vse, da ne bi šli v stečaj. Projekt je zamišljen tako, da bi po uspešni sanaciji, ko bo podjetje STI normalno poslovalo in bi uspeli regulirati večino obveznosti na Terminalih, ponovno spojili podjetji STI in Terminali. Nikakor nismo zainteresirani za stečaj Terminalov, čeprav je eden izmed gorenjskih upnikov že predlagal stečaja in upam, da se bomo do konca tedna uspeli dogovoriti o umiku tega predloga, je dejal Šešok. Nobena skrivnost ni seveda, da bi stečaj Terminalov pomenil hud udarec za holding, "padlo" pa bi tudi zelo uspešno novogoriško podjetje Impulz, ki je v večinski lasti Terminalov. V Vegi so razmere boljše in računajo, da jo bo ova vodstvena ekipa sanirala v pol leta. Vega ima na svetovnem trgu 17-odstotni tržni delež, kar je najvišji delež med slovenskimi izdelki, ki gredo na tuje. Bosch v Avtoelektriki Če bodo sanacije uspešne naj bi povsem odpravili letošnjih 222 milijonov tolarjev izgub in se nato lahko posvetili pravim vprašanjem, ki se navezujejo na nov investicijski razmah Iskre in nadaljnje prestrukturiranje, saj brez tega ne bo moč ohraniti doseženih pozicij na tujih trgih. Znanilka novega časa je letošnja naložba nemškega Boscha v novogo -riško Avtoelektriko, obeta pa se še več, sicer manjših naložb. V Avtoelektriki naj bi imeli letos 140 do 150 milijonov mark prometa in to je zdaj največje podjetje v Iskri. • M. Volčjak ^djetniška akademija Gea College ^ruga večerna šola podjetništva > >j, 5. oktobra - V sredo, 4. oktobra, se je v Preddvoru §|Ceta druga večerna šola podjetništva, ki poteka po vsej geniji, na Gorenjskem že drugič. :.°teka pod okriljem Združenja podjetnikov Slovenije, 2 'Uancirata pa jo Obrtna zbornica Slovenije in ministrstvo Jospodarske dejavnosti. pra r?osednik Združenja podjetnikov Gorenjske Jože Hribar liti" da so izkušnje s prvo podjetniško šolo dobre, saj ni Umiral stroška. Podjetniška šola namreč ni zastonj, saj °vico stroškov pokrijejo udeleženci sami. Za drugo šolo pjrJetništva, ki poteka v hotel Grad Bor v Preddvoru se jih je L lavilo 16, lahko pa bi jih sprejeli 25, zato se bo nemara kdo Vključil. ve^ranci Vidic z Gea College je povedal, da so program SajCrne podjetniške šole glede na dosedanje izkušnje dopolnili, so podjetniki predlagali nove, aktualne teme. Vsak ■eženec bo dobil tiskano brošuro, ki je izšla te dni. • M.V. elekomunikacijski vrh v Ženevi od 3. do 11. oktobra poteka v Ženevi Telecom '95, tam se predstavlja tudi iv^j. 3. oktobra l^-0vna razstava ™a Iskratel. odilne svetovne korporacije na področju telekomunikacij lejj^unalništva prikazujejo, kaj so naredili v preteklih štirih 'fctih ln kakšne lahko od njih pričakujemo v prihodnjih štirih j. preteklih štirih letih sta bila na področju komercia-t(.| pe to predvsem mobilna telefonija in Internet. Mobilna H °niJa naJ bi v P"hodnjih desetih letih dosegla 300 do 400 'Jonov uporabnikov, prav tako hitro pa naj bi se širil r^vrnet, ki lahko odigra pomembno vlogo pri premoščanju lojnih razlik v svetu. prePVenijo na tem sejmu zastopa kranjska Iskratel, ki se vstavlja z novo generacijo telefonskih central, ki sodijo v k(w Svetovne tehnologije. Predstavljajo prostorsko najbolj Pletno centralo v vseh mednarodni konkurenci. Španska in britanska delegacija Kranj, 5. oktobra - Na Gorenjskem se danes mudijo podjetniki iz španske Zaragoze, včeraj pa je nekaj gorenjskih podjetij obiskala britanska delegacija. Območna zbornica Kranj, Združenje podjetnikov Go -renjske in BSC - Poslovno podporni center Kranj danes gostijo na Gorenjskem podjetnike iz španske Zaragoze v Aragoniji. V Sloveniji se mudijo tri dni, gre za prvi stike s španskimi podjetniki, v delegaciji jih je devet, tudi predsednik Združenja mladih podjetnikov Zaragoze Antonio Bustos. Zanimivo je, da jim bodo v Kranju predstavili tudi BSC, kar kaže, da gospodarska zbornica in združenje podjetnikov išče skupne poti s tem centrom. Na Gorenjskem pa se je v sredo, 4. oktobra, mudila britanska delegacija, ki so jo sestavljali vodja oddelka za srednjo Evropo Siobham Menarv in svetovalec Godfrev Linnett z britanskega ministrstva za trgovino in industrijo, spremljala pa ju je namestnica britanskega veleposlanka v Sloveniji Sylvia Parnell. Območna zbornica iz Kranja je pripravila razgovore na Obrtni zbornici v Škof ji Loki, v kranjskem Merkurju in Save ter blejskih Vezeninah. Turizem za mesta Kranj, 5. oktobra - Mestna občina Ljubljana in Nacionalno turistično združenje bo od 12. do 14. oktobra pripravilo v Ljubljani in Portorožu drugo srečanje mest srednje Evrope na temo "Turizem - generator hitrejšega razvoja". Prvo srečanje je lani privabilo 180 udeležencev iz 14 držav, takšno udeležbo pričakujejo tudi letos. Letošnje teme srečanja so koristne in zanimive za vse razvojne in marketinške načrtovalce slovenskega turizma na državni, lokalni in podjetniški ravni. Posebej bo poudarjen mestni turizem, njegov profil, razvojni učinek, vključevanje kulture v turistično ponudbo. Na konferenci, ki jo bo vključevalo srečanje, bodo sodelovalu ugledni tuji in domači turistični strokovnjaki. Pripravili pa bodo tudi razstavo turističnih mest, zanimiv družabni program, zaključek srečanja pa bodo pripravili v Portorožu, kjer bo svečana večerja in ognjemet. Mine delnice prodali v štirih dneh Kranj, 5. oktobra - Odziv na javno prodajo delni novomeške tovarne zdravil Krka je presegel vsa pričakovanja, saj so ljudje že v prvih štirih dneh vpisali dovolj certifikatov. Javna prodaja delnic novomeške Krke se je začela 15. septembra, zaključili jo bodo 14. oktobra. Že zdaj pa je jasno, da bodo vlagatelji dobili nazaj več kot polovico vpisane vsote svojega certifikata, o čemer jih bo Krka obvestila takoj po končani javni prodaji, saj je certifikate moč uporabiti samo še do konca letošnjega leta. Krka je za javno prodajo namenila skoraj 73 odstotkov družbenega kapitala, za certifikate je v prodaji 1.164.058 delnic po izhodiščni ceni 5,18 tolarja, za gotovino pa 1.417.045 delnic po zakonsko revalorizirani prodajni ceni 8.310 tolarjev. Pri delnicah, kupljenih s certifikati, bo končna prodajna cena 30 odstotkov višja, saj so državljani že doslej vplačali za približno 150 odstotkov več, kot je bilo razpisanih delnic. Tako je že sedaj jasno, da bodo dobili nazaj več kot polovico vpisane vsote svojega certifikata. V prodaji delnic za gotovino pa preplačil ne pričakujejo, vplačevanje poteka v skladu s pričakovanju, največji vpis, seveda predvsem pravnih oseb, pa pričakujejo v zadnjih dneh javne prodaje. • M.V. Prislan še naprej direktor zbornice Kranj, S. oktobra - Upravni odbor Območne gospodarske zbornice v Kranju je na zadnji seji ponovno za direktorja imenoval Andreja Prislana. Soglasje na Prislanovo ponovno imenovanje je dal novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki je pozitivno ocenil njegovo dosedanje delo. Soglasje namreč zahteva statut GZS. Na seji so imenovali tudi pet odborov in sicer odbor za ekonomske odnose s tujino, odbor za trgovino, odbor turizem in gostinstvo, odbor za izobraževanje, in odbor za kakovost, varstvo okolja in inženiring. Apletour pa je dodatno predlagal ustanovitev odbora za promet in zveze, ki ga bodo imenovali na prihodnji seji. Konferenca evropskega združenja borz v Ljubljani Ljubljana, 5. oktobra - Včeraj se je v kletni avkcijski dvorani SKB banke v Ljubljani uradno začela konferenca evropskega združenja borz. Ljubljanska borza je od včeraj, 5., do jutri, 7. oktobra, na Bledu gostitelj rednega srečanja omenjenega združenja, ki ima sedež v Bruslju, srečanja pa se udeležuje 40 vodilnih predstavnikov evropskih borz. Srečanje ima precejšen pomen za razvoj mednarodnega sodelovanja na trgu kapitala, hkrati pa predstavlja tudi edinstven način promocije nase države kot rudi Ljubljanske borze v evropskem prostoru. Delovno srečanje bo uradno odprl predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, udeležence srečanja pa bo pozdravil tudi predsednik Milan Kučan. • lJ. Š. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA, NOVA CARINSKA ZAKONODAJA 11. 10. 1995 ob 9. URI Vabimo podjetnike, da se udeležite izobraževanja o novi carinski zakonodaji, ki bo 11. 10. 1995 ob 9. uri v sejni dvorani (št. 14) občine Kranj. Dobili boste informacije s področja Carinskega zakona in podzakonskih aktov, Zakona o carinski tarifi in podzakonskih aktov ter listin, ki jih potrjuje in izdaja Gospodarska zbornica Slovenije. 2. UVAJANJE KAKOVOSTI PO STANDARDIH ISO 9000 V MALA PODJETJA Ker se izteka rok za prijavo pri Območni gospodarski zbornici, vas ponovno obveščamo, da izkoristite možnost, ki vam jo dajeta vlada in Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje podjetnikov Slovenije - t. j. sofinanciranje projekta. Podrobnejše informacije dobite na Območni gospodarski zbornici Kranj, tel. 222-583. Na podlagi 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 2/94 in 33/94) RAZPISUJEM REDNE VOLITVE V ORGANE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE RADOVLJICA 1. Redne volitve v svete Krajevnih skupnosti Begunje, Brezje, Kamna Gorica, Kropa, Lancovo, Lesce, Ljubno, Mošnje, Podnart, Radovljica in Srednja Dobrava bodo v nedeljo, dne 10. decembra 1995. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje 6. 10. 1995. 3. Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti in volilni odbori na posameznih voliščih. Št.: 008-3/1995 V Radovljici, dne 5.10. 1995 Župan Občine Radovljice Vladimir Černe, dipl. ing. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH TEST PNEVMATIK: G00DYEAR GT-2 Slovenski trg avtomobilskih pnevmatik je že nekaj časa zapolnjen tudi s pnevmatikami zgornjega cenovnega razreda, kamor poleg francoskega Michelina, ki je imel dolgoletno prevlado, sodijo tudi pnevmatike ameriškega proizvajalca Goodvear. Goodvear sodi med tiste proizvajalce, ki imajo zagotovo najbolj pester proizvodni program. Blagovna znamka obsega tako pnevmatike za osebna in tovorna vozila kot tudi za gradbene in kmetijske stroje ter pnevmatike za posebne namene, poleg tega pa so že nekaj let edini dobavitej gum za dirkalnike formule 1. Za preizkus lastnosti Goodvearovih gum je bil izbran model GT-2, dimenzije 175/70 R13, torej sorazmerno pogosto uporabljana dimenzija. Znamko Goodvear pri nas zastopa ljubljansko podjetje Panadria, za montažo in servis pa na Gorenjskem skrbijo pri Avtooprcmi Boltez iz Kranja. Testni komplet štirih pnevmatik smo preizkušali na serijskih platiščih na testnem vozilu škoda favorit LX. Profil teh gum ima šest vzdolžnih kanalov, po enega na skrajnih robovih (slednja sta nekoliko ožja in plitvejša), po enega na zunanji strani tekalne površine in dva, najširša na sredini. Prečni kanali so široki in speljani tako, da omogočajo kar najhitrejše odte- Preizkus: športnost na suhi, zanesljivost na mokri cesti. Goodvear GT-2: profil s šestimi vzdolžnimi kanali in radialno oblikovanimi lamelami. kanje vode iz tekalne površine, to pa omogoča lažjo vodljivost na mokri cesti in zmanjšuje možnost bočnega drsenja avtomobila. Zmes pnevmatik Goodvear GT-2 sodi med mehkejše, tako da je po montaži in nekaj sto prevoženih kilometrih, priporočljivo ponovno centriranje, zlasti, če so opazni tresljaji v določenem območju hitrosti. Tlak v sprednjih pnevmatikah je pri testnem vozilu znašal 1,8 in pri zadnjih 1,9 bara, pri obtežitvi pa ga je potrebno za nekaj desetink povečati. Dimenzijsko pnevmatike dimenzije 1/5/70 R13 po širini malenkostno odstopajo od tistih, ki jih v škodo favorit vgrajujejo ob prvi vgradnji, vendar pa se na ta račun nekoliko povečata stabilnost in tudi vodljivost avtomobila, hkrati pa tudi težavnost obračanja volana, ki nima ser-voojačevalnika. Karakteristike uvrščajo pnevmatike GT-2 med letne športne pnevmatike z dvema hitrostnima indeksoma (S do hitrosti 180 kilometrov na uro in T do 190 kilometrov na uro), na preizkušnji so se pnevmatike izkazale predvsem med hitrostno vožnjo v ostre ovinke (preizkus na suhi cesti) kjer pri pravilnem dodajanju plina in odvzemanju volana tudi na skrajni meji ne pride do zdrsa in zato si je bilo tudi s testnim avtomobilom mogoče privoščiti nekaj športnih užitkov. Preizkus na mokri cesti: speljevanje z nekaj vrtljaji sprednjih pogonskih koles v prazno, nato grobo prijemanje in normalno speljevanje. Bočni zdrs je zaznaven šele v trenutku, ko pri ostrejši vožnji v 90 stopinjski ovinek zmanjka oprijemljive podlage prednjim pogonskim kolesom, nato pa je z nekaj odvzemanja volana in plina položaj popolnoma obladl-jiv.Zaviranje: tako na suhi kot na mokri cesti je zaviranje s pnevmatikami GT-2 zanesljivo, predvsem po zaslugi pravšnje trdote zmesi in ustrezno oblikovanih radialnih lamel. Po skoraj tisoč kilometrov dolgem preizkusu, ki pa je bistveno zahtevnejši od običajne vožnje, na testnih pnevmatikah ni bilo opaziti večjie obrabe in nobenih poškodb, sledi ostrega priganjanja v ovinke so bile vidne le na robovih. MEŠETAR Cena v maloprodaji: 10.291,00 SIT (dimenzija 175/70 R13) Pnevmatike Goodvear GT-2 so torej namenjene tudi zahtevnejši vožnji v vseh vremenskih razmerah, kar dokazujejo tudi s svojim kvalitetnim in tudi cenovniom razredom. Na voljo so v že omenjenih hitrostnih indeksih in v skoraj vseh običajnih dimenzijah platišč osebnih avtomobilov. • M. Grcgorič, sliki Lea Jeras Ford eseort champion Tako so pri Fordovem generalnem zastopniku, podjetju Summit Motors poimenovali novo različico modela eseort, ki se uvršča v nekoliko nižji cenovni razred. Eseort champion jc serijsko opremljen z zračno varnostno vrečo, varnostnimi sedeži, samozateznimi varnostnimi pasovi in bočnimi ojačitvami. V pooblaščeni prodajni mreži bo šampionski eseort na voljo za 22.599 nemških mark, kar velja za trivratno karoserijsko različico, medtem ko je petv-ratna za tisočak mark dražja. • M.G. Prepoved uvoza prašičev iz Trentina Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Ostc^ izdal odredbo, s katero je prepovedal uvažati in prevažati p0'1? domačih in divjih prašičev oz. njihovih izdelkov in surovin iz italijaIj regije Trentino Alto Adige. Odredba, ki je začela veljati 1. oktobf™ izdal zato, da bi preprečil vnos klasične prašičje kuge v Slov*-"* Prepoved velja za pošiljke domačih in divjih prašičev, za sve# zmrznjeno meso ter za živila, pridobljena iz domačih in divjih pr3'^ Izjema so hermetično zaprte in primerno obdelane konzerve, °J katere sodijo tudi konzerve hrane za pse in mačke, drugi WpK obdelani izdelki, kamor sodijo tehnična mast, mesno kostna rt1** želatina in podobno, ter kemično povsem predelane živalske surov' vvet-blue, krom strojene kože, kemično in toplotno obdelane ščeti"t Omejitve ne veljajo za rženi, koruzni in ajdov M Uredba o določitvi najvišjih cen pšenične moke in kruha, ki) vlada sprejela na seji prejšnji četrtek in o kateri smo sicef poročali, je zdaj objavljena tudi v uradnem listu. Iz nje so razVi še nekatere podrobnosti, med drugim tudi to, da uredba do1^ najvišje drobnoprodajne cene vseh vrst pšenične moke, z j2)1* namenskih pšeničnih mok. Najvišja cena za pšenično moko T-4J 84,70 tolarja za kilogram, za moko T-500 76,40 tolarja in za m0*j 850 66,30 tolarja, k zneskom pa je treba prišteti še prometni d8 Vlada je za najvišje drobnoprodajne cene kruha določila tiste. veljale 20. septembra letos. Omejitev velja za vse vrste kruha, rjr za rženi, koruzni in ajdov kruh, ki vsebuje surovine v sklad določili pravilnika o kakovosti žit, mlevskih in pekarskih izdc'p testenin in hitro zamrznjenega testa. Dopolnili uredbo o finančnih intervencijah Republiška vlada je s prvim oktobrom dopolnila ured^. finančnih intervencijah v kmetijstvo. Pri regresiranju tl*J plemenskih prašičev je določila nove količnike za izračun c prašiča. Pri subvencioniranju obresti od posojil za financif3, pridelave jc uvedla tudi regresiranje obresti pri posojilih za za'.j krompirja letošnje letine. Do regresa so upravičene kme11) zadruge, kmetijska podjetja in družbe, ki se ukvarjajo z odk^r ali s pridelavo krompirja. Regres velja za čas od 1. oktobra do letošnjega leta, in sicer za zalogo 8.000 ton, ki se bo oblikoval8 sredine oktobra, višina priznanega posojila pa je 14 tolarje^ kilogram. Vlada je uvedla tudi nekatere nove uvozne spod? (izvoz sena spodbuja z dvema tolarjema za kilogram) ter premij*!, uvožene telice pasme Charolais in Limousinc, ki jih bodo v skl8 selekcijskim programom vključili v testno rejo. Posebne dajatve za uvoz prašičev in goved Vlada je s 1. oktobrom spet spremenila uredbo o dol"^ kmetijskih in živilskih izdelkov, za katere se ob uvozu p'^ posebne dajatve (prelevmane). Znižala je prelevmane za % prašičev in svinjskih polovic, povišala pa jih je za izdelke iz svijl in govedine. Za žive prašiče je po novem prelevman od 10 do >^ tolarja za kilogram, za sveže, ohlajeno ali zmrznjeno svinjsko rne^J 22 do 35,70 tolarja za kilogram, za izdelke iz goved 119,85 tolar)8' izdelke iz svinjine pa od 181,60 do 220,30 tolarja za kilogram- kot #fl 1 SOg »2 ton lo i 1 Pre Poj, Ht»i l AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. Prešernova 21, Radovljica TEL.: SERVIS - UPRAVA - 064/715 256 (M 3W AVTOSALON-064/715 015 ~" PAX: 064/715 190 •milit Velja za nova in rabljena vozila {m) in <®> HYunoni # suzuki ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8, TEL: 064/632 - 286 POOBLAŠČENI SERVIS TER PRODAJA NOVIH IMRABLJENIH VOZIL kredit - leasing - staro za novo svo EROTIČNI INSEXUALNI 090/31-20 -► SAMO ZA 0D*f -+156 srr/MiN -► KISS UNt -►24 UR V ŽIVO ^> Audi I Del. Čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. um, sobota od 8. do 12. um OPEL CORSA IN ASTRA '96 OPEL V LETU NOVIH IDEJ serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan CORSA že /a 17.900 »KM ASTRA že za 23.800 »km serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepa ' elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel... UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJ^ avtotehna WD® d.o.o. Pintar SERVIS in REZERVNI S Koroška c. 53 a, Kranj, iq\ Tel.: 064/212 191,224 621, faks: 064/212 AVTODELI - AVTO SALON ŽELEZNIŠKA 6, LESCE, TEL.: 064/718-596 VREME 9<*nes naj bi po napovedih vremenoslovcev Se deževalo Jutri se bo delno razjasnilo, v nedeljo pa nas bo sonce razveseljevalo ves dan. LUNINE SPREMEMBE ^r bo v nedeljo polna luna nastopila ob 16.52, b° po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo. Koncert. Goran Bregović v Ljubljani i etnolog dr. boriš kuhar 0 GLASBI . Glasbo, ki nastaja v "novi dobi", imamo možnost poslušati vsak , n> na skorajda vsaki radijski postaji - v Sloveniji jih imamo več j 40. Morda pa vas bo zanimalo kaj več o zgodovini slovenske l*?e> o naših avtohtonih glasbilih, o prenašanju iz roda v rod, pa «i o izvirnosti zasedbe in skladb naših narodnozabavnih Sl*rnblov, pa nove priredbe starih ljudskih pesmi... s v oddajo Glasba je življenje bomo povabili zanimivega Dvornika, doktorja etnologije gospoda Borisa Kuharja, ki se 1 Zadnjem času ogromno ukvarja s kulinariko, in kot sam pravi, . oponira nove recepte. Ob tem posluša glasbo, primerno jedi, ki 10 Ustvarja. Poskusil se je s citrami, a jih je iz uvidevnosti do okolja J®*ehal igrati. Tudi s svojim prepevanjem ne muči okolice, saj le, kadar je sam. Zelo pa se jezi na sosedo, ki nikakor ni tako Vldevna in cele dneve "igra" klavir. Na koncertu sta pred znamenitim ruskim pisateljem Tolstojem *aeli dve dami, ki sta ves čas med koncertom živahno klepetali. ^ pogovorom vpraša ena izmed njiju sosedo: 'Ali si že kdaj poslušala koncert z zaprtimi očmi? °'sto;( ki ga je klepetanje zelo motilo, >e Grabil priložnost in vprašal: ' Oprostita, spoštovani dami, QH sta že kdaj poslušali koncert z zaprtimi usti?! Ko sva z znancem gleda la plakat, ki je obveščal, da bo v torek, 10- oktobra v ljubljanskem Tivoliju koncert Gorana Bregoviča, ki naj bi se predstavil s svojo filmsko glasbo, je le ta dejal:"No, če že ne vidimo filmov od Kusturice, bomo pa slišali vsaj glasbo iz njih." Z glasbo Gorana Bregoviča so namreč oplemeniteni filmi Emirja Kusturice Dom za vešanje, Arizona Dream in najnovejši cannski nagrajenec Underground, pa francoski film Kraljica Margot, in koneckoncev, Gorana Bregoviča poznamo kot front-mana, za mnoge največje YU ročk skupine vseh časov, skupine Bijelo Dugme. Goran, ki sicer živi v Parizu, se nam bo tokrat predstavil v luči komponista filmske glasbe. Po njegovih besedah v torek ne bomo poslušali rock'n'rolla iz Bijelo Dugme časov, ampak glasbo, ki jo je napisal v zadnjih letih, glasbo, ki je Balkanska, a je daleč od nekega masovnega okusa na Balkanu. Koncert je v bistvu precej velik projekt, kakršnih v Ljubljani vsaj zadnjih nekaj let nismo bili vajeni. Na odru se bo namreč pojavilo kar 120 članska zasedba, v kateri bosta poleg Gorana in desetih solistov, s katerimi sodeluje zadnjih nekaj let, nastopila tudi zbor in simfonični orkester RTB. V igri so bili baje celo ljubljanski filhar-moniki, a do sodelovanja tudi po Goranovih besedah, žal ni prišlo. "Po jugi nisem nastopal le skoraj deset let, praktično sem bil že glasbeno upokojen, no vojna je naredila svoje, pri meni tudi to, da sem se resneje začel ukvarjati s tem, kar počnem sedaj," je dejal Goran Bregović, ki je pred ljubljanskim koncertom že nastopil v Stockholmu, petkrat v Grčiji, v Skopju, po ljubljani pa ga čaka Bruselj in v naslednjem letu pomladi nastopi v Angliji, Franciji in Italiji. Koncert, 10. oktobra v Ljubljani torej obeta izjemen glasbeni dogodek, za vse ljubitelje prave glasbe pa je na voljo še nekaj vstopnic, ki jih lahko dobite tudi v prodajalni Aligator Music Shop v Kranju. • Igor K. IQL+ V - ŠKODA ▼ V/..H.. ........., r ....... VolksuM^rn Group VOLKSBANK BOROVLJE Hauptplatz 6/ Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27-37 56-18 ali 00 43 42 27-37 56-1; Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27-62 01 VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI Vloge obrestujemo do 6% v vsaki valuti. , Kakšna tolažba, tale amer-proces stoletja proti obtočnemu O.J. Simpsonu! Kakšna tolažba, da je bil °proščen umora svoje žene in n)enega prijatelja! Kakšna to-'ažba in kakšen obliž tudi na ^ naše domače rane, ki jih "oživljamo na vseh področjih. Stvar je namreč zanimiva *ato, ker je do temeljev zamaha ameriški pravosodni sis- eni- Če ne zaradi drugega,,pa Zato, ker je črnska porota v nedoumljivo kratkih štirih ^ah soglasno odločila, da ni -WW V štirih urah?!? In sloviti friški pravniki so proces ll*strirali nič drugače kot s Kratkim pregovorom: where ^°ney talks, defendant walks. ^•Qr pomeni: kjer denar govori, *e obtoženi sprehaja ali kjer et\ar govori, se marsikaj zgo- v.ph> koliko O.J. Simpsono-.'v procesov za domačo rabo 1 lahko zdajle našteli. Na °tine! Le s to razliko, da je periska javnost takojci vede-a> da se vedno moli tačka v p°lno mošnjo, pri nas pa Qvest, da gre vedno, vsepov-°a in v vseh primerih izključ-0 le samo za denar, še ekako ni prodrla v naše glave. ^ Kadarkoli in kjerkoli vam b} ne bo. jasno, kadarkoli t?ste v dilemi, kaj vendarle J1 Zadaj, vedno pomislite: e^ar/ In takoj vam bo do Qdnje dlake vse jasno. . Saj . razočarani boste tudi 2° Zadnje dlake! Za može in nI*' ^' so v Javnm funkcijah, So .° 'e ne za vse rekH> da >. Popravljeni žrtvovati svoje Vce in svojo zasebnost za denar, a ne da? Pa se bridko motite! Morda je kakšna bela vrana vmes, kakšna taka, ki je Že bogata in si izključno išče prestižno pozicijo zgolj iz svojega samoljubja, a take bi našteli na prste enje roke. Vse ostalo - divji in kruti boj za lastni žep. ekonomi, upravniki. Manager je v bistvu tudi vsak oskrbnik planinske koče. Nič nenavadnega ne bi smelo biti, če bi kakšno planinsko društvo iskalo managerja za planinsko kočo. Samo zamislite si, kakšne salve smeha bi požel tisti planinec, ki bi rekel: Danes Tema tedna Boj za lastni žep Po občinah so si vse podružnice političnih strank dale izplačati dotacijo za svoje delo. Tudi taki strašni občinski strankarski prvaki, ki imajo v stranki v resnici samo sebe in svojo mamo.. Za kakšen narodov blagor -dajte no! To so pravljice za otroke in za lahko noč. A pri tem ne mislimo le na razvpite materialne pohlepe naših parlamentarcev. Tudi ne na kakšne grabežljive mened-žerje ali managerje ali kako se že samooklicujejo te strukture, ki v resnici niso nič drugega kot skladiščniki, oskrbniki, je pa lep dan in grem malo h managerju Tončku v Tičarjev dom! Saj bi popokali od smeha, ampak oskrbnik Tonček je v resnici manager. Mislimo, recimo, na naše stranke, ki ravnokar začenjajo krute boje za volilne glasove. V vseh občinah so si občinske podružnice teh naših strašnih slovenskih strank dale izplačati mesečno 30 tolarjev za en glas, ki so ga dobile na prejšnjih volitvah. Iz davkopla-čevalskega žepa gre torej namesto za ceste in mostove denar za njihovo občinsko strankarsko dejavnost. V resnici ne gre veliko, je pa - denar! Nekatere so startate na revne občinske proračune tudi z zahtevo, da jim mesečno pripada tudi denarni dodatek zato, ker so kandidirale -župana! Vse zakonito, ni kaj! Zanimivo pri vsem tem pa je, da se niti ena sama strašna podružnična stranka tem 30 tolarjem za en glas, ki ga je dobila na volitvah - ni odpovedala ali še več. Nobena ni rekla: saj ni treba ravno 30 tolarjev, mi bomo vzeli iz občanovega Žepa samo 20 tolarjev! Jok! Tegđ filma ne boste videli! Vsi vzamejo prav toliko, kot jim pripada.. Jeh, bodo zatarnale strančice po občinah! Saj je to tako malo, da še za poštne znamke nimamo! Jeh - bomo vljudno rekli davkoplačevalci za pretežno večino teh jamračev! Ali bi morda izvolili povedati, kaj pa kot stranka v občini sploh delate in kakšne enormne stroške sploh imate? Kakšen nevljuden davkoplačevalec pa bo kakšnemu miniaturnemu strankarju celo zabrusil: »Povej mi ti kot strančica, kam šibaš ta denar? Za kakšne kuverte in znamke neki, človek božji! Kakšna stranka pa sploh si? Saj sta samo ti in tvoja mama noter...« • D. Sedej GREMO V GAULOISSES sreda, 11. oktobra, od 17. do 18. ure na valovih RADIA KRANJ ODDAJO PRIPRAVLJA IN VODI NATAŠA BEŠTER DOMAČA LESTVICA 1. MONROE - Spomini 2. R. M. PROJECT- Hočem tvojo pi 3. FARAONI - Spomin na stare čase 4. PERO LOVŠIN - Najboljši par 5. BABILON - Kriv za vse laži TUJA LESTVICA 1. Michael Jackson - You are not alone 2. Goompi - Who the call is Alice 3. Annie Lenox - A whiter shade of pale 4. Bon Yovi - This aint a love song 5. E. Rotic - Sex on the Phone Med oddajo bomo izžrebali nekaj lepih nagrad, ki jih poklanjajo: JEANS CLUB PETRIČ IZ KRANJA, PIZZERIJA POD GRADOM IZ TRŽIČA, GORENJSKI GLAS in CLUB GAULOISSES BLONDES. Srečno! KUPON GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: Kupončke pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj. TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.30 Pozdravljeni! Gorenjski glas danes zagotovo ne bi izšel, če bi se mi ne oglasili tako, kot je že ustaljena praksa. Se naprej bomo vrteli dobro glasbo, tako, kto v ponedeljek. Torej: vrtimo glasbo po vašem okusu, pa tudi nekaj naj najnovejših skladb pristavimo zraven. Pa ne pozabite, kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 9. oktobra, na naslovu Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Tudi za nagrade smo poskrbeli. V žreb pridete vsi: tisti, ki glasujete na kuponih in tisti, ki kličete po telefonu. Tokrat je žreb odločil, da nagrado prejme Ivana Štefe iz Tržiča, v studio pa smo povabili Grega. Lep pozdrav do ponedljka! Lestvica 1. Be My Lover - La Bouche 2. Try Me Out - Corona 3. You Are Not Alone - Michael Jackson 4. Ne pusti me samega - Danny Šmid 5. Misli na mene - Jan Plestenjak 6. When I Call Your Name Marv Kiani 7. Ljubav je za ljude sve - Srebrna krila 8. I can love you like that - AH - 4 - One Predlogi: A. Swing Low Street Chariot - L. B. Mambazo B. Won't Run Away - Sandra C. Le pusti srce naj gori - Nastja Dimnik Vesna in Dušan KUPON Glasujem za: 1 2 Za vnaprej predlagam: Moj naslov: KOLOVRAT DOMAČIH Vsako nedeljo ob 14.30 uri na valovih Radia Tržič, na frekvencah 95.0 FM in 88.9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje 1. oktobra 1995 - SALON POHIŠTVA ARK MAJA - Predoslje 34, Kranj (Kulturni dom), tel.: 241-031. Povečan razstavni prostor, velika izbira AEK MAJA konkurenčne cene! KUPON Želim slišati ansambel: Moj naslov: Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290. Seveda, čaka tudi nagrada. Nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marjan Murko Vsak petek na RADIU CERKNO in v Gorenjskem glasu "Na vsako vprašanje ee odgovor najde" Radio Cerkno svoje poslušalke in poslušalce razveseljuje že četrt stoletja, Gorenjski glas pa je družinski prijatelj bralkam in bralcem že dvakrat po četrt stoletja. Z RADIOM CERKNO in z GORENJSKIM GLASOM vsak petek lahko sodelujete v nagradnem kvizu "Na vsako vprašanje se odgovor najde". Danes ob 17. uri na valovih Radia Cerkno (594 KHz oziroma 90,9; 97,2 ali 99,5 MHz) lahko sodelujete "v živo". Ker bo časa za odgovore v radijski oddaji le 10 minut, bo telefonska linija Radia Cerkno ponovno vroča, v oddajo pa bomo sprejeli samo 10 Vaših klicev - in zato je druga možnost sodelovanja v kvizu z odgovorom na kuponu v Gorenjskem glasu. V žrebanju za 10 nagrad - tri nagrade v vrednosti po 2.000 tolarjev ter 7 praktičnih nagrad - bomo upoštevali vse pravilne odgovore danes v kontaktni oddaji na Radiu Cerkno in na kuponih iz Gorenjskega glasa, ki jih bomo prejeli najkasneje do torka, 10. oktobra. Vprašanje v današnjem kvizu Radia Cerkno in Gorenjskega glasa: Kdaj OBČINA CERKNO praznuje svoj občinski praznik? Torej: danes ob 17. uri na Radiu Cerkno "v živo" ali na kuponu iz Gorenjskega glasa. KUPON "Na vsako vprašanje se odgovor najde" Praznik občine Cen\no je:_________ Pošilja:__ Pošljite na RADIO CERKNO, 65 282 Cerkno, Platiševa 39 oz. na GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj, najkasneje do torka, 10. oktobra 1995. Na drugo vprašanje v kvizu Radia Cerkno in Gorenjskega glasa minuli petek smo prejeli 217 odgovorov. Nepravilnih ni bilo, kajti od 19 gorenjskih občin jih ni bilo težko našteti 5. Nagrajenci: PATRICIJA KOLMANČIČ, Partizanska 5, Žiri; KATARINA KOŠIR, Jazne 26, Sovodenj in PETRA DEŽMAN, V Dobje 9, Bled - dobijo nadgrado v vrednosti 2.000 SIT; prte pa dobijo naslednji nagrajenci: JOŽI PRELOVEC, Šolska 2, Sp. Idrija; IVAN ČERNILOGAR, Sedejcv trg 4, Cerkno; VIDA ERJAVEC, Na poklonu 4, Sp. Idrija; MARIJA GANTAR, Partizanska 68, Žiri; STANKA BIZJAK, Platiševa 23, Cerkno; MARIJA LIKAR, Mladinska 1, Sp. Idrija, HELENA TREVEN, Mrakova 42, Idrija, ZORICA FILIPOVIČ, Mladinska 14, Sp. Idrija, MARICA NOVINC, Novi svet 10, Škofja Loka; URŠA ERŽEN, Bukovica 4, Selca; BRANE SELIČ, Duh 42, Škofja Loka; STANE FRELIH, Gradnikova 85, Radovljica; ZDENKA DOLŽAN, Mlaška c. 55, Kranj 4? OBi osni iih ii odd Rs, Sta objj C fai lalc Por nit« lavi Sta Lil V 9ra 905 rek l Vi (I TVS 1 8.20 Radovedni Taček: Muzej 8.40 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 8.55 O. J: V Težavah 9.05 Gospod Mimo in gospodična Ta-pa-ta 9.40 Frida s srcem na dlani, 4. del norveške nadaljevanke 10.05 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.50 Zgodbe iz školjke 11.20 Vincent in jaz, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Večer pri... 14.05 Malo angleščine, prosim 14.20 Tednik 15.05 Veter v mreži, slovenski film 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 18.50 Hugo - TV igrica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik, Vreme 19.46 Šport 19.52 Utrip 20.10 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja - Otrok ni nič naredil 21.10 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 22.00 TV dnevnik, Vreme 22.10 Šport 22.25 Grace na udaru, ameriška nanizanka 22.50 Zapustite svojega moža, prosim, avstrijski film 0.30 Sova 0.30 Tiček vražiček, angleška animirana serija 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 Sanje brez meja HTV 2 16.20 TV koledar 16.30 Slika na sliko, ponovitev 17.15 Namizni tenis, evropska liga: Hrvaška -Slovaška, reportaža iz Knina 18.15 Ekran brez okvirja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Korak za korakom, ameriška humoristična serija 20.40 Latinica 22.20 Šport 22.30 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Čer-ni gad, humoristična serija 0.00 Ponos, ameriški barvni film TVS 2 8.00 Euronevvs 9.00 Mojstri, 5. oddaja 10.00 Festival Radovljica: Hortus Musicus, 1. del 11.00 Tedenski izbor 11.00 Primer za dva, nemško-avstrijsko-švicarska nanizanka 12.00 Turistična oddaja 12.15 Samo za šalo, angleška nanizanka 12.45 Sova, ponovitev 13.10 Videošpon 13.55 Alpe -Donava - Jadran14.25 Euronevvs 17.00 Športna sobota: Laško: Rokomet, 1/16 finala evropskih pokalov: Pivovarna Laško Ce : Lulin, prenos 18.30 30 let ansambla Hencek, 2. del 19.15 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper Ca-podistria 20.10 Festival narečne popevke, prenos 21.05 Od tod do raja, ameriški film 22.50 Smeh je zlato zrno sreče, dokumentarna oddaja o Georgesu Fevdeau 23.45 Sobotna noč 23.45 Novice iz sveta razvedrila; Rokumentarec: Free; V spomin Janis Joplin; Angleška glasbena lestvica KANALA 8.00 A shop 8.20 Kaličopko 9.20 Otok zakladov, risanka 10.15 Imamo jih radi 11.00 Kino, kino, kino 11.35 Večni krog, ponovitev 12.05 Spot tedna 12.10 A shop 12.25 Video strani 16.35 Spot tedna 16.40 Vreme 16.45 A shop 17.00 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 17.55 Klic divjine, nemška nanizanka 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Generacija transfor-merjev II 19.30 Kaj ima ljubezen s tem, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.00 Colette, ameriško-franosko-nemški barvni film 22.30 Vreme 22.35 Dama s kamelijami, ponovitev filma 0.15 A shop 0.35 Erotični film 2.00 Video strani M MTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30, 12.00 in 13.30 TV shop 14.00 Angel za mojo mizo, ponovitev filma 16.45 Radio FM, ponovitev 17.15 Med prijatelji, ponovitev 18.15 MMTV šport 19.00 Kuhajmo skupaj 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Beverly Hills Buntz, 1. del ameriške nadaljevanke 20.30 Spot tedna žive scene 20.35 Mladoletni volkodlak, ameriški barvni film 22.10 Uživanje strasti, angleški barvni film 23.35 Tv shop 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 8.25 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Skrivnostni jahalec, avstralski barvni film 10.30 Program za mlade: Srečanje mladih pesnikov 11.00 VinkovŠke jeseni 11.30 Maksim 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen 12.45 Dokumentarna oddaja 13.15 Brazilska trilogija, ponovitev dokumentarne serije 14.00 Nove pesmi z Zagrebfesta 15.00 Flash Gordon, risanka 16.35 Poročila 16.45 Standardni in latinskoameriški plesi 17.25 Poirot, angleška nanizanka 18.15 Prizma 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Hiša v ulici Carrol, ameriški barvni film 21.55 Naj zvenijo tamburice R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko Mako 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska: Misijon v Kranju 19.30 do 24.00 Večerni program: glasbeni odkrivanki in ugankarski večer z Domenkom in Uršo Mravlje AVSTRIJA 1 6.05 Fantastične zgodbe, Zaljubljen v umetnost 6.30 Otroški program, ponovitev 7.30 Razbojniška malica, lutkovna igrica 7.55 Spider 9.05 Vroča sled 9.40 Tao Tao 10.10 Alfred J. Kvak 10.40 Scooby Doo 11.15 Duck Tales 11.45 Garfield in prijatelji 12.15 Harrv in Henderso-novi 12.35 Klic na pomoč, Kalifornija 13.20 Katts & Dog 13.35 Čudovita leta 14.10 Blossom 14.35 Parker Levvis 15.00 Bay-vvatch 15.40 Superman - Lois in Clark 17.15 Beverly Hills, 90210 18.00 Nogomet 19.00 Mr. Bean, angleška humoristična serija 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Stavimo, da... 22.05 Šport 20.15 Stavimo, da... 22.05 Šport 23.05 Spodrsljaji, najboljše iz oddaje s skrito kamero in Hopla 23.35 Hale in Pace, skeči z angleškima komikoma 0.00 Čas v sliki 0.05 Streli iz violinske škatle, nemška kriminalka 1.30 Klic na pomoč, Kalifornija 2.15 Melrose Place, ponovitev 3.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 3.45 Rožnati cadilac. ponovitev ameriškega filma 5.40 Cirgue Soleil, iz Kanade AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Ujetnik dvorca Zenda, ameriški pustolovski film 10.40 Vse lahko zmorejo, ameriški film 12.20 Vreme 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v "sliki 3.10 Poštar, nemška melodrama 14.35 O, Jožef, komedija - posnetek predstave 16.15 Alpe - Donava - Jadran 16.45 Kdo me hoče 17.00 Ca sv sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Sporni primeri 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sli -ki?Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Potovanje v srediušče Dunaja, dokumentarni film 21.45 čas v sliki 21.55 Canno-nova vrnitev, ameriška TV kriminalka 23.30 Divje ulice, avstralski akcijski film 0.55 Pogledi od strani, ponovitev 1.00 Šport, ponovitev 2.05 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MINI PET (otroška glasbena lestvica) 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Petrkov tedenski pregled, 84. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 EPP blok - 3 20.45 Predstavljamo vam anketo TELE-TV 21.05 Krščanski obred posvetilo sv. Florjana in objekta mizarstvo Ovsenik 21.40 Odprti ekran (ponovitev) 22.00 Iz sveta glasbe: Alenka Godec 22.40 Andrej Šifrer: Življenje je... 23.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe), 57. oddaja 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 19.00 Na obisku v študijih TV Slovenija - reportaža 20.00 Antonov obzornik 20.30 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kobariški muzej 18.58 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R TRŽIČ V prvem delu programa se bomo posvetili pogovorom o mejnih znanjih. Informacije bodo na sporedu ob 15.30. Ob 16.10 bodo sledila obvestila, nato poročila radia Deutsche VVelle. V času od 17.30 do 18.00 boste lahko oddali brezplačne mali oglas, proti koncu programa pa se bomo spomnili tudi naših najmlajših s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. Tudi glasba bo bolj sobotna, sprejeli pa bomo tudi kakšen predlog poslušalcev. R JESENICE Radio Triglav to soboto stika po radovljiških trgovinah. 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.15 Ponovitev 31. lekcije ONE TO ONE 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje, 14. melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Novost na radiu Triglav: Dee jay tirne (lestvica najgiblivejših 20 ter novosti tedna) 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasič-no glasbo 8.00 Dogodki 9.00Mladinski program 10.00 Novice 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music -Jernej Vene 24.00 Camera ob-scure - Zlato Kreč 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program 0 radio trialav 96 MHz KINO CENTER amer. akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVANJA ob 16.30, 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer.-pust. thril. CONGO ob 16. uri, amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 18. in 20.30 uri ŽELEZAR ris. TRNULJČICA ob 17. uri, amer. sat. kom. PRETA PORTER ob 18.30 in 21. uri TRŽIČ amer. druž. kom. CASPER ob 16., 18. in 20. uri RADOVLJICA voh. trill. ŠKRLATNA PLIMA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. zgod. film PRVI VITEZ ob 18. in 20. uri NEDELJA, 8. OKTOBRA TVS 1 8.35 Otroški program 8.35 Živ, žav, ponovitev 9.25 Čebelica Maja 9.50 Arabela se vrača, ponovitev češke nadaljevanke 10.20 Majken, ponovitev švedske nadaljevanke 11.05 Grace na udaru, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 Obzorja duha 12.00 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja T v Koper Capodistria 14.00 Za TV kamero 14.30 Policist s srcem, avstralska nanizanka 15.15 Dr. Jekill in sestra Hyde, angleški film 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo - TV igrica 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Velike dame stroptiza, belgijska dokumentarna oddaja 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.20 Šport 22.25 Sova 22.25 Mož z masko, nemška nadaljevanka 23.15 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka 23.20 Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 7.30 Videostrani 8.00 Naša pesem 95, 6. oddaja: primorski skladatelji 8.30 Tedenski izbor 8.30 Poglej me! 9.15 V vrtincu 10.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 11.05 Zadnja mafijska poroka, ameriška nadaljevanka 12.10 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja: Otrok ni nič naredil 13.05 Športna nedelja 13.05 SP v kolesarstvu: Amaterji - cesta, posnetek iz Kolumbije 13.50 SP v gimnastiki, finale mnogoboja (m + ž), posnetek iz Sabaeja 16.05 Velika nagrada Evrope v motociklizmu, posnetek iz Barcelona 17.05 Goli šport, ameriška dokumentarna serija 17.55 Velenje: PPZ v rokometu (m): Gorenje -Lemgo, prenos 19.20 Lahkih nog naokrog, 7. oddaja 20.10 Biblija: Apostolska dela, 30. oddaja 20.40 Njen alibi, ameriški film 22.10 Poglej in zadeni 23.10 Športni pregled 23.55 SP v kolesarstvu: Profesionalci - cesta, posnetek iz Kolumbije 0.40 TV jutri Gašper in prijatelji, risana serija 19.00 Risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.15 Možnost št. 0, angleški barvni film 22.00 Dr. Quinn, ameriška nanizanka 22.50 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja HTV 2 12.00 TV koledar 12.10 Slika na sliko, ponovitev 12.55 Slic v sili, 911, ponovitev 13.45 Cro pop ročk, ponovitev 14.45 Športna nedelja: ATP magazin; Motociklizam, prenos VN Španije iz Barcelone; Kvalifikacije za EOP v košarki: Hrvaška - Turčija, prenos 20.05 Kvalifikacije za EP v nogometu: Hrvaška - Italija, prenos iz Splita 22.15 Črno-belo v barvah: Zaigraj še enkrat, Sam, ameriški barvni film KANALA 8.00 Spot tedna 8.10 Rob Rov, risanka 10.00 Muppet Shovv 10.30 Imamo jih radi, oddaja o živalih 11.15 Epikurejske zgodbe 11.30 Žametne vrtnice 12.15 Spot tedna 12.20 Video strani 16.05 Mupet Schovv, ponovitev 16.35 Karma 17.40 Wynton Marsails, dokumentarna oddaja 19.00 Vreme 19.05 Generacija Transformerjev II 19.30 Burleska 20.00 Vreme 20.05 Klic divjine, nemška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino 21.30 Igre brez konca, 1. del angleškega barvnega fičma 22.20 Vreme 22.25 Colettea, ponovitev filma 23.55 Spot tedna 0.00 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 10.00 Skrinjica želja 10.30 Sandokan, risanka 11.30 Cirkuške točke 12.30 Bad influence 13.00 Popotnik 13.30 Zabavajmo se s fiziko 14.00 Capital City, ponovitev 16.25 Mladoletni volkodlak, ponoitev filma 18.00 Avtodrom MMTV, ponovitev 19.00 Sanje in resničnost, ponovitev 7. dela dokumentarne oddaje 19.30 Glasbeni spoti 20.00 St. Elsvvhere, 12. del nanizanke 20.50 Spot tedna Žive scene 20.55 Zakleti ocean, ameriški barvni film 22.35 Posebneži, ameriški barvni film 0.05 TV shop 0.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle AVSTRIJA 1 6.00 Deklica iz prihodnosti 6.25 Otroški program 8.35 Lutkovna igrica 9.05 Benjamin Rožca 9.40 V kraljevi službi, britanski film 11.00 Speedy Gonzales 11.30 Bugs Bun-ny 12.00 Mladinska oddaja 12.50 Moja Afrika, ponovitev ameriškega filma 15.20 Športno popoldne 16.40 Neskončna zgodba II, nemška fantazijski film 18.05 Polna hiša 18.30 O, moj srček 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki?Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Dr. Markus Marthin 21.10 Pravi Dunaj-čan se ne da 21.55 K stvari 23.10 Čas v sliki 23.15 Vizije 23.20 Od šotora do palače sanj 0.05 Zasebno življenje, francosko-italijanski film 1.35 Divje ulice, ponovitev ameriškega filma 3.05 Hammet. ponovitev filma 4.35 Trenutki, fran-cosko-izraelski film HTV 1 9.20 TV koledar 9.30 Poročila 9.35 Otroški program 10.00 Sezamova ulica 11.00 Poročila 11.05 Deček, ki so ga pretpali, angleški barvni film 13.00 Folklira 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.15 Kmetijsla oddaja 15.05 Zlate strune Slavonije 16.10 Potovanja a la carte: Francija, dokumentarna oddaja 16.40 Opera Box 17.10 Poročila 17.20 Portret, ameriški barvni film 18.50 AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Noč servala 9.30 Katoliška maša, prenos 10.35 Kultura 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Poročila iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška 14.00 Pogledi od strani 14.40 Zgodbe iz narave 15.30 Kadar si pri meni, nemški ljubezenski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 James Bond: človek z zlato pištolo, britanski triler 22.20 Čas v sliki?Sport 22.35 Columbo: Plazeča se smrt, ameriška TV kriminalka 0.05 Hammamett, ameriška kriminalka 1.40 Pogledi od strani, ponovitev 1.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.55 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 Svet v malem Minimundusu 9.26 Uf, uf kako je vroče 9.37 Pod krinko 9.50 Otroška poročila 10.10 Sejem zaščita 95 -Proteciton 95, 1. oddaja: OTVORITEV SEJMA in kronika dogajanj, dne 2. 10. 1995 10.25 2. oddaja: kronika dogajanj, dne 3. 10. 1995 10.40 3. oddaja: kronika dogajanj, dne 4. 10. 1995 10.55 EPP blok - 2 11.00 Petkov tedenski pregled, 84. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 Iz sveta glasbe: Obvezna smer 10 let 12.00 VIDEOBOOM 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe), 57. oddaja 13.00 Videostrani LOKA TV 18.30 Nedeljska reportaža: Na cesti nisi sam - pešec 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja (Radioamaterji praznujejo; O Tednu otroka, Telefon otork in mladostnikov TOM, Trgovina Kašman, Črna kronika,...) 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.00 Antonov obzronik 18.20 Serijski film 20.00 Srečanje skavtov v Udinborštu - reportažo pripravila TELE-TV Kranj .. Videostrani 18.08 Test 1*. Napovednik 18.16 EPPJ^L 18.18 Kronika tedna 18.57 R's^ ka 19.15 Satelitski profl Deutsche VVelle 21.15 Video R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pr*flJ dnevnega tiska 10.00 Mojstn ^ hanja na Radiu Kranj 11-OJ-jC domače na kranjskem radiu 1*^ Brezplačni mali oglasi 1*-Osmrtnice - zahvale 12.40 K% tijska oddaja 13.00 Dobro' med praznovalci 15.30 Doji in odmevi RS 17.20 Hitro, visoko 18.20 Nagradni kviz Kranj 19.30 do 24.00 VeC* program - glasba po izboru ENE STANONIK R TRŽIČ Pozdravu iz studia bo sle' Klepetalnica. Številnim zanirrii^ tim, ki spadajo v nedeljski PL gram, bomo dodali še informa^J Tako se bomo točno °P0!^ sprehodili po tedenskem m° ^ ku. Nedeljski duhovni Tn's sledil pogovor na temo meiL» požarne varnosti s poveljn^ Gasilske zveze Tržič. Ob >fy bodo na vrsti obvestila, ob 1Jj( oddaja Iskrene čestitke, nai|®S želje. Nedeljsko oglašanje b°L sklenili s Kolovratom doma,, Presenečenje pripravlja tudi P"^ rovitelj oddaje. Prisluhnite! R JESENICE 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 TO na kronika (OKC) 8.00 Mirin vr»L 11.00 Radijski sejem 12.00 OS^j niče, voščila 13.00 Ansanjft Slovenija 14.00 Voščila 1*J Poročila 16.00 Voščila 17.00 ■ di Pižorn 18.30 Minute za ljub' resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.4° jjjji zgodovinski spomin 9.00 Aktu*, tema 10.00 Kmetijska 0&L 10.15 Za ljubitelje narodno*-. bavne glasbe 11.00 Škofje10, tednik 11.40 Kino 12.00 Ned" ka duhovna misel 12.30 čes' I 13.30 Nedeljsko popoldne Jm Škofjeloških 6 17.30 Ned«H srečanje 19.30 Odpovedprof R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: MHz-LJUBLJANA: 105,1 Mrjpt 7.00 Kaličoplava druščina *U BIMI - otroška lestvica 9.30 i p naj pesem tedna 9.15 Novic« »'jC Kam danes v Ljubljani WM Horoskop 11.00 Duhovna rm5^ Rudi Koncilija 12.00 BBC-n°'0 13.00 Nedeljska reportaža 1 .j? Pasji radio 14.00 Slovenska WS bena lestvica za MTV - teI ^ir "i 5.00 Vodnei program 15.1''J vice 16.45 Vreme 17.15 HollWl - oddaja o filmu 18.15 19.00 Rick Dees - ameriška 9j bena lestvica 22.30 Jazz 9a' 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program Duhovna misel, svetnik £' ^ 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 }t svete maše 10.00 Rep°r3 12.15 Čestitke in pozdravi J* p« poslušalcev 17.45 SlovenCjgi svetu in domovini oz. niWrK§ oddaja 18.30 Več. inf. 19.40 Za najmlajše po8.1"^ 19.50 Verska oddaja lokalnirl Fjjl aj 20.15 Radio Vatikan 20.4" ,„* svetniški kandidati 21.20 S^gj glasba 22.00 - 5.30 Nočni g'a ni program i Ul KINO CENTER amer. akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVAJ^ ob 16.30, 18.45 in 21. uri, ris. TRNULJČICA ob 10. uri STOJ>|l amer. pust. thrill. CONGO ob 16. in 18. uri, amer. ljub. drama N^jč MOSTOVI ob 20. uri ŽELEZAR amer. film DOLORES CLAIB1^*. ob 18.30 in 21. uri, ris. TRNULJČICA ob 17. uri TRŽIČ amer-kom. CASPER ob 16., 18. in 20. uri RADOVLJICA voh- ^ ŠKRLATNA PLIMA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. Z9°%n PRVI VITEZ ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. rom. PRED 19. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij. kom. ZA VEDNO ob 20. uri IS? JJClNA ŠKOFJA LOKA na gjnovi določil odredbe o pogodi'1, načinu javnega razpisa za Spajp javnih naročil (Uradni list Statuta obJavlja 28/93) občine in 10. Škofja člena Loka, JAVNI RAZPIS ]* *biro najugodnejšega izvajalca del za gradnjo stalnega Rožnega objekta za dopol-W osnovne kmetijske danosti na pare. ftt 528 k.o. 5*«ri Dvor '• 'nvestitor: Občina Škofja Loka £• Predmet razpisa: redmet razpisa je nadomestna Radnja stalnega pomožnega |°spodarskega objekta v Virma-87, ki se bo gradil, zaradi ^konstrukcije gradnje regio- UNITED COLORS OF BENETTON I nalne ceste R 319 odsek GRENC-ŽABNICA. Gradnja obsega gradbena in obrtniška dela. Nosilec kompletne ponudbe je lahko le registriran in usposobljen izvajalec gradbenih del v sodelovanju s svojimi kooperanti za obrtniška in instalacijska dela. 3. Orientacijska vrednost razpisanih del skupaj za vsa dela znaša cca 3.0 mio SIT. 4. Rok adaptacije je predviden v času od novembra 1995 do maja 1996. 5. Merila za izbiro: kot najugodnejšo ponudbo bomo predlagali v izbor investitorju, upoštevaje naslednje kriterije: najugodnejša cena (po kom- a pleksni analizi cene), b) plačilnih in kreditnih pogojev, c) reference ponudnika (opravilna sposobnost je pogoj). 6. Razpisno dokumentacijo in dopolnilne pogoje razpisa dobite na Občini Škofja Loka pri g. BIZJAKU, Mestni trg 15, soba št. 19/11., tel. (064) 624-050. 7. Rok in način oddaje ponudbe: Ponudbo oddajte osebno ali po pošti na naslov Občina Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka (sprejemna pisarna) do 20. 10. 1995. Ponudba mora biti v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj -ponudba za nadomestni objekt VIRMAŠE" in naslov ponudnika Javno odpiranje ponudb bo 16. 10. 1995 ob 12. uri v pisarni g. BIZJAKA št. 19/11., Mestni trg 15, Škofja Loka. Občina Škofja Loka Župan: Igor DRAKSLER UNITED COLORS OF BENETTON oddelek Benetton v pritličju veleblagovnice Kokra Globus o o o vam nudi bogato izbiro S JESENSKO - ZIMSKE kolekcije: 00 m z 3 O trenirke • volneni puliji s puloverji •jope, obleke o ženske in moške hlače 5 modni dodatki # kostimi 5 m I VABLJENI * VABLJENI ^ * VABLJENlg United colors of benetton united colors of benetton I Albertu Einsteinu leta 1933 ni pomagalo niti to, da je najbolj enan ileik vseh časov* Domovino je moral zapustiti samo satog ker je bil Žid. Žid nova kolekcija okvirjev GIORGIO ARMANI „ n#, 0CCHIALI Junkers - plinska ogrevalna tehnika za ekonomično ogrevanje in pripravo sanitarne vode • Stenski kotli od 8 do 24 kW - dimniški priključek ali prisilna vleka • Stoječi kotli od 12 do 240 kW - dimniška izvedba • Pretočni bojlerji od 5 do 16 1 • Neposredno ogrevani bojlerji od 120 do 290 1 • Posredno ogrevani bojlerji od 50 do 450 1 Najugodnejše cene na trgu! Prijazno človeku in okolju ^JUNKERS skupina Bosch Zastopstvo in veleprodaja: Robert Bosch d.o.o., področje Junkers, Ljubljana, Celovška 228, tel.: 061/159 03 41 tel.: OOOO I I POSTER 70X100 ^ 1 lOOOsit za 1 kos Medi a Art SVET LJUDSKE UNIVERZE RADOVLJICA razpisuje delovno mesto DIREKTORJA (ni reelekcija) Foleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka izobrazba družboslovne smeri - pedagoško-andragoška izobrazba, - strokovni izpit s področja izobraževanja - 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta pri vodenju in organizaciji dela na področju izobraževanja odraslih. 2. aktivno znanje enega tujega jezika, - poznavanje dela z računalnikom, - sposobnost učinkovitega sporazumevanja in fleksibilnost - obvladovanje stresnih situacij 3. poseben pogoj: razvojni plan Ljudske univerze za obdobje Štirih let S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za štiri leta; po končanem mandatu je kandidat lahko ponovno imenovan. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, Linhartov trg 1, Radovljica, s pripisom "za razpis". O izbiri bomo obvestili kandidate v zakonskem roku. ^ SUZUKI SVVIFT 1,3 GLS A/bag SVVIFT 1,3 CX limuzina z A/ bag BALENO - nove nižje cene že od STARO ZA nOVO KREDIT z 10,5% obrestmi - do 4 let IBjfcVilMtl za podjetja, obrtnike, kmete in fizične osebe -6% obrestna mera SEJ?V7S IN PRODAJA: AVTOSERVIS BOGATAJ, ZV1RČE 30a, Tržič, tel: 57-208 AVTOSERVIS LUŠINA, GOSTEČE 8, Šk Loka, tel: 632-286 RACER NEXIA ESPERO STARO ZA NOVO KREDIT z 10.50/0 obrestmi - do 4 W LEASINQ za podjetja, obrtnike, KMETE in FIZIČNE OSEBE -6% obrestna mera AVTOSALON KRANJ- Varex d.o.o. AVTOSALON KRANJ-KALCIT,I C"^ ^J?"" JI* P****'! C. TALCEV 69 "na Planini 2- pri pokopališču I ** 44THJ w Del. čas: od 8.30 do 12. ure in od 15.30 do 18. ure I iHH. Od 8.30 dO 12» Uf6 fo Od 15.30 dO 18»11 VELIKA NAGRADNA IGRA "CORRADO 5TH ANNIVERSART PREKO STO NAGRAD V VREDNOSTI PREKO 10.000 DEM!!! S 221-14? Vsak petek, do konca leta, bomo v Gorenjskem Glasu objavili po en kupon. Zberite vsaj devet od dvanajstih kuponov ter jih nalepljene na dopisnico ali na poseben kupon, objavljen v "Corrado HiFi Journalu" pošljite na naš naslov, najpozneje do 10. januarja 1996! Žrebanje nagrad bo javno, v oddaji "Dober zvok" na radiu Kranj, v živo, 16. januarja 1996! lA^IRAID'/ In še poseben dodatek vsem zvestim kupcem Corrada: VSI, ki bodo poleg dopisnice s kuponi poslali tudi račun o nakupu zvočnikov Jamo ali komponent NAD (nakup mora opravljen med 1.septembrom ter 30. decembrom 1995, pri kateremu koli pooblaščenemu dealerju Corrada!), bodo sodelovali v dveh žrebanjih: poleg glavnega žrebanja za THX sistem v vrednosti 5400 DEM, bomo vse te dopisnice šes enkrat dali v boben ter izmed njih izžrebali srečnega dobit nika posebne nagrade: Dolby Pro-Logic surround dekoderja vrhunske klase, NAD 910, v vrednosti 1000 DEM!!! Pravico do sodelovanja v nagradni igri imajo vsi bralci Gorenjskega Glasa, ki bodo poslali vsaj 9 kuponov na naš naslov: Corrado, Vodopivčeva 2, 64000 Kranj. Zaposleni pri podjetju Corrado, stalni sodelavci ter njihovi ozki družinski člani nimajo pravice do sodelovanja v nagradni igri. NE POZABITE: ZADNJI ROK ZA POŠILJANJE KUPONOV JE 10.JANUAR ZVOČNIKI IAMO THX SYSTEM ONE (KOMPLET SEDMIH ZVOČNIKOV V VREDNOSTI 5.400 DEM!) ostale nagrade: 10 PAROV AKTIVNIH AVTO ZVOČNIKOV JAM0CAR 305 40 AVDI0FILSKIH CD PLOŠČ 50 ČUDOVITIH MAJIC !. 1 i i 19< TRG SVOBODE 9, Trii*■ (30 metrov od avtobusne post* proti cerkvi svetega Andreja) Prodajamo: vse vrste nagrobnih sve^ okrasne sveče, dišeče sv^' adventne sveče, žalne pakete sveč z vizitk* nagrobne laterne - kovins*' kristalne svečnike, čajne svečke, baterijske sveč* tekoči vosek, kristalne lU^S jubilejne sveče, krstne sv^c itd.; rezano cvetje Izbira fantastična ■ cene konkurenčne! ". M MAaoo Škofja Loka TEHNIK mobitel TECHNO FOTO HI-FI VIDEO fLM MTD oron^ MCJBk T E K M radio Ziri FM STEREO 91,2 89,8 96,4 Mhz Tssmmm rutar TEHOVNIK LOVRENC s.p (IS soboslikarstvo in pleskarstvo i!« Ti! 1 m Zidarstvo Joi« Ravnikar RADIO POSLOVNI PEKARNA IN SLAŠČIČAR^ škofja Loka I egp Škofja Loka SJQUXX SEMPERIT SERVIS HARMONIKE SELO 86a, CRNICE mobitel:0609 611 638 "oMMGLAS VSEBINA 75 Marko jenšterle.- Živeti zdravo in z naravo lEA MENCINGER: Nekatere rastline so le še v herbarijih LITERARNA, GLASBENA SNOVANJA Beseda urednice Uvodnik tokratnih Snovanj je v letu varovanja narave ubran na temo, o kateri se sicer veliko piše vsepovsod - Marko Jenšterle primerja, kakšna je naravovarstvena zavest pri nas in drugje po svetu. Na temo narave je naravnan tudi pogovor z dr. Nado Praprotnik, kustosinjo Naravoslovnega muzeja. V Literarnih in glasbenih Slovanjih so štirje prispevki: Franc Kriznar ocenjuje letošnji cikel Jesenskih serenad Glasbene mladine, Damir Globočnik Sl je ogledal karikature in akvarele Jožeta Dakskoflerja, Dušan Lipovec je ocenil razstavo lesenih plastik v Retnjah pri Tržiču, Mija Mravlja pa je pripravila zapis o udeležbi APZ France Prešeren Kranj na mednarodnem pevskem festivalu v Jeruzalemu. Lea Mencinger Peter Pokom mL: UMRL JE STOJE V škofjeloški galeriji Fara se je s prvo samostojno fotografsko razstavo z naslovom Kljubovanja predstavil Peter Pokom mL, član Foto kino kluba Anton Aibe Škofja Loka. Marko Jenšterle Živeti zdravo in z naravo Ko se je javnost poleti naslajala ob napadih na snemanje novega slovenskega filma Pelix, niti ni vedela, da je priča le delčku "protifUmske kampanje". Nekatere stvari Namreč v medije sploh niso prišle. Tak je na primer dokument z naslovom "Film Felix' - naravovarstvena tematika", ki je nastal v Upravi RS za Varstvo narave. Kaj imata torej skupnega slovenski J01 in naravovarstvena tematika? ,re za prizor, ko naj bi tuja naravo-i °yka, ki raziskuje človeško ribico, 1 "to ob izbruhu vojne spustila v nI .° ponikalnico, kar pa naj bi se j Ujemalo z naravovarstvenimi pre-Plsi- Sicer pa je že sam dokument eden filmske fikcije. Nanaša se 2 na ustne informacije o pri-j ru iz filma, ki sploh še ni posnet, pri Pa ne upošteva niti tega, da ne ni«i,Za dokumentarec, ampak umet-ko delo, ki mu je ravno zaradi tega n- srečo dovoljeno vse. Če bi si ^egovi ustvarjalci tako zamislili, bi v ^ nesrečnem filmu lahko celo pekli doH.C^e "biče na žaru in s tem list n° PodkurM zagrete nacionali; 'n naravovarstvenike. Va Je toreJ na em strani razveselji-°k Vp ^a slovenska skrb za naravo in flas ' Pa nas na ^rugi seveda žalosti 0 .Popoln nesmisel za nerealnost, da iUcj.Urnorju niti ne govorimo. Morda Sv ! 2aradi tega nikoli ne bomo imeli Se^ega Kusturice, saj celo njegove re dnJe filme proučujemo smrtno *ar 0 'n v nJih iščemo vsesplošno oi°proti slovencem-^ dnosa do narave pri ljudeh ni bitlf0cc sPrerncniti z neracionalno Sp0° 1 mlini na veter, kar omenjeni je ^'l^ uprave s filmarji nedvomno iu'a ^ si nasproti stojita dva popolno- drugačna svetova. S filmarji ni mogoče obračunavati po istih meto- tako, da so v nacionalnem parku dah, kot z divjimi lovci ali tovarnami naredili pravo cesto in po njej na onesnaževalkami okolja. Kajti v istem skakalnico navozili prepotreben času, ko so naravovarstvenimi dvignili sneg. Ko se je nanje nato vsul pravi svoj glas proti Felixu, so gorenjski plaz naravnovarstvenih obtožb, so lovci v javnosti razlagali, kako bodo bili še presenečeni, saj so namesto zbrali denar za kazen in sami uplenili tega pričakovali podelitev priznanj, medveda, ki je lomastil po naših hri- Slovenci smo dokaj čudni ljudje, bih, ker pa še ni presegel norme dovo- Kadar svetu razlagamo o lepotah ljenega števila pobitih ovc, niso smeli naše domovine, nas je mogoče pre- pritisniti na peteline svojih pušk. poznati kot velike patriote. V tujini Ti ljudje so vsekakor nevarnejši od smo ponosni na naravni zaklad, ki kakšnega filma Boža Šprajca, razen nas obdaja, toda doma se zapremo v seveda tedaj, če tudi njegova ekipa svoje neposredno okolje in nas širša neposredno poseže v zaščiteno naravo, pa ne zato, da bi jo nato upodobila na platnu, ampak, da bi se sama bolje počutila. Sam film takšnih posegov ne potrebuje, saj so okolica že ne zanima več. Z drugimi besedami to pomeni, da nas močno skrbi čistost vrta ob naši hiši, hkrati pa se jezimo na soseda, ki je v bližnji potok odvrgel odpadke, da bi jih mi zanj zato že zdavnaj iznašli kulise, pa Še v isti sapi nato pognali naprej. tako lahko filmarji, če tako narekuje scenarij, celo raznesejo Nanos in zravnajo pol Slovenije. Problem nastane tedaj, kadar Slovenci tem nacionalnim junakom V Sloveniji ob njenih lepotah lahko najdemo nekaj pravih rakastih ran, ki so posledica nekdanje socialistične politike, ko je bilo iz kmetov treba narediti proletarce, zaradi česar začnejo oproščati tudi, kadar zaradi smo med drugim onesnažili tudi lastnega ugodja nimajo ravno potreb- Jesenice. Pri tem ni šlo le za tisto nega občutka za naravo. Ampak tudi vidno umazanijo, ki jo je mogoče na te stvari je mogoče razložiti. Filmarji so si pač izborili poseben umetniški status in javnost prepričali o njihovi nujnosti za slovensko nacionalno identiteto. Boljše zaščite res ni. Nekaj podobnega so si zamislili daleč prepoznati na tamkajšnjh zgradbah, ampak še za nekaj precej hujšega. Gorske vasi, ki so jih nekoč v davnih časih naseljevali freisinški škofje, so se začele vedno bolj prazniti, saj je odhod v dolino organizatorji planiških poletov, ko prebivalcem narekovala najbolj en-so pred leti skušali rešiti prireditev ostavna logika. Le kdo bi se mučil s košnjo ali oranjem v strmino, ko pa se denar enostavneje zasluži z ose-murnim delavnikom v železarni. Šele mnogo kasneje, ko je postalo jasno, da železa ni mogoče jesti, smo se začeli zavedati pomena kmetov in kmetijstva. Kmalu za tem je sledila širša akcija ustanavljanja kmečkih turizmov m s tem povezane zaščite okolja. Slovenija bo davek pretekle politike plačevala še dolgo, saj problem niso samo Jesenice, pač pa še Šoštanj, Kidričevo, Ravne itd, Še posebno velik zalogaj bo jedrska elektrarna v Krškem in z njo povezano nastajanje jedrskih odpadkov. Zdaj, ko so se po francoskih jedrskih poskusih v svetu spet okrepila protijedrska gibanja, so se tudi Slovenci začeli znova spraševati, kje bi hranili odpadke iz krške elektrarne. Sicer pa jc pošteno dodati (ko že ravno govorimo o slovenski brezbrižnosti), da se tudi večji narodi na svetu obnašajo podobno. Francozom na kraj pameti ne pride, da bi jedrsko eksplozijo izvedli pred domačim pragom, recimo na Ažurni obali, ampak raje izberejo južnopacifiški atol Mururoa, vendar se nato gnev nanje zlije iz vsega sveta. Pri tem je tudi vedno bolj jasno, da se odpadki onesnaževalcu posredno vračajo, ne glede na mesto, kjer jih je pustil. Sloveniji so se pred časom čisto konkretno, ko je mislila svoj problem prenesti v oddaljeno Kolumbijo, pa so se na srečo v tej južnoameriški državi pravočasno zganili. V tem delu sveta imajo ponekod precej bolj razvit odnos do okolja, kot v marsikateri državi "razvitega sveta". Odnosi med naravo in nekaterimi tamkajšnjimi prebivalci so še zelo pristni, saj tehnološki razvoj na srečo prenekaterih krajev na zemlji še ni dosegel. Na Kostariki v Srednji Ameriki poleg tega na primer nimajo vojske in denar namesto v orožje vlagajo v zaščito njihovih prekrasnih nacionalnih parkov, saj dobro vedo, da že prihaja čas, ko bo tudi razviti svet plačeval ogromne vsote denarja, da bo le videl naravo, ki jo je sam uničil. Predvsem v ZDA se strašno hitro približujejo temu trenutku, pred katerim jih ne bo rešilo niti populis-tično vzgajanje lažne zavesti o varovanju narave ter zdravem življenju, ki jo je tam mogoče zaslediti na vsakem koraku. V tej državi imajo v trgovinah na hrani natančno označeno količino maščob in drugih škodljivih snovi, toda kljub temu živi v ZDA največ nenormalno debelih ljudi na svetu. Naši kmetje, ki se hranijo z ocvirki ali zaseko, so proti njim pravi lepotci. To lažno moralo in odnos do okolja je mogoče hitro razkriti. Medtem ko na vsakem koraku govorijo o recikliranju, nikomur na pamet na pade, da bi na primer v trgovino nazaj nosil prazne steklenice pijač, tako kot to še vedno počnemo pri nas. Američani svoje odpadke pošiljajo v "tretji svet", pred kratkim pa so z izrabljenim jedrskim gorivom "osrečili" pleme Apačev v svoji Novi Mehiki. V pravi tehnološki evforiji uničujejo še tisti edini košček zgodovine in tradicije, ki ga imajo. Ko je enkrat narava okoli nas uničena, jo je praktično nemogoče obuditi. Veliko lažja je zaščita njene pristnosti, kot kasnejše popravljanje napak. Toda današnji tehnološki razvoj gre nezadržno svojo pot in v imenu napredka uničuje tudi okolje. Ker živimo v dobi informatike, je s pomočjo množičnih medijev lahko zelo hitro enostransko vplivati na javnost, ki bo sledila novim ponudbam "zdrave hrane", pri tem pa se ne zaveda tega, da je v neokrnjeni naravi in z njo povezani prehrani količina snovi, ki jih človek potrebuje za življenje že natančno določena. V tistem trenutku, ko pa mi sami porušimo naravno ravnovesje, nam nobena formula ne more več pomagati. Lea Mencinger Dr. Nada Praprotnik, kustosinja za botaniko v Naravoslovnem muzeju Slovenije NEKATERE RASTLINE SO LE ŠE V HERBAR1M Na sprehodu v naravi naše oči iščejo le najlepše rože, vendar pa je za ravnovesje v rastlinskem svetu najpomembnejša pestrost - poleg planike, alpske možine ali Blagayjevega volčina, borovcev in pritlikavih brez tudi vsi neznatni, nadležni in "zaničevani" pleveli. Doma je pod Stolom, kjer je pravzaprav blizu stičišče Julijskih Alp, Karavank in Kamniških Alp. Morda je to tudi vplivalo na njeno odločitev za biologijo, zdaj pa je njeno področje botanika. Ukvarja se z zgodovino botaničnih raziskovanj na Slovenskem in proučuje najstarejše herbarije, ki jih hrani Naravoslovni muzej. Strokovno skrbi za naš edini alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Osrednji del njenega strokovnega zanimanja pa sofloristične raziskave v gorskem svetu v Karavankah - od Jezerskega do zahodne tromeje. Najbrž se ne dogaja ravno vsakih deset let, da bi odkrili pri nas še kaj tako znamenitega, kot je bil leta 1837 Blagayjev volčin, ki ga je naslednjega leta prišel na Kranjsko pogledat celo sam presvetli saški kralj Friderik Avgust, velik ljubitelj botanike. Ker je vaše področje tudi floristika, gotovo veste, ali smo spoznali ie vse rastline pri nas? "Vseh še ne. Rastlinstvo sploh ni nekaj statičnega, spreminja se. Dogaja se, da pri proučevanju neke skupine rastlinstva lahko določimo vrsto, pri podrobnejšem ukvarjanju pa potem spoznamo, da je evolucija rastlinstva naredila svoje. Nekatere rastline se na primer tudi same med seboj razplojujcjo, zaradi tega lahko nastanejo nove vrste. Da pa bi danes lahko še našli kakšno tako rastlino, kot je Blagavjev volčin pri nas (kar okoli petdeset let je veljal za izjemno redkost in posebnost tedanje Kranjske, kasneje pa so ga našli tudi po borovih gozdovih na Balkanu) ali pa v Evropi, pa je že skoraj nemogoče. Mislim pa, da domala vsak botanik najde še kakšno vrsto, ki še ni bila znana za določeno območje: sama sem na primer našla velecvetni dimek na Španovem vrhu. Za Slovenijo še ni bil znan. Čeprav je Slovenija botanično dobro raziskana, pa še obstajajo bele lise, neraziskana področja; pa tudi obratno, na že dobro raziskanem terenu se lahko kaj tudi prezre ali pa, kot sem že rekla, odkrijejo rastline, ki so se v razvoju spremenile." Kako "učinkovito" so pri nas zaščitene redke rastline, pove ie beien sprehod na primer po ljubljanski tržnici: tam proda-jajo šopke zavarovane in redke močvirske logarice, širokolist-no lobodi ko in še kaj. Opozarjanje branjevk in inšpekcije ne zalete nič. Gorski narcis se sicer ne spreminja, vendar pa zadnja desetletja počasi izginja s travnikov pod Karavankami. Zakaj? "Na določenih mestih ga je res vse manj. Najbolj se to pozna na Golici, ki je znana prav po karavanških ključavnicah. Razlog za izginjanje je v spremembi gospodarjenja na travnikih. Nekdaj so jih kosili, zdaj pa to opuščajo, travniki se zaraščajo. V nižjih legah na Planini pod Golico, v Javorniškem Rovtu pa zemljišča občasno obdelajo celo z buldožerji, s tem pa te rastline seveda izkoreninijo. Morda pa izginjajo tudi zaradi ovac." Ali se lahko bojimo, da bomo narcise imeli le še na razglednicah? "Ne, mislim, da povsem ne bodo izginile. Če pa bodo na nižje ležečih travnikih, ki jih za zdaj še kosijo, začeli tudi pretirano gnojiti, pa bodo seveda ključavnice izginile." Imamo na Slovenskem rastline, ki so na spisku izumrlih? "Seveda. V tem stoletju je na našem ozemlju izginilo kar nekaj rastlin. Predvsem v obmorskem pasu, kjer se zaradi najrazličnejših posegov naravne razmere močno spreminjajo. Rastline so izginile tudi na območju Ljubljanskega barja, tudi na Štajerskem. Nekatere rastline imamo le še v botaničnih vrtovih kot na primer Fleischman-nov rebrinec, ki je nekdaj rasel po pobočju ljubljanskega gradu. Med okoli 3000 rastlinskimi vrstami je pri nas na spisku izumrlih 29 vrst." Alpske možine na Golici verjetno ni več, narcis je vse manj... Najbri pa je veliko daljši spisek rastlin, ki sodijo med ogrožene? "Rastlina, za katero ugotovimo, da se njena številčnost zmanjšuje v taki meri, da lahko delno ali v celoti izgine na nekaterih področjih, sodi med ogrožene vrste. Teh je pri nas kar 10 odstotkov. Merila za ugotavljanje ogroženosti so mednarodna, izdelala jih je Svetovna zveza za ohranitev narave. Po podatkih te organizacije bi utegnilo do leta 2050 v svetu izumreti kar 60.000 rastlinskih vrst. Ogroženo rastlinstvo je vpisano v tako imenovani "rdeči seznam". Le- tega imamo z vpisanimi prizadetimi, ranljivimi, domnevno izumrlimi, redkimi, nezadostno poznanimi rastlinami z našega območja tudi v Sloveniji. V Karavankah na primer ni več alpske možine. Redka rastlina pri nas raste še na Črni prsti in na Poreznu. Na Golici je ni več, na kar so že v začetku tega stoletja opozarjali botaniki. Nekdaj so to lepo, malce bodečo rožo pastirji prodajali planincem in turistom, jo celo izkopavali s korenino, ker je živina na paši ni marala. V zadnjih letih je ni več najti, čeprav vseeno upam, da morda kakšno le še najdem." V zapor zaradi rož V brošuri, ki spremlja letošnjo razstavo Naravoslovnega muzeja Slovenije z naslovom Varstvo narave na Slovenskem, med avtorji ste tudi sami, ste zapisali, da se ogroženosti narave sicer zavedamo že kar nekaj časa, saj so na Kranjskem Že leta 1898 z zakonom zaščitili prvi dve rastlini - planiko in Blagayjev volčin. "Zaradi ruvanja planik je bil po tem zakonu prvi na Kranjskem kaznovan s šestimi urami zapora Janez Rekar iz Mojstrane, tako je leta 1899 pisalo v Planinskem vestni-ku. Še danes je ta kazen vsekakor nekaj izjemnega, po svoje pa priča o tedanjem odnosu do narave. Kasneje se je predvsem po zaslugi Alfonza Paulina nabralo precej predlogov o zavarovanju nekaterih rastlin, ti predlogi pa so pravzaprav zametki današnjega "rdečega seznama" ogroženega rastlinstva pri nas. Prav Paulin je bil tudi med avtorji Spomenice, ki jo je Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo leta 1920 predložil slovenski pokrajinski vladi. Ta je leta 1921 oziroma 1922 zakonsko zavarovala prvih 22 rastlinskih vrst. V Sloveniji obstaja rdeči seznam za praprotnice in semenke in mahove. Za alge, lišaje, glive zaenkrat seznama še ni." Kasneje je bilo sprejetih še nekaj odredb in zakonov, v petdesetih letih je bila ustanovljena tudi Gorska straža, vendar pa vse to pravzaprav ne more v celoti zadržati postopnega izginjanja nekaterih rastlinskih vrst. Znanost pa o rastlinstvu pri nas ve vedno več - v povprečju pa znamo našteti morda le približno dvajset ali trideset rastlinstkih vrst. Se rastlinstvu pri nas - tej vrsti naravne dediščine sploh lahko obeta svetla prihodnost? Je realnost ali utopija, da so lahko kdaj v prihodnosti naši travniki tudi brez cvetic? "Zaradi izjemne raznolikosti slovenskega geografskega prostora imamo pri nas tudi izjemno raznolikost rastlinskega in živalskega sveta. Tega se vse premalo zavedamo. Vedenje o samem rastlinstvu pa se seveda nenehno veča. Če je bil človek od svojega nastanka naprej odvisen od rastlinstva, je seveda očitno, da je z izkušnjo pridobil kar precejšnje znanje, še preden je nastala znanost o tem. Izkušnje podedovane iz roda v rod - glede rastlin v prehrani ljudi in živine, pa tudi za zdravljenje bolezni so največkrat bile pravilne. Zato so tudi nastali herbariji - prve poznamo še iz srednjega veka - ki so V Evropi je znanih okoli 15.000 tako imenovanih višjih rastlin. Polovica tega pa raste na območju nekdanje jugoslovanske države, v Sloveniji pa okoli 3000 vrst. Na majhnem slovenskem ozemlju raste torej kar dvajset odstotkov vsega evropskega rastlinstva. Izredno bogastvo, ki se ga ne zavedamo dovolj. Srednjeevropsko rastlinstvo se na naših tleh srečuje z rastlinstvom iz alpskega sveta, iz sredozemskega, z rastlinami iz dinarskega gorstva in iz panonskih nižin. sprva imeli praktičen pomen kot zbirke koristnih rastlin, šele kasneje so dobili tudi zbirateljsko in tudi znanstveno vrednost. Pri nas še ne, v tujini pa je že pravilo, da so kmetje na gorskih kmetijah deležni subvencij, če ohranijo stari način gospodarjenja - brez gnojenja pašnikov in travnikov, in da na njivah z žitom ne zatirajo plevela. Na ta način se ohranja biološka raznovrstnost, genski sklad pokrajine kot temu pravimo. Če izginja ena vrsta rastlinstva, na primer žitni pleveli, je zaradi ogroženega genskega sklada vprašljiva še kakšna druga rastlina. Mislim sicer, da travniki čez leta ravno brez cvetic ne bodo, se pa bodo še spreminjali, kot se spreminjajo že zdaj na primer močvirni travniki, močvirni logi, gozdovi. S tem je seveda tesno povezano tudi živalstvo - če ni več vode, močvirske ptice seveda odletijo. Vse to sestavlja pisani mozaični svet narave. Če iz tega mozaika izgubimo preveč kamenčkov, se naravna prizadetost pokaže v končni fazi tudi na Človeku." Spreminjanje rastlinstva, tudi glede razširjenosti, je sestavni del sprememb v naravi. Naj se s tem, da nekaterih zdaj znanih rastlin čez čas ne bo, kar sprijaznimo? "Na nekatere spremembe nikakor nimamo vpliva, vendar pa je človekovo poseganje v naravo z gospodarjenjem pač še zelo pretirano. Močvirska logarica bo hitreje izginila prav zaradi izsuševanja močvirij pri nas, kot pa recimo zaradi nabiranja v šopke. Pozidana je obala morja, sredozemsko rastlinstvo se je zato spremenilo. Ugovori botanikov in biologov se še ne upoštevajo. Zaradi jezu v Zarici za elektrarno Mavčiče, je voda zalila najnižje rastišče planike v Sloveniji. Pred posegi ni varno rastlinstvo tako v nižinah kot v višinah, tja do vrha Triglava. Vplivi na rastlinstvo pa seveda pridejo tudi iz zraka - kisel dež. Ta ne ogroža le gozdov, pač pa se pozna tudi na obstoju lišajev, le- ti so pokazatelji čistosti zraka. Kjer je zrak onesnažen, še lišaj ne raste; to poznajo okoli Celja, Ljubljane, Škofje Loke in še kje." Botaniki seveda ne morete narav* oviti v varovalni plašč pred vsetn, kar ogroža in načenja njen varoval' ni sistem. Pač pa so drugi naČW varovanja - kateri? "Od varovanja posameznih rastlinskih vrst pri nas prav ob kond1 19. stoletja, sprejetja zdaj že znamenite Spomenice v letu 1920, do ustanavljanja zavarovanih območij pravzaprav ni poteklo ravno velik0 časa. O naravnih redkostih pri nas p? so pisali že v 17. stoletju, med prvim' Janez Vajkard Valvasor. Znano je, & je pred več kot sto leti tudi snežniŠk' grof Auersberg zavaroval del pra; gozda na svoji posesti. No, Triglavski narodni park je bil, čeprav takratv razmeroma majhnem obsegu, vefl' darle zavarovan že leta 1924, spr^ sicer le za skromnih dvajset le1; Kasneje smo dobili poleg za seda) edinega narodnega parka še 2o iz njegovega opusa slišali Preludij ln 1'ugo v h-molu, op. 117, št. 1 za ^Hno-sulo, Suito št. 1 v g-molu, op. •ld za violo-solo in Suito št. 2 v d-molu, °P- 3lc za violončelo-solo; za konec pa So vsi trije godalci, veliko bolj znani kot "razvpiti" "Ali Capone štrajn trio", zaigrali še stavke Vivace iz Regerjeve-ga Godalnega tria št. 2. Mlada igralka pa je ob godalih prebirala poezijo Majakovskega, Ahmatova, Rilkeja in Mallarmeja. Prav slednja pa ni bila nič kaj prida uglašena z Regerjevo glasbo. Glasba Jesenskih serenad že nekaj sezon zaporedoma nastaja po izboru selektorja Tomaža Lorenza. Na naslednjem večeru, Harmoniki z glasbo 20. stoletja pa je na samostojnem recitalu v ž. c. sv. Marije Vnebovzete v Pirničah pri Medvodah (4. 9.) nastopila ena naših prvih harmonikarje, ki je diplomirala na visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju, Primorka Mateja Prem. V prvi točki sporeda se ji je v Zilcherjevih Variacijah na Mozartovo temo pridružil kar eden njenih učiteljev, priznani slovenski violinist Tomaž Lorenz. Nato pa so bile na vrsti izvirne in prirejene skladbe izključno za harmoniko solo skladateljev T. Lund-quista, Janija Goloba, J. Padrosa, Vladimirja Hrovata in I. Stravinskega. Tokrat sta poezijo D. Zajca, T. Šalamuna, J. Preverta in M. Kačičeve brala dva mlada študenta AGRFT: ponovno Barbara Krajne in na novo Simon Šerbinek. Če sta tokrat harmonika kot inštrument, in pa glasba 20. stol. sodili še kar spodobno v cerkveni arhitektonski prostor, pa vanj vsekakor ni sodila skrajno moderno zaostrena poezija. Nasploh lahko ugotovimo, da je prav izbor slednje neke vrste najslabša točka dosedanjih Jesenskih serenad GML. To pa je lahko že neke vrste dvom o animaciji, interdisciplinarno umetnost, ki se ob Jesenskih serenadah poraja že skoraj dve desetletji njihovega obstoja (najprej v Ljubljani, leta 1976 kot Junijske serenade Glasbene mladine Slovenije!). Ta, beseda v podobi poezije, naj bi bila kot animacija za glasbo skrajno uglašena in harmonsko z glasbo tudi ujeta. Nekaj vseh teh očitkov sta tokrat rešila po tradiciji podobnih razpletov prav har- monikarica Premova in violinist Lorenz. Na naslednji, tretji od vsega štirih, so (6. 9.) v župnijski cerkvi svetega Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah nastopili s francosko glasbo za ustno harmoniko - orglice in harfo Vladimir Hrovat, Bronislava Prinčič in mladi dramski igralec, študent Simon Šerbinek. Ta je ob glasbi za ustno harmoniko - orglice in harfo ali za omenjeni solistični glasbili skupaj - za duo avtorjev Masseneta, Tournierja, Faureja, Saint-Saensa, Debussvja, Ravela in Iberta prebiral poezijo francoskih romantikov Baudelaireja in Preverta. Cerkcvni prostor v Preski pri Medvodah pa je bil tako ob francoski glasbi in poeziji navdušen in polno zaseden. Letošnje 19. JS GML pa so se končale tako z zadnjim, programsko sicer kot prvoumeščenim koncertom v dvoranici Blejskega gradu in Kosovi graščini na Jesenicah z renesančnim večerom (15. 9.). Na tem delu letošnjih JS so nastopili mlada mariborska pevka, sopranistka Helena Maurič, njena kitarska spremljevalka pa tudi solistka Monika Krajne, doma iz Žalca, in pa jeseniški igralec, bralec poezije avtorjev Shakespeara, Villona, Petrarce in Buonarottija, Igor Škrlj. Notranjost Kosove graščine, spet ne prevelik prostor s komajda nekaj publike, zanimiv renesančno glasbeno in literarno oblikovani večer, pa je bil hkrati tudi letošnje predzadnje dejanje Jesenskih serenad. Kajti isti program so izvajalci ponovili še enkrat na Valvasorjevem gradu Bogenšperk nad Litijo in "zastor" letošnjih 19. Jesenskih serenad v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici je padel. Tokrat jc bila glasba renesančnih madrigalov, kancona ter plesov, kot so galiarda, pavana in alemanda tisti glasbeni vzgib, ki je dal krila obema glasbenima umetnicama, Mauričevi in Krajnčevi. Glasbo zanje sta izbrali med avtorji Morlevjem, Dovvlandom, neznanim avtorjem, Pur-cellom, de Narvae/.om in Dal/o. "Bakle, glasba in beseda slovenskega poletja" so tako počasi ugasnile in vsekakor bo potrebno že sedaj razmisliti ter načrtovati naslednje, jubilejne 20. Jesenske serenade Glasbene mladine ljubljanske. • Franc Križnar Karikature in akvareli Razstavo teh dveh likovnih zvrsti je v Salonu Dolik na Jesenicah pripravil domačin, slikar Jože Dakskofler. Slovenci smo se s karikaturo srečali v drugi polovici preteklega stoletja, torej kar nekaj desetletij kasneje kot večji evropski narodi. Toda ko se je karikatura enkrat zasidrala na straneh naših časopisov, in ko so tudi naši umetniki v njej prepoznali ustrezno sredstvo likovne izpovedi, ji ni mogla več Škodovati niti zamenjava treh režimov, čeprav se je prav vsak od njih trudil, da bi na raznovrstne načine zatrl to marsikdaj neprijetno obliko družbenega komentarja, ki je vedno uspela najti pot do srca in razuma vsakdanjega človeka ter ga opominjala na velike in male napake tistih, ki mu krojijo usodo. Da nam likovnega humorja zlepa ne bo zmanjkalo, dokazuje tudi Jože Dakskofler, ki se (čeprav samo kot ljubitelj) karikaturi načrtno posveča že vrsto let. S črno-belo linijsko risbo, ki temelji na skrbni potezi, mu uspeva ujeti glavne fizične in karakterne značilnosti karikirancev, ki jih je včasih poiskal v vsakdanjem in delovnem okolju, predvsem pa mu jih kar sam ponuja naš politični vsakdan, tudi danes prepoln majhnih in velikih zgodb, nezgod in tragedij, pred katerimi karikaturist nikakor ne more zatisniti očesa, saj ne velja zaman, da je karikatura zrcalo politiki. Pri upodabljanju protagonistov političnega življenja posega po enem najstarejših načinov karikiranja, po t. i. tipu glavonožeev - osebam z manjšim trupom in sorazmerno nekoliko večjo glavo, ki odraža večino karakternih in tudi fizičnih lastnosti upodobljencev. Nastopajoče osebe združuje v raznovrstne komične in satirinče situacije, pri čemer mu moramo priznati velik posluh za tovrstno komentiranje dogodkov, katerih kontekst dodatno pojasnjujejo napisi. Toda karikaturist v odnosu do prikazanih dogodkov ne ostaja samo nekakšen nezadovoljnež s problemi našega časa. S svojim iskrivim in izbrano hudomušnim humorjem, ki pozna sicer jedko satiro, toda ne tudi žaljivega poudarjanja smešnega, nas pravzaprav želi spodbuditi ne toliko k (po)smehu kot k razmišljanju. To pa je verjetno tudi glavni namen vsake boljše karikature nasploh. Ciklus akvarelnih upodobitev pa priča, da je Jože Dakskofler velik ljubitelj narave, toda takšen, ki kot slikar ne najde svojega zadoščenja samo v širokih panoramskih pogledih na krajino, temveč tudi v tako drobnih detajlih, kot so tihožitja in upodobitve posameznih cvetlic. Slednje, ki so nastale na Havajih, imamo sicer lahko za svojevrstno likovno mikavnost, skorajda eksotiko, hkrati pa nam pretanjene upodobitve drobnega cvetja - še zlasti zaradi svoje Verodostojnosti - obujajo tudi spomin na verne upodobitve rastlin in živali, ki so vse do izuma in izpopolnitve fotografije služile kot pomožna disciplina v številnih naravoslovnih vedah, kjer so bile nepogrešljive pri publiciranju znanstvenih dognanj, sistematiziranju rastlinskih in živalskih vrst ipd., čeprav je Jože Dakskofler, ki je tudi sam velik poznavalec in ljubitelj narave, v njih tokrat videl predvsem likovno privlačne motive. Damir Globočnik Naturalno kiparstvo Razstava v gostišču Smuk v Retnjah pri Tržiču likovni umetnosti ni timsko delo nikakršna novost, vse od barskih delavnic velikih mojstrov preteklih stoletij, pa do današnje lovenske (post)avantgarde v kreacijah skupine IRWIN ali Novega °jektivizma. Tako sta se odločila za podoben način likovnega ?e'ovanja tudi akademski kipar JOŽE VRŠČAJ in scenograf-rjnstruktor JOŽE ZAJC, ki sta na letošnjem simpoziju "Od I^Padka do umetnine", v znanem gostišču in penzionu SMUK v einjah pri Tržiču ustvarila serijo lesenih plastik. Razstava je te dni a ogled v gostinskih prostorih in na pročeljih gostišča, nekaj • onumentalnejših skulptur pa je postavljenih na prostem. Razstavlja dela so svojevrsten kuriozum, saj sta ustvarjalca uporabila kot ,'Parski material odmrle in od vode izlužene dele "drevesnih . a0avrov". Vse te skrivenčene, že "naravno obdelane" dele dreves t y strugi Save nabral organizator in lastnik gostišča SIMON SMUK, ^ sam fotograf in ljubitelj umetnosti. jePobudnik tega "naturalnega kiparstva" je vsekakor Jože Vrščaj, ki 0 v preteklem letu na letovanju napravil nekaj "Križanih" iz jg njenih materialov. Kot profesionalni umentik in priznan kipar p *a način kiparske prezentacije, s katerim se navadno ukvarjajo s ^Ivsem bolj ali manj nekritični amaterski ustvarjalci, dvignil na ( uovoljivo umetniško raven. Vrščaj in Zaje sta svoje lesene sohe l^°)ustvarila s čim manjšim poseganjem v dani material, naravnim rj,nslrukcijam sta dala le novo vsebino, smisel in poslanstvo. j| ganila sta tudi naravno strukturo in površino spranega lesa -ba .° sivino, ki pa lahko nudi izbrušenemu očesu cel spekter rvnih fines sivine. Tako so iz napol razpadlih, od vode, zraka in j, nca obdelanih vej, korenin in grčavih tvorb, zoomorfnih oblik, fib!a'a olesenela bitja, ki nas lahko spominjajo na ptice in ptičke, jeje» kače, konjiče, bajeslovna bitja, lovske trofeje, rogovja srnjadi in v e.njadi ipd. Najbolj pogost pa je motiv Križanega v najrazličnejših kri*antan- ^rc0' vhodom v gostišče so postavljeni trije monumentalni dj ~' - Golgota, s Kristusom in obema križanima razbojnikoma: vse ^retno stilizirano in podrejeno naravnim danostim. Ustvarjalnem delu Vrščaja in Zajca si posrečeno podajata roki d0 arjalca: narava in človek. Priroda ustvari, naredi; človek dodela, Ojj^e, oplemeniti v likovno konstrukcijo. Na tej stopnji umetniškega 5r.reclmetenja postanejo njune skulpture, olesenela bitja in predmeti, ^tef akti-umetnine, ki živijo svoj svet in nas na svojski način 'l°varjajo in popeljejo v čudoviti svet umetnosti. Vjjj-^nimo še, da se omenjene plastike zelo lepo in domiselno oJu^ujcjo v interierje in eksterierje gostišča, ki je ravno tako voljeno v žlahtnih starih lesih, oba razstavi Jc sodelovala še slikarka RENATA BOUHAN z sij rvanimi koreninskimi in drevesnimi deli in NIKO LEHRMAN, ki e^Za podlage -nosilec svojih slik izbral zavržene pokrove, pločevinastih Ptis a'11^' K obogatitvi razstave je s svojo značilno plastiko v lesu f>evHl še akademski kipar STANE JARM. • Dušan Lipovec Prešernovci v Jeruzalemu Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pod vodstvom dirigenta Damijana Močnika se je v dneh od 6. do 16. avgusta 1995 udeležil 17. mednarodnega festivala Zimriya ("Pesem") v Jeruzalemu. Festival vsako tretje leto že od ustanovitve izraelske države dalje (1948) pripravlja Izraelsko zborovsko združenje. Velika želja organizatorjev za prihodnji festival pa je, da bi se ga udeležili pevski zbori Izraelu sosednjih držav. Festivalsko delo se je začelo s fiozdravnim koncertom v jeruza-emskem gledališču pod pokroviteljstvom jeruzalemskega župana g. Ehuda Olmerta. Naslednji dan pa je bil uradni otvoritveni koncert, ki je običajno v Jeruzalemu, letos pa je bil v Tel Avivu in sta ga pozdravila izraelska ministrica komunikacij, znanosti in umetnosti ga. Shulamit Aloni in župan Tel Aviva g. Roni Milo, izraelski premier Jicak Rabin pa je poslal pozdravno brzojavko in zaželel vsem udeležencem festivala prijetno delo in bivanje v Izraelu. Na obeh koncertih so se predstavili mednarodni pevski zbor, sestavljen samo za to priložnost, izraelski zbori in orkestri, na otvoritvenem koncertu pa še zbori udeleženci festivala z vseh petih kontinentov. Festivala se je udeležilo okrog 1.200 pevcev iz 17 držav, približno polovica članov izraelskih zborov in polovica tujih zborov. Prišli smo iz Avstrije, Kolumbije, Francije, Nemčije, Islandije, Koreje, Paname, Poljske, Rusije, Slovenije, Južne Afrike, Svazija, Švice in Združenih držav Amerike, udeležili pa so se ga tudi posamezni pevci IZ Belgije, Nizozemske in Španije. Vse dogajanje festivala, tudi popoldanski koncerti, se je odvijalo na hebrejski univerzi na gori Scopus, t. i. open singing, ki ga je vodil švicarski dirigent Willi Gohl, in večerni kon- certi pa v jeruzalemskem gledališču. Glavni namen festivala je delo v zborovskih ateljejih. V času festivala je delovalo dvanajst zborovskih ateljejev, ki so jih vodili priznani dirigenti iz Združenih držav Amerike, Švedske, Velike Britanije, Nemčije, Izraela, Madžarske in Švice. Atelje, ki smo ga sestavljali pevci iz Slovenije, Nemčije, Belgije in Izraela, je vodil v Izraelu zelo priljubljeni dirigent Leonti Wolf, po rodu Rus iz Novosibirska, ki od leta 1990 živi in deluje v Negevu in Hifi. Program je obsegal dela ruske pravoslavne, romantične in ljudske glasbene literature (skladatelji: Sergej Rahma-ninov, Pavle Česnokov, Georgij Sviridov in Anatolv Kiseloff). "Izraelski" urnik je bil skrajno natrpan, še bolj, kot smo pričakovali. Po zajtrku tri ure ateljejskih pevskih vaj, po kosilu popoldanski koncerti, ura in pol ateljejskih pevskih vaj, po večerji, t. i. open singing in večerni koncerti. Ponavadi se je večerni koncert zavlekel v naslednji dan. Delo z dirigentom Wolfom je bilo vsaj na začetku videti dokaj napeto, saj nam jc šele po uri in pol vaj privoščil pet minut odmora. A smo se kmalu navadili drug drugega in pevske vaje so bile vsak dan bolj zanimive. Jezikovna mešanica, v kateri so potekale vaje, je bila prava babilonska zmešnjava jezikov. Uradno so vaje potekale v angleščini, a tudi v nemščini in ruščini, glasbeni izrazi pa so tako ali tako italijanski in česa ni mogel izraziti v teh jezikih, je povedal v hebrejščini, ki jo je potem eden od pevcev prevedel v angleščino. A vse z mehko rusko izgovarjavo (saprani = soprani, tenjori = tenorji, tjuti - tutti, tjempo = tempo). Vsi ateljeji so predstavili svoje delo na treh večernih zaključnih ateljejskih koncertih. Mirno lahko rečemo, da je bil naš ateljejski koncert eden vrhuncev celega festivala, saj smo se predstavili z "ušesom dopadljivo glasbo" in dirigentom, ki smo mu "z roke jedli". Zato ni nenavadno, da smo mu ob koncu sestavili in zapeli pravo pesem hvalnico. Poleg ateljejskega dela smo imeli tudi sami pet nastopov. Dvakrat v kibucu, ob prihodu v Jeruzalem skupaj z nemškim, južnoafriškim in svazijskim zborom na izraelski televiziji, s švicarskim, izraelskim in nemškim zborom smo pripravili enega od večernih koncertov, imenovanih Choir to Choir, skupaj z nemškim zborom iz Aalena pa koncert v izraelskem muzeju v Jeruzalemu. Izvedbo te v vseh pogledih zahtevne turneje so omogočili Mestna občina Kranj, Zveza kulturnih organizacij Kranj, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije - Veleposlaništvo Republike Slovenije v Izraelu, Merkur Kranj, Slovenska naftna družba Pet-rol, Gorenjska banka Kranj, zavarovalnica Triglav - Območna enota Kranj, Brunarica Štern Kokrica, Specom Radovljica, Elektro Gorenjska, Eltron Kranj in Mercator -Mlekarna Kranj. Pevci se vsem sponzorjem prisrčno zahvaljujemo za njihovo pomoč, brez katere bi ostali prikrajšani za bogato izraelsko izkušnjo. • Mija Mravlja gorenjski glas »22. stran EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 6. oktobra 1995 GORENJSKA IN SVET Krajevni samoprispevek Krajani so se na referendumu z večino glasov odločili uvesti krajevni samoprispevek za gradnjo šolske telovadnice. Naslednja štiri leta bodo zaposleni in upokojenci plačevali po 1,2 odstotka mesečno od plač oziroma pokojnin; kmetje po 4 odstotke od katastrskega dohodka; ostali zavezanci po 2,4 odstotka od plačil za opravljene storitve in 2 odstotka od plačil za priložnostna dela. Ne, tega odstavka nismo prepisali iz kakšnega dvajset let starega Glasa. Tako odločitev so prejšnji mesec na referendumu sprejeli v krajevni skupnosti Fram, kar dokazuje, da tudi na Štajerskem niso pozabili na dni, ko se je zlasti na podeželju le s krajevnimi samoprispevki kaj konkretnega zgradilo. To dobro vemo tudi na Gorenjskem, kjer prav s krajevnimi samoprispevki uspevamo asfaltirati ceste, graditi vodovode itd. Zadovoljni Kranjci Družboslovci širom po svetu (tako kot mi v Glasovih gorenjskih anketah) raziskujejo in proučujejo marsikaj. Znameniti Gallupov inštitut se je lotil zadovoljstva državljanov z življenjskimi razmerami v njihovi ljubi "domicilni" očetnjavi. Gallupova raziskava je zajela 18 držav in izsledki so nadvse presenetljivi: na Islandiji so gahpovci ugotovili, da je kar 95 odstotkov državljanov te otoške državice zadovoljnih s svojim življenjem! Skoraj obratne so ugotovitve za Mehiko in Madžarsko: polovica Mehičanov (50 odstotkov) je nezadovoljnih s svojim življenjem v Mehiki. Najbolj nezadovoljen narod pa so Madžari, kajti po Gallupovi raziskavi jih je 51 odstotkov (dobra polovica!) nezadovoljnih s svojim življenjemv lastni domovini. Slovenije in Gorenjske tokrat Gallupov inštitut ni zajel v raziskavo. Gallupovi družboslovci so namreč izvedeli za nekočpopularni ansambel Zadovoljni Kranjci in so menili, da je spraševanje radoživih prebivalcev na sončni strani Alp o njihovem zadovoljstvu z življenjem čista potrata raziskovalnega časa. Pavel Rupar, tržiški župan (levo) in Janez Kuhar, predsednik Občinske turistične zveze Kranj (desno) bohinjskemu županu dipl. ing. Francu Kramarju (v sredini) na letošnjem srečanju gorenjskih turističnih delavcev v Bohinju: "V Tržiču in v Kranju sicer imamo občinski turistični zvezi, ampak vas Bohinjcev nikakor ne moremo dohiteti, ker imate turistično društvo in še turistično zadrugo za povrh. Zato problemov z občinsko turistično zvezo sploh ne poznate." V križišču na Loki pfl Tržiču, kjer novinarji običajno sprašujemo, kje st&' nuje tržiški poslan^ SDSS v Državnem zbor" g. Brane Eržen, stom edinstvena spomenika 11 časov desetdnevne ost' mosvojitvene vojne ^ Slovenijo. Takrat so entH ziasti besedo STOP * dveh prometnih znaW skrajšali v "TO", kar le tedaj pomenilo slovens* vojsko Teritorialn° obram bo. Odtlej so la že dobra štiri M* ^Mffm kratica TO je aktualna CD 4-» CO O °cc C KO C I O „ .. W cn ca £ »n > to O tO _. n; Ox i_ ca aj C "O LJ C ~ ao 0 « co •= kj c > > ta O) KO to ča 0) o o. co o čT ta O d. co ta ca > c o oj -"O -* ^ 2 tO o 0| C o JC ca o N = m o> o> T— (D k. .O O •*-> X. O (d +-< a 2 a> 52 «ii .2Maj ^ cd o 03$ o 5 « c KO C . J3 ca 2) c ._ o E cF TJ jc a> o - C0 3 - w > ^ o ■ ta o © n jc KO - jc -g d) . O .55, .tO •55 ca o) c co N cd 33 tj o aj P i2,N to C "•M kj co co co co 9-jd * * * * £ O • 1 1 1 0)jQ WN o c ca ta c -fc O co" CD C CO O »NI \£ CO O CO tO *CO*2 C >o . . . o CNJ CO O C D. JC CO co o C a. =3 jc co CD S > £ 0 i S > •=>.f0 CD ta sr-zr s P o a -5*L (-1 .n ^ ■» v 5 ca o cd t. n co O , , 5P °o D Z d 0- Lu * r- C0 Ž g N Z < Z m LU > LU >N < Z >o m O > o H O O D S >Luz * z £ -1 o S oo> O) co z 55L |oz ?ZN d < LU JO J >>z »o z m 050 o»o> o£g * -J ž ooćl O S (0 b Si 00 OŠ >o LU < □ H O co >o ST. LU o. -j ^ N <>0 < rr m ct *o 12 * O co §0 z m _ h i 0<) Q LU lip o Lu co _ 2 LU o oloceS: o ^ o.3 q.£d> cn o ca . ■=* c ta O aj © KJ > ra ko w "5 "S c > > ca co ~ CD CO.O JO c — 00 m jQ KJ 3 CD O w *cj ča" cd g i cJ2 LU -5 -J * OC LU O < z >o o 8 oŠ« > CL g O > CD čo ca .cu > E 2 0^3 n .-f<2 — 00 C > C lil LU -5 -I rr LU o LU Z O m o D Z D »O < rr o rr o. O LU _l —I oŠ ^ > CD _ O-KJ iS C0 3 O tO O- N CD CO 1^ CD o w I o m O D T3 ca ca © a S «C05 CLKJ fi.a.1 3 C "D ca 2 n C g _co « ca ^ co ».g co "D C ta KJ o w E "O TJ CD »J N O gi c5 iS E CT "C o >2 KO OI CD O I O co CO ca o 5 o > -g > CD W^ s CD -t- c.cd ca ra kj "o KJ CD tj ca ca co N cjc Ql LU _J (O Z LU > > O r- o o 3 > o co iS O) o c kj CD > C C iS > s -"S KJ O £ . iS" co N O C > o N ca o S i co co jI c ra "D KJ CD co "a "O 0J 2 E 0_ N (0 Q) C CD KJ tO ■ Č0 00 £ "č CD "o" 1 tO jO O "O co C co TJ C co cd o ca ca »lil C0 t LJ CD — Ob S c jc to S "O ni O CD p S c * — 7; 3 CD • O JC o :s, CD CD CD O JC C *CJ > co > > co c cd ča sili« — iS CD ^ O jc ^3 S co •= >o > 3 ca N 2 O O o, 0) o c > "ČD °-2cO g ^sj - co co w o CD co CD > E CD C n C0 k- Z) > C0 a cd co 2 g|"«l "S c X3 C0 > ca o ; jc cm Idi« o ^ ^ CD CO T3 jO O O JC ta o > co 8-s JC C O CD X3 O OO iS i > (A n O) a> JC 0 _! jO . OO J g ■off 0) 0- tfl _ T3 tO Ji SI O) 0) C TJ il CM jjj <0>N co CD sp sp tfs (JS oŠ co co co co UO C30 "št CNJ CD O" O) _ co ca ta co -sjeo T- N o> QC LU CL Z C0 "O §■1 _ CD CD>NJ aT CD B..C C0 KJ v. -g cd o ca to It C jc CD tO JU C0 IS CD ■% jO tO "O ^ 0 > co n ta co co o c = v 2 0 2 o o. 0 ^ "ČD o to co o C S 3 o >N _J S oŠ co T~ 0) C TJ p >N O CD C TJ C\j ._ 1^* CO co — 00 cd C -C JČ II o^ > CD Č CD Hk5 5-8 O m gl o w S w N .9 CO KJ _ C jO CD i^ O ČD >0 CD a N'^ W -3; UO 0303 cn iščejo o m O-^cjS JO^CO -Z cnj TJ O t— O —I o o ' co . Lco 00 C ^ C0 ^ C0 CNJ ■ — CNJ CD OO (O č OO XJ N CNJ CD £ CD "ČD . CO CD CO .čas KJ ^ C jO CO — O — ^ i_: C iS D N 1f! -C CD co > So c > co II ozz Z>N S LU LU T _J Kui 2 0C>N d Ž oo>o >ZS - o§ OZ ZN LU -N g o>o zm CO D II C03 OCC S66T KJqoHO-9 4>|3j3d NVH1S CZ • SVIO IMSf NIHHO-) Na podlagi 8. člena pravilnika o porabi sredstev občine Naklo, namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero (Ur. vestnik Gorenjske št. 19/95), in na podlagi sklepa 9. seje občinskega sveta občine Naklo z dne 28. 9. 1995, župan občine Naklo objavlja R A Z P I S STANOVANJSKEGA POSOJILA OBČINE NAKLO I SPLOŠNA DOLOČILA Posojila so namenjena za: ■ nakup stanovanja na območju občine, razen za stanovanja po VIII. poglavju Stanovanjskega zakona; " stanovanjsko gradnjo na območju občine; " prenovo stanovanj na območju občine, s katero se poveča bivalna površina. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek je 10.000.000,00 SIT s tem, da razdelitev 2a posamezne namene določi župan glede na ugotovljene Potrebe. P- RAZPISNI POGOJI Razpis posojil je namenjen državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem v občini Naklo, in sicer: ' ce z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje; " če jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih in socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno; " Če si svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo s prenovo; ~ da imajo gradbeno dovoljenje izdano po 1. 1. 1985, če gre za 9/adnjo stanovanjske hiše, oz. veljavno priglasitev del, izdano Po 1. 1. 1995, če gre za prenovo; * da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo odobritev posojila, oz. so lastniki ali solastniki nepremičnine nJihovi zakonci; " da so kreditno sposobni; ' da imajo sklenjeno in overjeno pogodbo ali predpogodbo za . nakup stanovanja v letu 1995; ' da imajo višjo fazo izgradnje in s tem omogočajo hitrejšo rešitev _ stanovanjskega vprašanja; ' da bodo v primeru nakupa večjega stanovanja, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim ustreznim - stanovanjem; * ^a ima večjo lastno udeležbo, oz. dosedanja vlaganja. IV- VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI ^'šina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je lahko največ 30 % Pogodbene vrednosti primernega stanovanja oz. vrednosti PriPadajoče novogradnje. j snova za izračun višine posojila je: ]2a nakup stanovanja, pogodbena cena oz. največ 102.000 SITVm2; " 2a individualno gradnjo 85.000 SIT/m2; ' 2a prenovo (adaptacijo) 68.000 SIT/m2. Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja (hiše) ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 45 m2 2 člana 65 m2 3 člani 75 m2 4 člani 85 m2 5 članov , 95 m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna povečanje za nadaljnjih 10 m2 stanovanjske površine. Obrestna mera za odobreno posojilo je R + 5 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne morejo biti nižje od mesečne neprofitne najemnine za povprečno stanovanje v občini Naklo. Odplačilna doba je največ 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati pri zavarovalni hiši ali z dvema porokoma. V. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJIL Višina dodeljenega posojila je odvisna od: 1. Načina reševanja stanovanjskega vprašanja; 2. Primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja; 3. Materialno premoženjskega stanja prosilca in njegove družine; 4. Premoženjskega, socialnega in zdravstvenega stanja prosilca in njegove družine; 5. Delovna doba prosilca, ki je brez stanovanja ali je podnajemnik; 6. Doba bivanja v občini Naklo; 7. Primernost oblike in načina gradnje stanovanjske hiše, ki jo kupujejo ali gradijo; 8. Energetska varčnost; 9. Vpliv na okolje. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost in večje ugodnosti pri dodelitvi posojila: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, - družine z manjšim številom zaposlenih, - razširjene družine, - mladi prosilci. Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec ali zakonec. Razširjena je družina, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca ali zakonca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 8 let. Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo. VI. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v 15 dneh po objavi. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogo sami, morajo prosilci glede na namen porabe posojil k vlogi priložiti še: - potrdilo o državljanstvu; - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca; - potrdilo o številu družinskih članov; - potrdilo o netto OD za zadnji mesec za prosilca in družinske člane z vsemi odtrgljaji; - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek); - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 1995 v primeru nakupa; - veljavno potrdilo o priglasitvi del - izdano po 1. 1. 1995 v primeru prenove; - gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 1995 v primeru gradnje; - zemljiškoknjižni izpisek; - potrdilo o šolanju otrok za srednje, višje in visoke šole; - potrdilo o času bivanja v občini Naklo; - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o invalidnosti. Vloge za posojilo se oddajo samo osebno v tajništvu ali na način objavljen na obrazcu, ki ga dobite na sedežu občine Naklo, Kranjska cesta 1, vsak ponedeljek in petek od 7. do 10. ure ter ob sredah od 14. do 17. ure. Vse zahtevane priloge k vlogi morajo biti predložene v originalu, razen gradbenega dovoljenja in potrdila o državljanstvu. Potrdil po izteku razpisa ne vračamo. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje župan, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev, s tem da bo predhodno preverjala stanje na terenu z ogledi. Sredstva bodo dodeljena v roku 30 dni po sprejetju prednostnega vrstnega reda. Datum: 28. 9. 1995 Štev.: 89/3-120 Župan občine Naklo: Ivan štular, I. r. TVS 1 jO.OO Malo angleščine, prosim Kapitan Povver, ameriška Janizanka J-40 Tedenski izbor 10.40 Svetovni poslovni utrip, periska poslovna oddaja 11.05 Zdravje - naše največje pastvo: Telesna dejavnost in ]J.15 Od tod do raja, ameriški film 3-00 Poročila ^•05 Športni pregled, ponovitev ]f-50 Obzorja duha, ponovitev jo-20 Dober dan, Koroška 17.00 ' v dnevnik JM0 Otroški program J*-10 Radovedni Taček: Slama ''•25 Frida s srcem na dlani, ^dnii del norveške nadaljevanke ;8-05 Simpsonovi, ameriška nanizanka ^•30 Umetnost in civilizacija, jetniki za svet ]«-45 ABC - ITD, TV igrica ]»-10 Risanka Jj-18 Žrebanje 3x3 ]».30 TV dnevnik 2, Vreme JJ-56 Šport ~°-05 Karel Veliki, francoska nadaljevanka £[•00 Televizijska konferenca «•00 TV dnevnik 3, Vreme g-16 Šport, Žarišče 22.40 Sova r*-40 Seinfeld, ameriška nanizanka 23.05 Med vrsticami zakona, an-9'eška nanizanka Dnevnik 20.15 70. let košarke na Hrvaškem, Zadar - Hrvaška, prenos iz Zadra 22.05 Žena vaškega župnika, angleška nadaljevanka 22.55 Lovejov, angleška nanizanka AVSTRIJA 1 6.05 Čudovita leta, ponovitev 6.30 Hrepenenje po svobodi, italijanski otroški film 8.00 Otroški program, ponovitev 9.10 Umor, je napisala 9.55 Baywatch, ponovitev 10.40 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.25 Kadar si pri meni, ponovitev nemškega filma 13.00 Otroški program: Tjulenček Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kre-menčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise -Nova generacija 16.25 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Jack v norem svetu, ameriška komedija 21.45 Ognjeni vihar: 72 ur v Oaklandu, ameriški tv film 23.15 Čas v sliki 23.20 Macho Callahan, ameriški vestem 0.55 Strašno prijazna družina 1.25 Schiejok 2.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.05 Macho Callahan, ponovitev TVS 2 13.05 Umetniki za svet: Ob 50-'etnici OZN 13.15 Utrip 13.30 frcalo tedna 13.45 Nedeljskih 60 '4-45 Rdeči alarm, francoska Nadaljevanka 15.40 Sova, ponovi-tfiv 16.30 SP v gimnastiki, finala ^a orodjih (m + ž), posnetek iz ^abaeja 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.00 ^edma steza 20.05 Gospodarska Oddaja: 10.000 obratov 20.55 Himer Paragon, švedska drama «1-55 Studio City 23.05 Brane Jtončel izza odra: Dave Holland Quartet, 1. del 0.15 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN KANALA ,•0° Video strani 10.00 Spot tedna ^•05 A shop 10.25 Luč svetlobe, Ponovitev 11.15 Brlog, ponovitev 11-445 Žametne vrtnice, ponovi-*y 12.00, 14.00 in 16.00 Novice ,«■30 Spot tedna 12.35 A shop '2.50 Video strani 16.20 Spot edna 16.25 A shop 16.40 Dracu-ameriška nanizanka 17.10 To •[apasto življenje, ponovitev 5. °ela 18.00 1. SKL, reportaža, Ponovitev 5. dela 18.45 S shop '»00 Novice 19.05 Risanka 19.10 ^•č svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Zlata dekleta, amer-p.^a humoristična nanizanka 20.30 ''Tiska uspešnica: Veliki posel, periski barvni film 23.00 Novice ^•05 A shop 23.20 Spot tedna MMTV - TELE 59 LOKA TV AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Poštar, ponovitev nemškega filma 10.35 K stvari, ponovitev 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Zgodbe iz narave 13.55 Orientacija, ponovitev 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schicjokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri +9.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falk-enau 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.05 Domovina, materinski jezik 23.35 Veliki režiserji: Orson VVelles: Državljan Kane, ameriški film 1.35 Ženska iz Šanghaja, ameriška kriminalka 2.55 Prisila zla, ameriška kriminalka 4.35 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 29 19.30 Iz arhiva. Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Podjetnik tedna: Jože Hribar 20.30 Obiskali smo kolesarja Tadeja Valjavca 21.05 Tenis direktorejv 21.14 Modna revija na gradu Kiselstein 21.24 EPP blok - 3 21.30 Mlaid za mlade (v živo) 22.00 Hortikulturno društvo Kranj 22.15 Dnevi narodnih noš 95 22.37 Poročila: Objektiv Gorenjske 29 23.00 Videostrani *-°0 Video strani 8.30, 12.00 in i4-00 MMTV shop 14.55 Santa "atiara, ponovitev 15.40 St. Else-l^ere, ponovitev 16.30 Zakleti ?fean, ponovitev filma 18.10 Doječi zdravnik 18.40 Santa Bar-r*a. 1102. del 19.30 Glasbeni f"P°ti 20.00 Capital City, 13. del adaljevanke 20.50 Živa scena, ?'asbena oddaja 22.35 Spopad na avtocesti, ameriški barvni film i'l2 Tv sn°P O-30 Video strani ■°° Deutsche VVelle HTV1 tj?5 Poročila 8.00 Dobro jutro 3°0 Poročila 10.05 Izobraževal-i^^ogram 11.30 Otroški program <-00 Poročila 12.15 Ljubezen, JJaljevanka 12.45 Sledge Ham-136r' humoristična nanizanke ^■10 Svet narave, dokumentar- serija 14.00 Ničesar se ni ^orninjala, ameriški barvni film k Izobraževalni program, po-&Q*v 16.30 Hrvaška danes na^0 Santa Barbara, ameriška 1ftJ^evanka 18-15 Kol° sreče ta ,50 Zgodba o Iloku, dokumenta oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 iQrfifde: Bob Marotti, portret gaike 21.25 Poslovna razstava J-30 Hrvaška in svet 22.20 23n^nik 22.40 Slika na sliko cjj''° Brva njegovega glasu: Vla-m,r Rudžjak, resna glasba HTV 2 »5c ™ koledar 1650 Slika na 9o>rt P°n°vitev 17.35 Sanje iz Dr 5a •. dokumentarni film 17.45 *j ^uinn, ameriška nadaljevanka, ^ovitev 19.15 Risanka 19.30 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.25 EPP blok 21.30 Film (izbor iz sat. programov) ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Bili smo na sejmu Elektornike '95 v Ljubljani - reportaža ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovčendik 18.16 EPP blok 18.18 Pravljični večer v Liznjekovi domačiji 18.46 Kremenčkovi 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o KINO zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio - Naklo 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 20.00 Večerni program z Robertom Baumanom 22.00 Glasbena oddaja - Old timers shop R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Kot vsak ponedeljek vam bomo predlagali, kaj storiti zase. Zbrali bomo nekaj drugih zanimivosti, informacijam lahko prisluhnete ob 15.30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16.15. Ob 17. uri bomo poročali o novostih s številke 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelj vam pripravlja prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Portret ženske na vodilnem položaju 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko IvanDem-šar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.00 Črna kronika 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Aria-niem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R TRŽIČ 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Izobraževalno temo Ljud. univerze Šk. Loka 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla-bla 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna mislel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVANJA ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIC amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 21. uri, amer. pust. drama RANGUN ob 17. in 19. uri ŽELEZAR amer. film DOLORES CLAIBORNE ob 18. in 20.15 uri TRŽIČ amer. gang. drama ZGODBA IZ BRONXA ob 18. in 20. uri TOREK, 10. OKTOBER TVS 1 10.20 Tedenski izbor 10.20 Jajce, lutkovna igrica 10.45 En dan v življenju Hiše nasprot' sonca 11.15 Njen alibi, ameriški film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Arabela se vrača, 26., zadnji del češke nadaljevanke 17.40 O.J.: Moj najuspešnejši primer 18.05 Samo za šalo, angleška nanizanka 18.30 Umetnost in civilizacija, umetniki za svet 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 19.56 Šport 20.05 Učitelj, francoska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 23.15 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka TVS 2 12.20 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN, ponovitev 12.30 Malo angleščine, prosim 12.45 Velike dame striptiza, belgijska dokumentarna oddaja 13.35 Studio City 14.45 Simpsonovi, ameriška nanizanka 15.10 Sova, ponovitev 15.40 Med vrsticami zakona, angleška nanizanka 16.30 SP v gimnastiki, finala na orodjih (m + ž), posnetek 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje: prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 Drevesa so nas videla ratsi, dokumentarna oddaja 20.45 Roka ročka 21.45 Frančišek Asiški, 2. oddaja: Sončna pesem 22.05 Svet poroča 22.35 Druga Evropa, engleska dokumentarna nadaljevanka 23.30 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN 23.40 TV jutro KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.15 Dracula, ponovitev 10. dela 11.40 Državnik novega kova, ponovitev agleške nanizanke 12.10 A shop 12.25 Spot tedna 16.35 Spot tedna 16.40 A shop 16.55 Brlog, ponovitev 17.25 Rodeo, ponovitev HTV 2 18.20 Generacija transformerjev II 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Hermanova glava, ameriški znanstveno-fantastični film 20.30 Zgodovina ameriškega podjetništva, 4. del dokumentarne serije 21.00 Maručini kristali, vedeževanje v živo 21.30 Državnik novega kova, angleška nanizanka 22.00 Živeti danes 22.30 Benny Hill 23.00 Novice 23.05 A shop 23.20 Spot tedna 23.25 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30, 12.00 in 15.30 MMTV shop 15.50 Santa Barbara, ponovitev 16.35 Spopad na avtocesti, ponovitev filma 18.10 Vrtnarjenje za vsakogar 18.40 Santa Barbara, 1103. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 max Headroom, ameriška nanizanka 20.30 To je ljubezen, serija 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Primarni .motiv, ameriški barvni film 22.35 Beverly Hills Buntz, ponovitev 0.05 TV shop 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle Moški iz Slunja, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 Sanje brez meja HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Sledge Ham-mer, ameriška humoristična nanizanka 13.10 Dokumentarna serija 14.00 Spet skupaj s sedmo četo?, francoski barvni film 15.35 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 HTV 2 17.30 TV koledar 17.40 Slika na sliko, ponovitev 18.25 Žena vaškega župnika, ponovitev angleške nadaljevanke 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Videosmešnice 20.45 Žena vaškega župnika, angleška nadaljevanka 21.35 Na-mibijska puščava, dokumentarna oddaja 22.20 Civilistke, nadaljevanka AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program, ponovitev 9.10 Umor, je napisala 9.55 Baywatch, ponovitev 11.35 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.25 Jack v novem svetu serij, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program: Tjulenček Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila Superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Virunga - ognjeno in ledenoi gorovje, portret narodnega parka 21.10 Komisar Rex 22.00 Sence, ameriški Tv triler 23.25 Čas v sliki 23.30 Družba za gospo di Marco, avstralska komedija 1.10 Strašno prijazna družina, ponovitev 1.35 Schiejok, ponovitev 2.35 Dobrodošli v Avstriji 4.35 Sence, ponovitev filma AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 9.50 75 let plebiscita na Koroškem 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki?Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI 21.10 poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.00 Vienale 1995 0.00 Rožnati flamingi, ameriška satira 1.30 Umetniki za svet, južnoafriški ametniki 1.45 Pogledi od strani 1.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Skavts-ka orientacija: Izziv v Udinborštu 19.40 Iz arhiva: Utirp Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Z notranjim vidom do lepšega življenja 21.45 EPP blok - 3 21.50 Film 23.20 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Škofejloški kulturni utrip 20.40 EPP blok 20.45 Športni pregled, ponovitev 21.25 EPP blok 21.30 Nedeljska reportaža: Na cesti nisi sam, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja - odrska predstava PŠ Selca 20.00 Glavni dobitek - 2. del odrske predstave gledališče skupine "SCENA" iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Torkov špornti pregled 18.48 Mini pet (otroška lestvica) 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Otroška usta govore resnico 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 Popoln zvok - oddaja o HI-FI R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. Začeli bomo z brskanjem po Tržiški bližnji preteklosti, tudi tokrat nam bo pomagal eden izmed starih Tržičanov. Ob 14.30 sledi oddaja Na štirih kolesih za vse ljubitelje avtomobilizma. Ob 15 30 bo na sporedu informativna oddaja Spremljamo in komentiramo, pa še kakšna zanimivost se obeta Ob 16.10 sledijo obvestila, informacije z Deutsche VVelle ob 16.15, sledi lestvica Air play Slovenia. Spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Ne pozabite na 26. lekcijo tečaja English one to one ob 17.40. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Torkova osrednja tema 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countn/ glasbo 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za sindikat 17.30 Loški mernik 18.00 Pogovor z županom občine Škofja Loka 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 J. VValker's golf tirne 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 -5.30Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVANJA ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 21. uri, amer. pust. drama RANGUN ob 17. in 19. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče: Zgodba iz Bronxa TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. CASPER ob 18. in 20. uri Nagrade: 1. bon v vrednosti: 15.000,00 SIT 2. bon v vrednosti: 10.000,00 SIT 3. - 5. bon v vrednosti: 5.000,00 SIT Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do četrtka, 19. oktobra 1995, v Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1, ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje ■ Mojstrana, Turistično agencijo Meridian Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. Rešitev pa lahko oddate tudi v naši malooglasni službi. ., TALNE OBLOGE IZ NARAVNIH KOKOSOVIH VLAKEN *° Talne obloge KOIRA PALMO so namenjene za prekrivanje tal v stanovanjskih, pisarniških in javnih prostorih, ne glede na vrsto prostora, njegovo obremenjenost ali način polaganja. Različne vrste tkanja in materiala ter široka paleta barv lahko zadovoljijo tudi najbolj zahtevne kupce, še posebej tiste, ki dajejo prednost zdravju, kvaliteti in dobremu počutju v prostoru. Za dobro počutje v prostoru so pomembne predvsem naslednje lastnosti kokosovih talnih oblog: - uravnavajo količino vlage v prostoru, - so povsem nestatične, - imajo dobre toplotne in zvočne izolacijske lastnosti, - so odporne proti vlagi, plesni, trohnenju in žuželkam, - ne povzročajo reakcij na koži in dihalih, - nevtralizirajo geopatogena sevanja. BIOROGOZNICE IN MREŽE ZA ZAŠČITO BREŽIN PROTI EROZIJI, ZA OZELENJE VANJE IN ZAŠČITO PROTI PLEVELU Biorogoznice KOIRA PALMO GREENFIX ter pletiva in mreže KOIRA PALMO GEOTEX in KOIRA PALMO GEOJUTE so preizkušeni materiali, ki omogočajo učinkovito in cenovno ugodno zaščito vseh vrst brežin, ne glede na naklon, vrsto tal ali klimatske pogoje. Poleg same zaščite proti eroziji vsi omenjeni materiali KOIRA SPOŠTOVANJE ŽIVLJENJA IN PRIHODNOSTI Prehod, d.o.o., Smledniška 64/A, Kranj, tel.: 331-701, 331-071 ustvarijo optimalne pogoje in ugodno mikroklimo za kaljenje semen in razvoj rastlin. Popolnoma se prilegajo neravnemu reliefu terena in ustvarijo estetski videz urejenega okolja. Enostavno se polagajo in dobro obdelujejo. Biorogoznice KOIRA PALMO GREENFIX-M so namenjene zaščiti rastlin, nasadov in vrtov proti plevelu in eroziji. Prednosti njihove uporabe so naslednje: - uporaba dragih pesticidov ni več potrebna, s čim^ prihranite velike stroške, - onesnaževanje podtalnice ni več možno, - biorogoznica zadržuje vlago, ker voda ne more izhlapevati. - rast rastlin se izredno poveča, , .. - obstojne so najmanj 3-4 leta, kar zdošča za najbo') občutljivo obdobje rasti, oziroma do prodaje sadik, - ščitijo zemljišče proti eroziji. Nagrajenci nagradne križanke KANGOO JUMPS Podjetje SECOM TRADE, d.o.o., Podjunska 17, Ljubljana podarja 1. nagrado - bon v vrednosti 10.000 SIT - Matija Soklič, 61000 Ljubljana, Neubergerjeva 4; 2. nagrado - bon v vrednosti 5.000 SIT dobi Sonja Strušnik, Sv. Andrej 1 A, 64220 Škofja Loka; 3. nagrado - bon v vrednosti 5.000 SIT dobi Sašo Bukara, Planina 14, 64000 Kranj Tri nagrade Gorenjskega glasa dobijo: Sida Kepic, Stara cesta 19, Kranj; Andrej Glavač, Jama 19, Mavčiče; Slavica Setina, Trboje 73, Kranj Nagrajencem čestitamo! POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK V Gorenjski banki višje obresti za vezave Oktobra ugodnejša posojila Dober odmev na višje obresti za vezane vloge prebivalstva in pravnih oseb ^anj, 5. oktobra. - V Gorenjski banki so septembra povišali obrestne mere za nenamensko vezana sredstva prebivalstva in Pravnih oseb, kar so stranke ugodno sprejele. Vse torej kaže, J* so to napravili v pravem trenutku, in da je varčevanje v Gorenjski banki ne samo varno, temveč tudi vabljivo. Najvišje obresti za nenamensko vezane tolarje so dvignili celo na 10 odstotkov nad revalorizacijo. Obresti so odvisne od časa in Zn-eska vezanih sredstev, pri zneskih do 100 tisoč tolarjev so °brestne mere 6,2- do 9,3-odstotne, pri zneskih od 100 do 500 tisoč ^°6,6- do 9,6-odstotne in pri zneskih nad 500 tisoč so 7- do 10-°dstotne. Tako so na primer tolarji vezani nad 90 dni, pri višjih zneskih, obrestovani 7,5-odstotno, nad enim letom 9,7-odstotno in nad dvemi leti 10- odstotno. K tem obrestnim meram seveda Pnštejejo še revalorizacijo oziroma temeljno obrestno mero. Povišali so tudi obrestne mere za vezane devizne vloge nad enim letom. Za marke so obresti 5,2- do 6-odstotne, kar jc odvisno ?d zneska vezanih deviz. Obrestne mere so višje kot v drugih bankah, zato so seveda vabljive, seveda za tiste, ki imajo več denarja, saj veljajo za devizne depozite, ki so višji od 5 tisoč mark, Za 6- odstotno obresti pa je potrebno za več leto vezati več kot 1 m>'ijon mark. Povišali so tudi obrestne mere za pravne osebe, zadnje so £ePozitvi v Gorenjski banki mikavni seveda tudi zaradi varnosti. ^2 depozite do petih dni banku punuja 50 odstotkov temeljnih °Drcsti, nad 31 dnevi vezave pa že ponuja tudi realne obresti in ?Jcer 6,5- do 9,8-odstotne, kar je odvisno od časa in zneska vezave, ca vezave nad enim letom je obrestna mera 9,5- do 9,8-odstotna. °anka strankam ponuja tudi zelo preprosto in hitro sklenitev J'ezave, saj jo podjetja oziroma podjetniki lahko opravijo kar po telefonu, banka pa mu nato po zaključku vezave denar vrne, če re'i obnoviti vezavo pa se lahko najkasneje na dan zapadlosti to v Jutranjih urah dogovori z" banko po telefonu. Tisti, ki devizno Poslujejo prek Gorenjske banke, pa lahko vežejo tolarje od Prodanih deviz, seveda se morajo prej to dogovoriti. Menjalniški avtomat na Brniku . Kranj, 5. oktobra - Nova Ljubljanska banka je na brniškem jetališču namestila najnovejši "Changomat" - avtomat za menjavo tuje valute. Novost je v tem, da je z njim moč tujo gotovino Zamenjati za tolarje in obratno. Turisti, predvsem tuji, tako niso Več v zadregi, kadar je banka na letališču zaprta. Europav se širi v vzhodno Evropo Kranj, 5. okt. - Samo do konca oktobra - meseca varčevanja -bo SKB banka odobravala kratkoročna gotovinska posojila z odplačilno dobo šest mesecih in letno obrestno mero T + 10,5 odstotka. SKB banka bo posojila odobravala svojim komitento pa tudi tistim, ki to še niso. Depozit ni potreben, posojilni pogoji pa so enaki kot za občane, ki z SKB banko še ne sodelujejo. Za gotovinska posojila lahko zaprosijo tudi občani z nižjimi plačami. Tudi dolgoročna potrošniška posojila z odplačilno dobo do treh let so izplačljiva v gotovini, njihova realna letna obretna mera je 13-odstotna, dodati morate seveda še t.i. temeljno obrestno mero. Takšna obrestna mera velja tudi za nakup avtomobila, le da je odplačilna doba daljša in sicer do pet let. Veliki R oktobra 0,7-odstoten Kranj, 5. okt. - Združenje bank Slovenije je sporočilo, da revalorizacijska stopnja za letošnji oktober znaša 0,7 odstotka, na letni ravni pa je 8,56-odstotna. Izračunana je kot aritmetična sredine julijske, avgustovske in septembrske rasti cen na drobno. Pismo zaupanja Kranj, 5. oktobra - Čakanje pred bančnimi okenci ni prijetno, zato v Gorenjski banki poleg brezgotovinskega poslovanja, bankomatov, plačilno kreditnih kartic itd. ponujajo tudi poslovanje po pošti. Poslovanja s "pismom zaupanja" se lahko poslužujejo vsi imetniki tekočega in žiro računa. Postopek je enostaven, s tem pismom pa lahko naročite čekovne blankete, plačate položnice, posredujete vprašanja, pobude, želje. Na vseh bančnih okencih, kjer izdajajo čekovne blankete, dobite posebno pisemsko ovojnico, tako imenovano pismo zaupanja, na njem so natisnjena navodila za uporabo. Izpolniti morate rubriko s podatki in zalepljeno ovojnico oddati v najbližji poštni nabiralnik. Na ovojnici je natisnjen tudi naslov bančne poslovalnice, kjer ste odprli tekoči ali žiro račun, zato vzemite prazne ovojnice v svoji banki. Znamke vam ni treba nalepiti, saj je poštnina plačana. V Gorenjski banki vam bodo storitev opravili še tisti dan, ko bodo pošto prejeli. Seveda pa morate imeti v primeri plačila položnic dovolj kritja na računu. Po pošti vam bodo nato vrnili odrezke plačanih položnic oziroma poslali čekovne blankete. Kranj, 5. oktobra - Mreža Europav ima v vzhodni Evropi že ,, 1-330 avtomatov, ki omogočajo dvig gotovine s kartico. lZOlr)dlr) Največ jih je na Madžarskem in sicer 450, na Češkem 350, na SiVljM Slovaškem 270, v Rusiji 160, na Hrvaškem 50 in prav toliko v Sloveniji. Te avtomati je pri nas postavila SKB banka s sodelovanjem podjetja Plasis. Precej širša je Europavjeva mreža prodajnih mest, kjer sPrejemajo te plačilne kartice. Vseh skupaj je 444.392, od tega Jajveč Poljskem, kjer jih je 12.892, na Madžarskem 7.519, na hrvaškem 6.934 in v Sloveniji 6.609. Turistom in poslovnežem tako v dežele vzhodne Evrope ni več Potrebno nositi tuje gotovine ali iskati menjalnice. V ljubljans-danes odprli Kranj, 5. okt. kem Domusu so razstavo materialov za hidroi-zolacijo, toplotno in zvočno izolacijo, materialov za tesn-jenje in pomožnih materialov in pripomočkov za vgradnjo. Ogledate si jo lahko do 12. oktobra. S PAR Študij na daljavo Kranj, 5. okt. - Ekonomska fakulteta iz Ljubljane in Center za izobraževanje in kulturo Trebnje bosta v ponedeljek, 9. oktobra, slovesno odprla študij na daljavo Visoke poslovne šole. Slovesnost bo potekala v prostorih trebanjskega izobraževalnega centra, uvodni govor bo imel minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Študij na daljavo je pri nas novost, možnosti podjetniškega izobraževanja pa bo približal slušateljem. JESENSKI GORENJSKI DNEVI PRI ŠPAROVCU izvozna cena ATS • 2 ekonom lonca (4 + 2,7 I) KELOMAT...................825,- • kotni brusilnik 0115, 600 W.................................290,- • olje, 10 I...............................................................111,- • friteza MOULINEX, 2,5 I..............'.........................498,- • prašek RONDO MAT 6 kg.......................................79,- • WC papir DONAU STAR 10 kom.......................... 16,50 • kumarice 12 kozarcev a 1 I.................................100,- • madžarska salama 500 g.......................................54,- • pršut, orig., ital. 100 g............................................18,- • ketehup, 1000 g.................................................... 18,- • čokolada MILKA, 100 g...........................................5,90 NAGRADNO VPRAŠANJE SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA Koliko stane (izvozna cena) kotni brusilnik 0115 pri ŠPAROVCU? a) 390 ATS b) 290 ATS c) 490 ATS Ime in priimek:............................................................................................................... Naslov:........................................................................................................................... i: Obkrožite pravilen odgovor! Kupon oddajte v trgovini ŠPAROVEC najkasneje do sobote, 18. novembra 1995, ko bo ob 12. uri žrebanje. ČAKAJO VAS NASLEDNJE NAGRADE: 1 j barvni televizor, ttx, dalj. 2. snovvboard 3. dvojni stereo kasetofon 4. aparat za kavo Moulinex 5. stereo radiokasetofon upr. 6. košarkarski set (stojalo, mrežica, žoga) 7. družinski dežnik 8. radiobudilka 9. reflektor 500 W 10. olivno olje 1 L KDOR BO PRI ŽREBANJU NAVZOČ IN TUDI IZŽREBAN, GA ČAKA ŠE POSEBNO PRESENEČENJE! VABLJENI! r ROHR-BLITZ .d.o.o. ■ Čl SCEN JE V«BH VRST HI t NIH IN KANALIZACIJSKIH CEVI ' KANAL TV PREOLEDI • SESANJE IN ČIŠČENJE POD VODNIM PRITISKOM ČIŠČENJE BENCINSKIH.OLJNIH IN MAS C O B NIH LOVILCEV L TEUFAX:061451 586 KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKLIM/PRODAJNI NAKUVNITOODAIN! NAKUPM/HiODAJM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 III A BANKA (Kranjjržlč) 85,20 86,35 11,95 12,26 7,35 7,96 AVAL Bled 85,45 85,75 12,10 12,20 7,60 7.90 AVAL Kranjska gora 85,25 85,80 12,05 12,20 7,40 7,90 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 85,30 86,00 12,05 12,25 7.50 8,10 EROS(Stari Mavr), Kranj 85,60 85,70 12,11 12,20 7,50 7,70 GEOSS Medvode 85,55 85,75 12,12 12,16 7,60 7,75 GORENJSKA BANKA (vse enote) 84,50 86,40 11,77 12,28 7,22 8,00 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 85,39 85,79 12,10 12,19 7,65 7,85 HlDA-tržnlca Ljubljana 85,55 85,80 12,09 12,14 7,60 7.79 HRAM ROŽICE Mengeš 85,35 85,56 12,13 12,26 7,50 7,68 IUHIKA Jesenice 85,20 86,30 11,97 12,23 7,45 7,95 INVEST Škofja Loka 85,40 85,90 12.05 12,22 7,40 7,95 LEMA Kranj 85,40 85.80 12,08 12,16 7,60 7,80 MIKEL Stražišče 85.45 85,80 12,12 12,17 7,55 7,85 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 85,55 85,80 12,09 12,15 7,55 7,85 PBS d.d. (na vseh poštah) 84,15 85,80 11.00 12,15 7,90 7,85 R0BSON Mengeš 85,40 85,70 12,10 12.20 7,70 7.85 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 85,50 85.70 12,10 12,14 7,60 7.80 SKB (Kran|, Radovljica, Šk. Loka) 84,45 86,15 11,96 1 2,31 7,30 7,80 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 84,50 - 11,77 - 7.22 - SLOVENIJATURIST Jesenice 85.20 86,30 11,97 12,23 7,40 7.90 SZKB Blag. mesto Žiri 85,15 86,20 11,75 12,27 7,40 7,99 ŠUM Kranj 85,55 85,75 12,12 11,16 7,60 7.75 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 85,50 85,85 12,10 12,17 7,50 7,85 TALON Zg. Bitnje 85,50 85,85 12,10 12,17 7,50 7,85 TENTOURS Domžale 85,30 86,00 12,08 12,25 7,60 8,00 TRORCAL Kamnlk-Bakovnlk 85,50 85,75 12,10 12,15 7,65 7,75 UBK d.d. Šk. Loka 85,10 86,05 11,95 12,28 7,45 7.90 WILFAN Kranj 85.50 85.70 12.10 12,15 7,60 7.70 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 85,40 85,70 12,09 12,15 7,60 7.75 VVILFAN TrSč 85,50 85JO 12.10 12,13 7,70 7.80 POVPREČNI TEČAJ 85,27 85,89 12.01 12,20 7,46 7.86 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,90 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MMICk M Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-616 M Šmm m *%M i H Wm «\1 I P* nf STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 2$, tel.: 634 - 800 TV VOYAGER 51 TTX 44.990. ZAMRZOVALNA OMARA 941 34.732,- PRALNI STROJ GORENJE VVA 904X 48.250,- GLOBINSKI SESALEC PHILIPS 49.908.' (predstavitev; 6.10/95 od lOh do 17h) OKTOBER JE DOBER • ZA NAKUPE VPC STARI DVOR PRALNI APARATI PAVARINI600 27.700.« (predstavitev: 6.10/95 od lOh do 17h) PEČ NA PETROLEJ TOVOSET RCA 37 37.890.- PRALNO SUŠILNI STROJ FHILCO 88.117.- AVTOM. PRIKOLICA AMIGO (500kg) 68.184.- MOTORNE ŽAGE JONSERED AKUMULATORJI VELIKA IZBIRA OSTALEGA TEHNIČNEGA MATERIALA CENE VELJAJO ZA GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG ^^HSfSffiH NEMOGOČE JE f^i^kA^^i^M MOGOČE!!! Salon vozil CIMOS CITROEN Gregorčičeva 8, KRANJ telefon: (064) 211 380 ^MERKUR KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Svetovni dan opazovanja ptic Ornitološki izleti po Sloveniji Bled • Mednarodna organizacija Birdlife International s sedežem v Veliki Britaniji bo po enoletnem premoru s pomočjo ornitoloških društev v posameznih državah pripravila ta konec tedna, v soboto in v nedeljo, svetovni dan opazovanja ptic. Tovrstne opazovanja so namenjena temu, da bi širšo javnost seznanili z opazovanjem in z osnovnimi vrstami ptic, ki začasno ali stalno živijo v naših krajih, in da bi opozorili na naravovarstveno problematiko ptic in njihovega življenjskega okolja. V Sloveniji bo opazovanje ptic organiziralo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki bo v soboto in v nedeljo ob podpori Mobitela pripravilo sedem ornitoloških izletov po Sloveniji, enega med njimi tudi na Gorenjskem. Udeleženci se bodo zbrali v soboto ob devetih dopoldne pri veslaškem hangarju v Zaki ob Blejskem jezeru, opazovanje pa bo vodil Boris Kozinc. Vodje izletov bodo rezultate opazovanj sporočali na mobilni telefon, potlej pa jih bodo v društvu obdelali in jih še isti dan posredovali v Švico, kjer bodo zbirali podatke iz vse Evrope. • CZ. Veterinarske športne igre Veterinarji bodo "zavzeli" Preddvor Preddvor - Ljubljansko veterinarsko društvo prireja jutri, v soboto, v Preddvoru tradicionalne, 21. veterinarske Športne igre. Veterinarji se bodo najprej pomerili v osmih športnih in športno-zabavnih zvrsteh, med drugim tudi v žabjem teku, potlej pa se bodo še malo pozabavali pod šotorom. V soboto v Mednem Tekmovanje za "naj" bučo Medno - Revija Moj mali svet bo jutri, v soboto, pripravila na vrtu gostilne Cirman v Mednem že deseto tekmovanje za najdebelejšo in najdaljšo bučo. Gorenjci, ki so se doslej že večkrat izkazali s "svojimi" bučami (nazadnje lani), tudi tokrat zanesljivo ne bodo manjkali. Prireditev se bo začela ob štirih popoldne. Vsi "tekmovalci" bodo prejeli priložnostne nagrade. • CZ. Dan kmetijskih svetovalcev Priznanje Majdi Loncnar Zgornje Pirniče - Kmetijski svetovalci iz vse Slovenije so se pred kratkim zbrali v Zgornjih Pirničah na prvem srečanju, ki so ga poimenovali "dan kmetijskih svetovalcev". Ob navzočnosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca so se seznanili z delovanjem kmetijske službe v Avstriji in v Italiji (tam petino denarja za njeno delovanje zagotovijo kmetje), razpravljali pa so tudi o problemih domače kmetijske svetovalne službe, še zlasti o neurejenem pravnem statusu in plačah. Svetovalci so zahtevali, da se jim plače uskladijo s plačami podobnih služb v kmetijstvu. Prvič so podelili tudi priznanja kmetijske svetovalne službe. Z Gorenjske ga je prejela Majda Loncnar, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v blejski enoti gorenjske kmetijske svetovalne službe. • CZ. Na krajši dopust v Dobrno Bled - Na večini kmetij si zaradi narave dela (živina ne more biti niti en dan sama) le težko privoščijo dopust ali si ga privoščijo le za nekaj dni. Takšno priložnost za krajši dopust ponuja blejska enota kmetijske svetovalne službe, ki bo zaradi velikega povpraševanja organizirala tridnevni dopust v zdravilišču Dobrna še v drugem roku, in sicer, od petka, 3. novembra, do nedelje, 5. novembra. Cena "vikend paketa" bo 13.000 tolarjev, skupaj s turistično takso, malico in prevozom pa 16.500 tolarjev. Prijave sprejemata do 20. oktobra Majda Rezek na GG Bled in kmetijska svetovalka Majda Loncnar (tel.: 741-800). • CZ. Na Bledu zaseda evropska komisija za kmetijstvo pri FAO Spremembe v živinoreji Bled - Okoli štirideset predstavnikov iz osemnajstih držav sodeluje na Bledu na 29. zasedanju Evropske komisije za kmetijstvo, ki deluje v okviru Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) pri Organizaciji združenih narodov. Na zasedanju, ki se je začelo v ponedeljek in se bo končalo jutri, v soboto, razpravljajo predvsem o strukturnih spremembah v živinoreji tistih držav, ki so prešle iz enega v drug politični in gospodarski sistem. Spremembe v slovenskem kmetijstvu, še zlasti v živinoreji, je že prvi dan predstavil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc, ki je ob tem poudaril, da ima slovensko kmetijstvo ne glede na težke pridelovalne razmere in številne težave lepo prihodnost. To še posebej velja za družinske kmetije, ki so v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva dobile osrednje mesto. Na zasedanju so se spomnili tudi 50-letnice Organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO (Slovenija je njena članica dve leti) in 16. oktobra, svetovnega dneva hrane. • CZ. Če bodo na Selu uresničili načrt CRPOV. Živina nič več po cesti, urejene skladovnice in žabe v mlakah Čeprav gre za uvajalni del celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) precej denarja, je program pomemben predvsem zato, da se v kraj posega strokovno in premišljeno. Selo pri Bledu - Vse skupaj se je začelo na ustanovnem zboru nove agrarne skupnosti Selo, na kateri so vaščani podprli pobudo, da bi vas Selo vključili v program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki že nekaj časa poteka pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Radovljiški izvršni svet je s tem soglašal, prav tako tudi blejski občinski svet, ki je v letošnjem proračunu namenil za uvajanje programa pol milijona tolarjev; občina pa je na podlagi javnega razpisa zaprosila za sofinanciranje tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na Selu so se že nekaj časa pripravljali na vključitev v republiški program CRPOV. Pred tremi leti so izvršnemu svetu radovljiške občinske skupščine dali pobudo za moratorij na gradnjo prašiče rej skih farm na območju vasi Selo in Ribno (izvršni svet je pobudo sprejel), kranjskemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine pa so predlagali, da bi na Selu zavarovali mlake. Lansko jesen so začeli na koncu vasi urejati ceste, novembra pa so na občnem zboru novoustanovljene agrarne skupnosti Selo že sklenili, da se bodo vključili v CRPOV, ki bi bil zelo koristen za kraj in za turistično ponudbo Bleda. Kmetijstvo omejeno, velike možnosti za turizem Na Selu ugotavljajo, da kmetijske pridelave ni možno več bistveno povečati, lahko bi izboljšali le ponudbo in kakovost pridelkov in vso doma pridelano hrano, z izjemo mleka, porabili v turizmu kot glavni ali dopolnilni dejavnosti. Kraj ima velike razvojne možnosti v turizmu, ki pa jih za zdaj po mnenju domačinov izkoriščajo manj kot dese-todstotno. Za to naj bi bila kriva predvsem nerazvita komunalna in turistična infrastruktura. Cesta skozi vas je ozka, nepregledna in zelo obremenjena z motornimi vozili in tudi z živino, ki jo vsak dan gonijo na pašo. Vas nima Na Selu je več turističnih kmetij, med njimi tudi Sokličeva. prostor in varstvo okolja p0 občinskem svetu, in Član vaškega odbora Jože Mu*, lej, sta že pripravila programska izhodišča, v katerih predlagata ustanovitev vaškega odbora, izgradnjo kanalizacijo, širitev ceste ter ureditev pročelij stavb, ograj, poti, pašnika, obrežja Save Bohinjke in mlak. Vas naj bi urejali postopoma-•Najprej bi zgradili kanalizacijo z dvema krakoma: pry bi zajel zgornji del vasi. drugi spodnjega, na skupnem pašniku, kjer bi se združila, pa bi postavili biološko čistilno napravo-Nad cevmi prvega kraka bi lahko uredili pot za živino-Ob izgradnji kanalizacije bi morali zamenjati tudi dotrajane vodovodne cevi in dati v tla električne in telefonske kanalizacije, fekalije se zlivajo v potoke, naplavine pa se usedajo v mlakah, ki so bile nekdaj zelo bogate z rastlinstvom in živalstvom. Struga Save Bohinjke je regulirana tako, da ni več turistično privlačna; za nameček se vanjo izliva še vsa blejska kanalizacija. Ker večina gospodinjstev kuri z drvmi, so vsepovsod skladovnice; nekatere so pokrite kar s pločevino ali polivinilom, druge raztresene. Precej kmečkih gospodarstev in tudi ostalih hiš nima urejenega dvorišča in okolice... Najprej kanalizacija, potlej ceste in poti Čeprav se nekatere turistične kmetije pa tudi drugi prizadevajo, da bi izboljšali kakovost vaškega življenja in izgled vasi, vsi za to ne kažejo dovolj zanimanja. Bo CRPOV stvari premaknil na bolje? Člana projektnega sveta Vladimir Silič, sicer predsednik odbora za vode. V drugi fazi naj bi Imenovali projektni svet Občinski svet je na nedavni seji imenoval projektni svet, ki bo pripravil načrt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi Selo. V svetu so Vladimir Silič in Jože Skumavec (občina Bled), Anton Slibar in Jože Mulej (Selo), Majda Loncnar, Jože Zabret in Marjan Debelak (stroka), predstavnika izvajalca pa bodo določili po javnem razpisu. Dva milijona tolarjev za uvajanje Načrt CRPOV za Selo bodo predvidoma pripravili do konca prihodnjega leta. Občina Bled naj bi zanj v letošnjem in v prihodnjem letu namenila milijon tolarjev, enak znesek pa naj bi prispevalo še ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V Študiji bodo ocenili sedanje razmere, določili glavne cilje prihodnjega razvoja in za nekatere prostorske posege pripravili idejne mačrte, ki jih bodo potlej lahko uporabili pri izdelavi lokacijske dokumentacije. razširili in ponovno asfaltirali cesto, sredi vasi uredili otroško igrišče, parkirišče in obračališče za avtobus, popravil1 podrte oporne zidove, postavili vrtne ograje v starem slogu, polepšali pročelja stavb in poskrbeli za cvetje in zelenje. V tretjem "zamahu" naj bi uredili M nekatere ceste, sprehajalne in turistične poti in stezice, v četrti fazi pa bi se lotili pašnika, obrežja Save Bohinjke in mlak-Obnova mlak je pomembna zato, da bi ohranili nekdanji izgled pokrajine ter kolonije žab in nekaterih redkih rastlin, ki jih je iz leta v leto manj. Ohraniti bi morali predvsem Novakov tomf, Fri-covo mlako ter mlake v Spodnjem logu. Zabrišah in Fratah. Naslednja naloga je ureditev obrežja Save Bohinjke-Obrežje je bilo nekdaj s prodnatimi nasipi in mivko najmikavnejše turistično zaledje Bleda, zdaj, ko je reka onesnažena s kanalizacijskimi odplakami, pa ni več primerna za kopanje in ribolov. Z odvažanjem gramoza in neprimernim varovanjem obale, ki s° jo začeli zasipavati s tonami ogromnih skal, je obrežje tudi povsem spremenil0 nekdanji izgled. Če bi zgradili čistilno napravo in postopoma uredili obrežje, bi prostor ob Savi spet postal turistično mikavnejši, toda to je že zalogaj, j-1 presega možnosti Sela. Na srenjskjn površinah bi za odlaganje hlodovine j" drv morali vzpostaviti red, razmišljaj0 pa tudi o tem, da bi v bližini reke Save uredili umetni bajer, v katerem bi bile zaradi toplejše in čistejše vode tudi boljše možnosti za kopanje. • ^" Zaplotnik V škofjeloških Meso-Izdelkih ugotavljajo Kooperacijska reja prinaša izgubo mladega pitanega goveda r nekoliko nizka, vendar ne rZL žito nizka. Z novim pravl.'fl.0 kom se tudi pri nas povečuj^ cenovne razlike med dobrim^ tanih goved. V zadnjih letih so tovrstno rejo močno omejili, ker se donosnost zmanjšuje oz. jim celo prinaša izgubo. Glavni razlog za to so izjemno visoke cene telet, dolga vezava sredstev in neustrezno regresiranje kooperacijske reje. V Meso-Izdelkih so izračunali, da jih 250 kilogramov težek bikec, ki ga dajo v nadaljnjo rejo kmetom, ob ceni 385 tolarjev za kilogram pride okoli 96 tisoč tolarjev. Če ga kmet v enem letu zredi (ob dnevnem prirastu 0,8 kilograma) na 542 kilogramov teže, mu morajo za prirast (292 kilogramov) plačati nekaj več kot 73 tisoč tolarjev. Bik jih torej pride skupno okoli 169 tisoč tolarjev, ob odkupni ceni 250,40 tolarja za kilogram žive teže pa iztržijo zanj nekaj manj kot 136 tisoč tolarjev. Razlika je (brez upoštevanja revalorizacije kapitala in obresti) blizu 34 tisoč tolarjev in predstavlja čisto izgubo. Poglejmo si še primer, če bi bikca, primernega za nadaljnjo rejo, kupili po sedanji ceni (385 tolarjev za kilogram), odkupna cena mladega pitanega goveda pa bi se v enem letu povečala za 20 odstotkov, torej z 250,40 na 300,48 tolarja za kilogram! Tudi v tem primeru bi jih bikec stal okoli 96 tisoč tolarjev, za prirast na težo 542 kilogramov bi plačali nekaj manj kot 88 tisoč tolarjev ali skupno 184 tisoč tolarjev. Za takšnega bika bi potlej iztržili blizu 163 tisoč tolarjev, še vedno pa bi "pridelali" več kot 21 tisoč tolarjev izgube. Če bi k tej izgubi prišteli še revalorizacijo kapitala jn obresti, bi bila izguba še za dobrih 34 tisoč tolarjev višja in bi znašala skupno okoli 55 tisoč tolarjev ali približno 102 tolarja pri kilogramu. Ko je Miro Duič, direktor Meso-Izdelkov, pred nedavnim s .to problematiko seznanil ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca ob njegovem obisku v Škofji Loki, je minister odvrnil, da je sedanja odkupna cena slabim govedom. Vlada bo lala * boljšati razmere v prireji Teleta so predraga, vezava sredstev predolga, končna cena prenizka... Y^^tl^^^J^l^^^ Škofja Loka - V Mercatorje-vem podjetju Meso-Izdelki se že vrsto let ukvarjajo tudi s kooperacijsko rejo mladih pi- kakih velikih cenovnih sk°k pa ni mogoče pričakovati-/ vedalje, da so na KmetijsK*" inštitutu Slovenije na ?° 1-petih modelov ocenili d?11^ nost pitanja in ugotovili, j, najbolj intenzivna prireja ye naša tudi zaslužek. V AvstrjR odkupna cena za mlado pl1 ^ govedo okoli 19 šilingov f. kilogram, v nemški deželi W ^ temberg tri marke...Čepra^j tam za teleta treba odšteti ^ kot devet mark za kilogram-jim pitanje še vedno izplar.a'^ Minister je tudi opozoril poraba govejega mesa v j> .-e. pi upada in da to ob na vanju lahko povzroči v£. je krizo tudi v Sloveniji. izrazito travnata, živinorej država. • CZ. totinkA l^K 6. oktobra 1995 ^utri se začenja letošnje državno prvenstvo za odbojkarje in odbojkarice OSLABLJENE BLEJKE BODO TEŽKO BRANILE NASLOV ^ prvem krogu tako ženska ekipa Bank Austria Bled kot moška ekipa Minolta Bled odhajata 113 gostovanje, na Jesenicah pa se bo v soboto predstavila ekipa Žirovnice, ki igra v 1B ligi j*'ed, Žirovnica, 6. oktobra - Kljub temu da se letošnja odbojkarska perspektivnega gorenjskega ona te dni že začenja, pa še včeraj popoldne nekateri klubi niso igralca, ki jih je kar nekaj. Cilj j Vs^m zagotovo vedeli, s kakšnimi ekipami bodo nastopali, kaj je e8,stracijami in prestopi igralcev in trenerjev. • „ ^ ^tošnji 1A ženski ligi bo Ropalo osem ekip. Poleg Ba unm državnih prvakinj r anK Austria z Bleda so to še: Nn'°nd Branik, Cimos, TPV soyo mesto, Celje, Zgornja "Vinska, LIK Tilia in Nova Gorica. p j'ejke bodo letos nastopale Saj Vodstvom novega trenerja, J bo ekipo namesto Staneta • crjana vodil Marko Brumen, ki lani vodil blejsko moško t'P0' Stane Ferjan pa je postal Va"!r mai5ke ekipe. "Zamenja-l0Je dobra predvsem iz psiho-SKega vidika, saj je Stane toPt" ženslco ekipo vodil že » 1,Co let, da so se malce JemSlt''' drug drugega. Po mo-Zam mnenJu Je to dobrodošla vi^enJava za obe moštvi," pra-ka u v°dstva blejskega odbojnega kluba in igralec v hk - ekipi Aleš Jera,a' ki Bi "h*1 lUa"i ugotavlja, da jim na tat* n' usPelo sestaviti povsem §ne ekiPe- kot so si žcleli: CKip0 je zara(jj gtudija v Mar- ■ 0ru zapustila Kraigherjeva, ki pr°Sebne interese pač postavila " ed odbojko. Iskati smo morali podajačico", ki pa je v Sloveniji ni, zato smo morali angažirati tujko. Tako je ekipo zapustila naša druga lanska tujka Adžovi-ćeva, okrepitev pa smo našli v Belorusinji Larisi Hotelovi. To sicer ni igralka, ki smo jo sprva želeli dobiti, vendar so bile zahteve po drugi boljši beloruski igralki za nas cenovno previsoke in morali smo poiskati primernejšo. Poleg tega je iz Kranja prišla še Alenka Potočnik in z Jesenic Mojca Dolinar. To je tudi ekipa, ki bo igrala prvi del državnega prvenstva." V moški 1A odbojkarski ligi bo letos nastopalo 6 ekip, poleg Minolte Bled še: Maribor, Olimpija, Ljutomer, Kamnik in Pionir. Po štirikružnem prvem delu bosta nato zaigrali še ekipi Salonita in Vigrosa, ki bosta prej nastopali v srednjeevropski ligi, ki sta se ji ženski ekipi odrekli. "V moški ekipi je letos poleg zamenjave trenerja prišlo še do nekaj sprememb. K Žirovnici je odšel Marinko, jaz pa sem se vrnil iz Avstrije. Poleg tega smo v ekipo vključili dva perspektivna mladinca, v mini prestopnem roku pa bi radi angažirali še kakšnega moške ekipe je obstanek v ligi. Jutri ob 20. uri pa se bodo v dvorani ŽIC na Jesenicah prvič v novi sezoni predstavili odboj-karji Žirovnice. V 1B ligi bodo gostili ekipo Črnuč. "Kljub temu da je prvenstvo blizu, je še vedno nekaj negotovoti glede registracije igralcev. Pri tem gre predvsem za prestop Aleksa Berdona iz Salonita in pridobitev licence za trenerja Vikija Krevsla. Dosedanja dva tujca sta zapustila ekipo, dobili smo nova igralca z Bleda in Kamnika, problem kluba pa je, da ni dosti novih mladih igralcev, ki bi zapolnjevali vrzeli v ekipi. Nas" letošnji cilj je uvrstitev med prvi dve ekipi v B ligi in napredovanje v A ligo," je pred začetkom tekmovanja povedal Zoran Mekina iz žirov-niškega kluba. Poleg treh ekipi v 1. ligi bodo letos barve Gorenjske v 2. ligi branili odbojkarji Termo Lub-nika (prvi krogo igrajo v Žužemberku), ter odbojkarice Jesenic (prvo kolo igrajo na Prevaljah). Konec tedna pa prvenstvo začenjajo tudi odbojkarice in odbojkarji v tretji ligi. • V. Stanovnik KOŠARKA LOČANKE SO SE POSLOVILE Škofja Loka, 5. oktobra - Košarkarice Odeje Marmorja so minulo sredo odpotovale na povratno tekme v pokalu Liliane Ronchetti. Po visokem porazu doma niso imele velike možnosti za napredovanje v tretji krog, pa vendar so se dobro upirale favorizirani ekipi Dacce iz Mcssine in izgubile z rezultatom 90:67 (47:35). Tako so se Ločanke za letos poslovile od Evrope, čaka pa jih začetek nastopov v letošnjem državnem prvenstvu. Jutri ob 18. uri bodo v dvorani na Podnu v derbiju kola gostile ekipo KK Celje. • V.S. Vabila, prireditve ka' ^re^emov super Bobekov maraton - Jutri, 7. oktobra, s l^rtom ob 9.30 uri, se bo začela tekaška prireditev na relaciji g*°j Vrba - Kranj na 60-kilometrski progi, z možnostjo J'ekinitve na 30 kilometrov v Vrbi. Razglasitev rezultatov bo ^ed 16. in 17. uro v Kranju. • S.B. «• kros Hotavlje 95 - Športno društvo Marmor Hotavlje bo to jedeljo, 8. oktobra, ob 10. uri organizator 2. krosa, katerega Start /\c'lj bo pred Zadružnim domom na Hotavljah. Tekmovalci in tek °Va"cc n°d° nastopili v osmih starostnih kategorijah, za m° Pa se je moč prijaviti do 9.45 ure NOGOMET Spremembe v Naklem SLOVO LAZAREVIČA IN HRIST0VA Naklo, 6. oktobra - Po nedeljski tekmi z Dravo je trener naklanskega drugoligaša Peter Lazarevič ponudil odstop (razlog: slabi rezultati moštva), ki ga je v ponedeljek sekretariat kluba sprejel. Za vršilca dolžnosti trenerja je imenoval sedanjega pomočnika Janeza Križaja, prihodnji teden pa naj bi bilo znano ime novega trenerja. Radi bi ga dobili na Gorenjskem, vendar ustrezne izbire ni, Bogdan Andrejašič, priznani trener iz Kranja, pa ponudbe Nakla ni sprejel. Naklo zapušča tudi makedonski nogometaš Borce Hristov, ki je dal v dresu Nakla nekaj dobrih iger, zadnje čase pa od njega ni bilo pravega učinka. Naklo je v sredo igralo pokalno tekmo s Šenčurjem v Šenčurju in zmagalo s 7 : 0. • J.K. - V.S. rok 0 °metni spored - V II. državni ligi za ženske bodo fc,Korneiašice Lokastara B v nedeljo ob 10.30 uri gostile Krim 'četo B, Planina Kranj bo gostila Mlinotcst B, Lokastar pa jutri Ls*'Robit Olimpijo B. Z letošnjim prvenstvom pa začenjajo tudi Ko V ^ državni ligi. Ekipa Šeširja v 1. krogu gosti ekipo Jestvine t> Per. Tekma bo v dvorani na Podnu jutri ob 20. uri. Tudi jv.ddvorčani v 1. krogu igrajo doma. Jutri ob 18. uri gostijo ekipo jtaiar Izole. Ekipa Besnice v prvem kolu odhaja na gostovanje v y Alpski ligi malo možnosti za Sportino Q^«»no. V III. državni ligi za moške so pari: Duplje - Krim (sobota ur')' Sava Kranj - Šešir (sobota ob 18. uri), Kamnik - Dom HOKEJ ^bnica (sobota ob 20.'uri), Radovljica Š. Bled - Bcsnica B (nedelja Ren Ur') m Jezersko - Preddvor Gorjanc (sobota ob 18. uri). ~ni krog igrajo tudi kadeti in starejše deklice. • V. S. ^^Sometni spored - V drugi slovenski ligi bodo nogometaši "Nadi, v nedeljo, 8. oktobra, gostovali v Zagorju, kadeti in U, -'nci Gorenjskega glasa pa bodo jutri igrali doma z ustreznima Jj2?oma Rudarja iz Velenja. Kadeti bodo igrali ob 12.30, ^Wi!nc' pa dve uri kasneje. V tretji ligi igrata Triglav Creina in laih d°ma- Vispoko bo igralo jutri, 7. oktobra, ob 15. uri z enim ^Jpoljših moštev lige Goriškimi opekarnami iz Renč, Triglav Se*lna Pa bo igrala v nedeljo ob 15. uri doma s Taborjem iz $j ane. V območni mladinski ligi bo v nedeljo ob 15. uri v Nad' ^U gorenjsk" derbi med Savo Zarico in Živili iz Naklega. Kari Je ° se DO tud' tekmovanje v gorenjskih nogometnih ligah. ^ u bodo igrali jutri, 7. oktobra, ob 10. uri, mlajši dečki ob 13. bod1^611 tckrric Šenčur : Jesenice, ki bo v sredo ob 15.30, člani pa ^1° igrali jutri ob 15. uri. Pari so Alpina : Bitnje, Polet : jJ^niki, Bohinj: Jelovica (tekma bo 31. oktobra), Britof : Lesce, !*Griu1Ce ' Zarica, Sava : Šenčur, Podgorje : Velesovo, Kondor i "b— JESENIČANI V ZAGREB LE NA TRENING? Jesenice, Bled, Ljubljana, 6. oktobra - V vzhodni skupini Alpske lige je bilo že dva kroga pred koncem jasno, da so se Jeseničani uvrstili na finalni turnir, zato tekma minuli torek v Ortiseju z ekipo Gardene ni odločala o ničemer več. Železarji so igrali s spetkano ekipo, saj poškodovani igralci hranijo moči za finalni turnir, ki bo prihodnji konec tedna v Celovcu. Vsi nasprotniki Jeseničanov na njem še niso znani, velika možnost pa je, da se bodo prav na prvi tekmi srečali z ekipo Olimpije Hertz, saj ima ta največ možnosti, da osvoji drugo mesto v centralni skupini Jeseničani so tako v torek z lu. Ta torek, 10. oktobra, Olim- Gardeno igrali 7:4 (4:1,1:1,2:2), jutri pa odhajajo na četrtfinalni turnir pokala pokalnih zmagovalcev (pokal Federation) v Zagreb. Tam naj bi po razporedu igrali z ekpami Bulat Slo ?„Zje; HrastJe,; Preud^°r m Koknca: T*00^- Starejši dečki Termit|u iz Kazahstana, Slavi-mja..'firah v nedeljo ob 10. uri, druga skupina pa ob 15.30 uri, • jz s0fj;e m lei Qlnci pa bodo igrali v nedeljo ob 10. uri, razen tekme Alpina : "Majr,rei s. v,ca, ki bo ob 11.30. • J. Košnjek fnir dvojic v Križah - Teniški klub iz Križev vabi vse tenisače Urnir v dvojicah, ki bo v počastitev praznika KS Križe, Pristava, odpovedala tudi ekipa iz So domačo Mladostjo. "Najprej smo dobili fax, da v Zagreb ne pridejo Kazahstanci, nato je udeležbo na turnirju °ktoK^° m zenično potekal na teniških igriščih v Križah v soboto Oktoh' od 8- ure dalje- Prijaviti se Je potrebno do petka, 6. Ull *akli?*u do 19- ure v Drunanci ob teniških igriščih, kjer bo ob jD. Vzrok za odpoved obeh ekip Jučku zbiranja prijav tudi žrebanje tekmovalnih parov. • J. K. je najbrž neatraktiven turnir, pa b0 var'2- Šahovske lige v Kranju- Danes, petek, 6. oktobra 95, se tudi pomanjkanje denarja in sprei Kranju začela 2. šahovska liga - zahod. Prijave ekip se bližina vojne. Tudi za nas bo prVei> od 1530 do 1630 v avli mestnc obcine Kranj. Partije tako tekma le trening, najbrž pa JSa kroga se bodo začele ob 17. uri. • A. D. bomo celo nastopili s pomlaje- Ks k - V zeničnem • V okviru praznovanja krajevnega praznika rek- "že, Pristava, Sebenje in Senično bodo člani Komisije za $torv ciJ° Pri ŠZ Tržič, KS Senično, PZVUTS Tržič in ŠŠD ,7. fije, tako da bomo jutri ob 17. uri igrali le z domačo Mladost- jo* ^ na tradicionalnem prizorišču krosov v Scničnem pripravili ei(jDnie občinsko prvenstvo v krosu in XV. prvenstvo v krosu za VeČ le aJevniri skupnosti. Prireditev, ki se je vsako leto udeleži °ktoh tekačev in tekačic iz vse občine bo letos v pondeljek, 9. v p: ra> ob 15.30 ure dalje. Rok za prijavo je 9. oktobra do 13. ure Sen * rni SZ Tržič, Balos 4 ali pol ure pred začetkom krosa v Jftni. .J.K. StnUx ' v Sebenjah - Prizadevni športni delavci Sekcije za °ktobrske skoke Pri SK Irzič bodo v soboto> 7. in tfedeljo, 8. sko^jn"a' 0rRanizatorii dveh zanimivih prvenstev v smučarskih °b j, Za rnlajše kategorije. Na 40-metrski napravi bodo v soboto Stli^j, uri pripravili tekmo za poletno državno prvenstvo v Uri rja,uk'n '^kih za dečke do 13 let, v nedeljo prav tako ob 11. Prvcn, tekma na 55-metrski napravi in sicer poletno gorenjsko , SlevilnlV° V kateg°riJi dečkov do 15 let. Organizatorji pričakujejo mestom' na lestvici na stežaj udeležbo najmanj 80 skakalcev iz vse Slovenije. • J. K. odprli možnost igranja v fina- no ekipo," je pred odhodoma v Zagreb povedal tehnični vodja Acroni Jesenic Brane Jeršin. Sicer pa ekipo Acroni Jesenic pred nastopom na finalu alpske lige v torek čaka še pot k Brunicu. Olimpija Hertz potuje na četrtfinale pokal prvakov v Tilburg, tam pa naj bi se pomerila z ekipami Jacce, Til-burga, in Sheffilda. V torek so Ljubljančani v predzadnjem krogu skupine B Alpske lige doma zasluženo premagali ekipo KAC - a z rezultatom 7:4 (2:1, 2:1, 3:2) in si tako z drugim pija Hertz odhaja na gostovanje k Bolzanu. Manj možnosti kot Olimpija Hertz imajo za drugo mesto v skupini C hokejisti Sportine, ki so v torek doma premagali Brunico s 3:1 (2:0, 1:0, 0:1) in so trenutno četrti na lestvici. Ob morebitni jutrišnji zmagi z ekipo Wiena (tekma se bo na Bledu začela ob 18.30 uri) in ob morebitnem porazu Gardene s Fasso, bi nekaj možnosti še bilo, vendar pa je malo verjetno, da bo prišlo do ugodnega razpleta. Vsekakor pa so si Blejci z nekaj odličnimi predstavami v Alpski ligi zaslužili nastop v njej in se dobro uigrali za državno prvenstvo, ki se za vsa slovenska moštva začenja prihodnji torek, 17. oktobra. • V. Stanovnik 29. STRAN • GORENJSKI GLAS BALINANJE ZADNJI LIGAŠKI OBRAČUNI Škofja Loka, Kranj, 6. oktobra - Balinarji so minuli konec tedna odigrali dvojni krog, tako da jim do konca rednega dela ostajajo le še srečanja ta konec tedna. Tako je ekipa Trate Casino Sara v super ligi doma gostila Avtostroj iz Šiške in zmagala 17:5, v nedeljo pa so Tračani v gosteh premagali ekipo Salumisa SGP z 10:12. Z dvema zmagama so še povišali vodstvo na super lestvici. Jutri v zadnjem, 18. krogu, doma ob 15. uri gostijo ekipo Železničarja. Ta tekma pa ne odloča o ničemer več, saj je že znano, kdo so štirje finalisti, ki se bodo pomerili za naslov letošnjega državnega prvaka. To so poleg ekipe Trate Casino Sara še: Skala Titanic, Lesonit in Polje. Tudi v I. ligi sta znani ekipi, ki se prihodnje leto uvrščata v super ligo. To sta Sovič in Jadran, ligo pa zapuščata Primskovo in Prestranek. Sicer pa je tudi v prvi ligi konec tedna na sporedu zadnji krog. Ekipa Ferolesa gostuje pri Soviču, Huje v Kranju gostijo Jadran Pato, Primskovo gostuje v Ilirski Bistrici, Jeseničani pa doma gostijo Prestranek. Vse tekme se začnejo jutri ob 9. uri. V II. ligi - vzhod je prvak ekipa Svobode, ligo pa zapuščata Tele TV Rogovila in Iskra CEO. V zadnjem krogu ekipa Tržiča doma gosti Trebeliško, Tele TV Rogovila odhaja na gostovanje v Ljubljano k Svobodi, Bistrica pa k ekipi RLV v Velenje. ludi v prvi gorenjski balinarski ligi je krog pred koncem (igrajo ga danes) zmagovalec že znan. To je ekipa Trata mladi. Končali pa sta se že 2. in 3. gorenjska balinarska liga. V 1. ligo sta naredovali ekipi Podnarta in Zarice, v 2. ligo pa ekipi Bistrica mladi in Milje TELA. • V.S. PLAVANJE ŠKODLJIVO MERJENJE MOČI Redna vadba kranjskih plavalcev se jc začela, zdrahe okrog olimpijskega bazena sc nadaljujejo, začenjajo pa se nove (vsaj kaže tako) razprtije, tokrat na relaciji Športna zveza - PK Triglav. Trdo stališče predsednika Športne zveze, naj se PK Triglav izjasni, ali Športno zvezo potrebuje ali ne, je črno belo Erikazovanje neke izjave, ki je bila in je še zdaj docela jasna: ranjsko plavanje potrebuje vsakogar, ki mu je pripravljen kakorkoli pomagati, manj tistega, ki tega ne počne in sploh nič tiste, ki mu celo nagajajo. In Športna zveza se zdaj uvršča med tiste, ki kranjskemu plavanju pomaga manj, kot bi mu ne samo lahko, temveč tudi morala in zato je javno izraženo mnenje predsednika PK Triglav, da take Športne zveze plavalci ne potrebujejo, vredno razmisleka in ne kategorične obtožbe. Vzrok za trenutno napetost med ŠZ in PK Triglav je zelo preprost in še bolj nepotreben; če se je Športna zveza odločila, da bo za letošnjo sezono na novo razdelila proge v bazenu, bi se morala od samega začetka zavedati, da ima bazen deset prog, kar je za vse, ki bi radi bili v bazenu v večernih urah, občutno premalo. Preden se je s komerkoli karkoli dogovorila, bi morala zbrati želje in potrebe prizadetih, jih skupdj z njimi skušati uskladiti in šele potem odločati. In ker je bazen v Kranju, ker je Športna zveza kranjska in ker je tudi PK Triglav iz Kranja, bi bilo povsem normalno, da bi imel v teh pogovorih PK 'Triglav v primerjavi z drugimi kot domicilni klub celo nekaj prednosti. Toda stvari so se odvijale čisto drugače - PK Triglav je bil z poznovečernim telefonskim klicem pozvan, naj odda svoje potrebe, čeprav je klicatelj že vedel, koliko prostora bodo kranjski plavalci letos imeli. Ko so se namreč predstavniki PK Triglav potem na Športni zvezi pogovarjali o svoji zahtevi, ki je bila - v večernih urah osem (bazen ima deset prog s tem, da mora biti ena proga rezervirana za rekreacijo, ena pa menda za potrebe Plavalne zveze Slovenije) prog s tem, da popoldanskega termina nima, se je po štirih urah brezplodnega dogovarjanja izcimilo le to, da je bilo Triglavanom rečeno, da sta imela Radovljica in Kamnik tedaj, ko je PK Triglav oddal svoje zahteve (oddal pa jih je takoj, ko je bil zaprošen!), pogodbi za tri oziroma dve progi podpisani! Dokazovanje, da je za začrtano, racionalno in predvsem kvalitetno delo veliko boljše, da ima klub dnevno samo jutranji in večerni termin, je bilo bob ob steno. In ne samo to -predstavniki Športne zveze so vsiljevali predstavnikom PK Triglavu svoje mnenje, da kranjski plavalci hočejo, kar pač hočejo predvsem zato, da bi škodovali Radovljici, kar preprosto ni res - gre le za to, da bi si zagotovili čimbolj optimalne pogoje. To pa pomeni, da se je PK Triglav pripravljen dogovarjati, ne bo se pa pustil postavljati pred izvršena dejstva in sprejemati diktate, ki mu škodujejo! Zdi se, da se kranjski šport vedno bolj odloča za argumente moči in zapostavlja moč argumentov, refleksija tega v plavanju pa je, da ima na primer Radovljica v treh progah 18 plavalcev, Triglav pa v štirih 40 (če bi želel delati po zastavljenem programu, bi jih imel pa 80!). Odvečno tudi ni vprašanje, kje bodo zdajšnji upravitelji vzeli progo, ki jo morda utegne kdaj rezervirati PZS? Če ima Triglav štiri, Radovljica tri, Kamnik dve, ena mora biti za rekreacijo...? Bo to spet Triglav, ker ima trenutno največ!? Če se vrnemo na začetek - res je, takšne Športne zveze, kot je bila doslej, kranjsko plavanje kaj dosti ne potrebuje in predlog, da bi se nejasnosti okrog plavanja v olimpijskem bazenu razčistile, pri čemer bo morala vsaka stran nekoliko popustiti, je v tem trenutku še najbolj razumen. Avtarkično obnašanje ne bo prineslo nič dobrega. • Ilija Bregar ŠPORT ŠMID-ŠMID, d.n.o. družba za šport MLEKARSKA 12 64000 KRANJ tel.: 064/325-634 ŽR: 51500-603-33925 Začeli smo s TELOVADNIMI URICAMI otrok starih od 4 - 6 let. Zaradi izrednega zanimanja smo morali dobiti dodatni termin (četrtek 17.00 - 18.00). Tako se je pojavilo še nekaj prostih mest. Vse zainteresirane prosimo, da pokličejo vsak dan med 13.00 in 17.00 uro na naš naslov za dodatne informacije. KOMENTAR PREJELI SMO Zimmerman obuja spomine 2\far/co J' enšterle, zunanji sodelavec Obisk bivšega ameriškega veleposlanika v Sloveniji Warrena Zimmermana nam je odprl še nekaj zanimivih pogledov na našo bliinjo Zgodovino. Zimmerman je bil zadnji ameriški veleposlanik v SFRJ in je torej na licu mesta spremljal (pa tudi krojil) odhajanje Slovenije iz okrilja bivše države. Danes je ta politik predavatelj na elitni šoli za mednarodne odnose v Washingtonu, v Slovenijo pa je prišel na povabilo Nove revije, saj je v njenem klubu predaval na temo "Med resnico in spomini pet let pozneje". Spomini bivšega ameriškega veleposlanika so posebna poslastica in ker so mediji njegovemu obisku posvetili precejšnjo pozornost, že lahko rečemo, da je zelo zanimivo tisti njegovo pričevanje, kjer pravi, da Slovenija ni brez odgovornosti za nastanek jugoslovanske krize. Priznava nam sicer, da nismo ravnali napačno, vendar dodaja, da nismo dovolj upoštevali posledic našega dejanja. Zimmerman je ob tem še povedal, da so bili v ZDA presenečeni in zmedeni zaradi padca komunizma v Evropi, saj tega niso pričakovali. Ameriška politika v Evropi je bila resnično nepripravljena na ta proces, kar je glede na njeno siceršnjo kreiranje sveta zelo presenetljivo. Spomnimo se na primer, da je pred leti veljalo, da v Latinski Ameriki ni mogoče izvesti vojaškega udara v tistih državah, kjer nimajo ameriških veleposlaništev. Kasneje, ko so z vajeti spuščeni generali množično kršili človekove pravice in za seboj puščali na tisoče izginulih, so v ZDA nenadoma spremenili zunanjo politiko in prednost dali človekovim pravicam. V Čilu je general Pinochet na oblast prišel z očitno ameriško pomočjo, saj so na ta način odstranili levičarskega Allendeja. Toda Pinochet je moral z oblasti v tistem trenutku, ko so mu v }Vashingtonu obrnili hrbet. Ameriška politika do Jugoslavije je bila sicer drugačna, vendar v marsičem podobna. Zimmerman je sam dejal, kako se jim je na koncu od integritete Jugoslavije zdelo pomembneje podpreti demokracijo in človekove pravice. Obe vrednoti pa sta imeli najgloblje temelje v Sloveniji, zaradi česar ZDA niso mogle dolgo mižati pred našimi težnjami po samostojnosti. Na vsak način pa so s svojim taktiziranjem izgubile pobudo, ki jo je prevzela Evropa, še konkretneje pa Nemci. Nemčija je bila tista, ki je neprikrito podpirala Slovenijo in nas jpriznala še pred Evropsko skupnostjo. Kasneje so ji morali slediti še v drugih evropskih državah. Amerika pa je zamujala celo za nekaterimi drugimi drža- vami na njenem interesnem področju. Tudi Argentinci so nas namreč priznali pred ZDA, kar je bilo pomembno dejanje, če vemo, da običajno v teh državah previdno čakajo na signal s severa. Američani so v Jugoslaviji predolgo podpirali reformis-tično Markovičevo politiko in si s tem zapravili veliko ugleda v Evropi. Kljub vsemu temu pa je precej neverjetno, da bi jim vajeti res tako ušle iz rok, saj to pri njihovi natančnosti ni običaj. Bolj verjetno je, da si tudi tedaj niso hoteli mazati rok z neposredno vpletenostjo in so raje drugim prepustili urejanje delikatnih zadev. Nekaj podobnega torej, kot so pred kratkim naredili na Hrvaškem. Tam so Evropi, ki nesposobna opazuje vojno na območju Jugoslavije, čez noč odvzeli glavno vlogo in sami začeli odpletati vojni klobčič. Amerika z vsem tem skuša sedaj na neki način nadoknaditi nekdaj zamujene trenutke, preko vojaškega sodelovanja pa nase močneje privezati tudi našo državo. Slovenija je zaradi svojega geografskega položaja še vedno interesno področje različnih velesil in politik, kar nam bo na eni strani sicer vedno povzročalo preglavice, po drugi pa je to lahko pomemben argument za našo samostojnost. Seveda, če bodo te ugodnosti naši ključni politiki znali izkoristiti. Uboj nekdaj priljubljenega gorenjskega živinozdravnika Vinka Bedenka V torek, 26. septembra, je Gorenjski glas prinesel zapis A. Paulina, visoko izobraženega moža pod naslovom "Uboj nekdaj priljubljenega gorenjskega živinodravnika Vinka Bedenka". Vsakdo ima pravico objavljati svoje prispevke v časopisju in drugod, vendar naj bi bili resnicoljubni, strokovno dognani in preverljivi. Zlasti o taki temi, kot jo je načel imenovani avtor, ko je spet oživil bolečo, zlasti za dobre sorodnike in poznavalce zelo občutljivo temo. Sestavek ne le, da je poln netočnosti, temveč je tudi brezobzirno tendencio-zen, saj je tudi zapisano, da so ga "obsodili na smrt sodniki iz Ljubljane, podobno kot 50 let kasneje Krambergerja." Predvsem pa članek kaže popolno neznanje prav o še kako občutljivih zadevah, ki pa so opisane, kot da jih je prispeval velik poznavalec. V resnici pa gre občutno za njegove izkrivljene spomine. Ob vsem pa še zapiše, da "še nikjer ni zasledil opisa uboja drugih Gorenjcev..." Ne gre za avtorja, ki "še nikjer ni zasledil (takih) opisov", temveč za številne bralce, predvsem pa za resnico. Opozarjem, da je bilo o (skoraj) vsem tem pisano in z dokumentacijo dokazano že zdavnaj. Sem in tja že od 1953. leta in tudi v Gorenjskem glasu (ki je takrat nosil malce drugačen naslov), pozneje pa bolj dognano še drugod in večkrat, skladno s postopoma najdenimi dokumenti. Kje, bom navedel na koncu, kajti preveč bi bilo in prostor, niti želje, da bi spet oživljal te strašne vojne dogodke, ko se je vnemalo bratomornofpobijanje, čeprav imam zdaj gradiva veliko. Najprej pa vendarle nekaj popravkov. Najprej. Miha Perko, kasnejši nevarni pomožni nemški policist in raztrganec, ni prišel v "nemške roke ranjen" in v SD ni "vstopil zato, da bi si rešil življenje". To se je zgodilo čisto drugače, kar je opisano v kroniki Kokrškega odreda, knjiga I. str. 292-3. Njegov soborec Branko Djordjevič -Jure preverjeno pravi: "Ko smo (med 7. in 9. avgustom 1942) med spopadi prišli nekam na rob Selške doline... se je zgodilo nekaj osupljivega! Miha Perko, ki je bil od mene le 5 do 6 metrov, se je dvignil in začel teči proti Nemcem. Vmes je vpil tudi meni, naj se mu pridružim! Kdo bi mogel pomisliti, da se bo prav Miha predal Nemcem, saj je bil dotlej izredno hraber borec, poleg tega pa so bili v bataljonu še trije njegovi bratje..." Da je bilo res tako, je pozneje potrdil podpolkovnik Josef Vogt, poveljnik varnostne policije in službe na Bledu. Kdor hoče o tem zvedeti kaj več, naj poišče omenjeno kroniko. Poglavitna in sila tragična oseba pa je veterinar Vinko Bedenk, za katerega je bilo še posebno škoda, ker je bil med ljudmi znan in res priljubljen, da ni vztrjala z delovanj pri Osvobodilni fronti njem je veliko pisal tudi J°: Vidic (Zločin pri Lenartu}' tudi drugi. Največ pa le njem o R. Hribarju in čih napisanega v že ltnenfk ni kroniki Kokrškega odrt6" (str. 350-370), še natanlH pa v zadnji knjigi KCf". NINE ZLA. Tam ni tet» razvideti, zakaj je bil veji nar usmrečne (glej kopi}0 Karawanken Bote). . „ Za primer navajam y. 278-287): "...Njegove (*J denkove) zveze so bile razj1 jane na široko... mož je bd, le kot veterinar, temveč '"f zaradi svojega prijaznega °, nasanja pri ljudeh Pr*\M jen... A dejstva so nepopustljiva. General - SS E. Ros* (največji zločinec nad Slpvl-. ci, in tak še po koncu vojtjM Bedenka v nekaj mestc pridobil na svojo stran... ™. no je tudi, da je Bedenk pomoč tudi ranjenemu pa\ zanu, komandirju Jaixtj Perku. S tem v zvezi pojavi ime zvitega gestap0 kega voditelja Helmutha 11 zumeka itd." Zakaj pa je moral P°\ priljubljeni veterinar Bed^^ je povedal sam gauleitet Friedrich Rainter 27. f tembra 1942 v Kranju, d*A "Bedenk kot tudi osta'^ padel za svobodo in st(, Gorenjske", ker se je h "pogumno in odločno p*K vil (boljševiški nevarnosti) se iz ljubezni do svoje do'J1 vine in do vas, Gorenj^ zvesto priznal k ReichU-':, kot med drugim s krepK črkami piše na razglasu . spet. 1942 v Karawanr Nadaljevanje na 31. **rtt 14 m BILA JE ENA SAMA DOBROTA USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Ko sem stisnila drobno roko, ki mi jo je pomolila izpod odeje, sem bila pretresena... "Tako je suha in nebogljena!" me je prešinilo. Toda potem, ko so se vame zazrle nagajive in živahne Ančkine oči, sem nenadoma začutila neko posebno moč. Preplavil me je občutek miru. V trenutku se mi je zazdelo, da se je iz njenih prstov v moje začela pretakati silna volja do življenja in neskončna ljubezen. "Gospod Ranča mi ni zastonj rekel, da je Mežnarjeva Ančka ena sama dobrota..." Ne vem, kje naj bi začela svoje pripovedovanje. Kajti v beležki, ki jo imam pred seboj, je zapisanih veliko življenjskih resnic. Tiste, najpomembnejše, bi rada še posebej podčrtala, toda ne morem se odločiti, katere bi bile te. "Zmeraj sem bila nekje v ozadju, je rekla Ančka. Veš, če si prvi, moraš biti za vzgled, če pa si zadaj, pa le ti in bog veta za tvoje neumnosti." Danes sem že čisto na robu gnezda, še malo, pa bom padla ven. Smrti se ne bojim, umreti pa tudi še nočem, je Ančka hitela in hitela s svojim pripovedovanjem. Stara sem že 91 let, no, skoraj toliko, in vse do lanskega leta, sem še sama skrbela zase. Pripravljala sem še drva, ko se mi je zazdelo, da se mi je v trebuhu nekaj "odtrgalo". Hvala Bogu, -da je nečak pri meni pozabil barvice, da je iz šole pritekel nazaj, drugače bi lahko v nezavesti za zmeraj obležala. Tako pa so me odpeljali v bolnišnico in ... no ja, sedaj sem tu. Pri nečakinji Tončki na Bukovem vrhu. Nečakinja res vzorno skrbi zanjo. Človek kar začuti toplino in naklonjenost, ki se plete med njima. "Nekateri se pritožujejo nad mladimi, jaz pa sem jim že na sodniji rekla, takrat, ko sem prepisala nanje, da so moji nečaki zelo dobri, le jaz sem bolj žleht. Ker vem, da sem celo življenje dobro sejala, in sedaj, pri njihovi pomoči, dobro tudi ianjem. Sodnica me je kar gledala, ko sem ji to povedala..." Pri Meinarjevih se reče po domače hiši, kjer se je Ančka rodila. Med 10 otroki je bilo 5 deklet in med njimi [e bila Ančka najmlajša. Nikoli se ni poročila. Ostala je doma in najprej pomagala mami in nato še bratu, ki je imel bolno ženo. Usoda je najprej vzela enega in potem Še druge, tako da je na mogočni domačiji ostala sama. 13 let je garala in se matrala z gruntom. Nobenega dela se ni ustrašila. Le bratovo smrt je po tihem objokovala. Ni in ni mogla verjeti, da ga res ni več. Pa tako sta se imela rada. Toda ves Čas je sama sebi dajala pogum. Govorila si je, če je bilo včeraj hudo, danes ne bo več in zato vzemi križ in ga nosi ves dan, toda zvečer ga vrzi proč, ker bo naslednje jutro posijalo sonce.... Potem ko je bila domačija prepisana, sije v grapi kupila majhno hiško in se preselila tja. "Nikomur nisem želela biti na poti. Bog mi je dal moč, da se nisem ustrašila nobenega dela. Pa še otroke sem varovala. Domače in druge. Enkrat jih je bilo hkrati kar 16. Bila sem kot kopriva, ki jo pohodiš, pa zmeraj znova "butne" pokonci. Malo pa sem bila tudi trmasta..." In pri teh besedah se Ančki hudomušno in navihano zasvetijo oči. Na tisoče plešočih vragcev zagledam v njih. "Nekoč sem si zlomila tudi nogo. Pa sem jo sama pozdravila. Rekla sem si, malo dobre volje, veliko trme in za dodatek malo zdravniške pooči. Pa je šlo..." In potem mi je z nekim posebnim hrepenenjem začela pripovedovali o svojih leljah. Prav take so, ko so bile pri dvajsetih letih: videti jasno nebo, zvezde in griče. Kot otrok je rada opazovala zvezde, tam gori z griča. Predstavljala si je, da se po nebu sprehajajo svetniki in ji mežikajo. "Moj nečak je vedel, kako si želim še enkrat videti hribe tu okoli. Zadnjič me je vzel v naročje kot otroka in me s kombijem zapeljal malo tu in malo tam. Ko sem zagledala pred seboj vso tisto lepoto dolin, hribov, gozdov in neba pred seboj, me je pri srcu zagrabilo. Kar poletela bi od enega kuclja do drugega, tako je bilo lepo." Ančka je bila vse iivljenje zelo čustvena. Vsaka stvar se je je dotaknila. Nikoli ni nikomur naredila nič hudega. "Še med vojno ne. Pomagala sem Nemcem, partizanom in domobrancem. Samo za človeško Življenje mi je šlo. Bog me je držal, da sem vse preiivela. Med vojno so nas zalotili. Prišli so partizani in me v samih copatih odpeljali skozi snežne zamete nekam v gozd. Nič se nisem bala. Potem pa sem zaslišala enega izmed njih, kako je ostalim predlagal, naj me izpustijo. In sem šla. Pa še danes ne vem, zakaj me niso ustrelili. Drugič sem stala pred puškami, ko so prišli Nemci. Tudi oni so se premislili. Tretjič so to poskušali domobranci. Pa sem stegnila svoj dolgi jezik in rekla tistemu, ki sem ga poznala, naj le poskusi, toda potem se naj "merka", ker bom še s kroglo v prsih tekla za njim..." Potem je Ančka velikokrat premišljevala, zakaj je ostala liva. Na koncu se je sprijaznila z mislijo, da je bilo to neke vrste plačilo za to, ker je po bratovi smrti rešila dom. "Človek zmeraj pride tja, kamor mu je namenjeno, to si lahko tudi ti zapomniš," me je malce hudomušno podučila. "Nekoč, ko sem bila še otrok, sem na njivi po nesreči ubila majhno sivo miško. Brat me je pogledal in mi rekel: "Nisi je ustvarila, nimaš je pravice ubiti." Njegove besede so se mi vse do danes zapisale v srce. Moji bratje so bili zelo fajn in še danes mislim, da jih nisem bila vredna. Da me je dal Bog samo za pokoro na ta svet. Ančka pa je vmes služila tudi v samostanu v Retnjah. Delala je v kuhinji približno 16 let. Veliko časa je imela za razmišljanje in tudi brala je rada. Iz svojih izkušenj je prišla do spoznanja, da tistemu, ki ti je naredil kaj hudega, vračaš le z dobrim in počasi vsak spozna, da je delal narobe. Ko bi ji le ljudje verjeli, da je res tako! "Včasih so bile zime na Bukovem vrhu dolge, mrzle in hude. Zapadlo je več kot meter snega in velikokrat smo bil popolnoma odrezani od sveta. Tedaj je imela čas, da je sanjarila. Spominjala se je vseh neumnosti, ki jih je ušpičila bratom. Nekoč se ji je v sanjah prikazal brat. "Bila sem preveč radovedna, da ga ne bi vprašala, kako je na onem svetu. Drugače, kot si ti misliš, mi je odgovoril in drugače, kot sem si sam predstavljal. Potem sem mu pa povedala, kako sem skoraj utonila v solzah za njim, pa mi je rekel, da ]l prav, če sem bila tako neumna...!" Danes bere knjigo Življenje po življenju. ™ marsikatere svoje sanje najde v njej. Tako da vl> da jo na drugi strani čaka nekaj lepega. Vsl Življenje pa je bila Ančka tudi globoko verna-"Takole me je Bog zmeraj drlal, da ne bi pad'? in se spotaknila ob kakšnem kamnu" r prepričljivo vzkliknila in iztegnila roki. če $* mi je zgodilo kaj lepega, sem vedela, da je ta& njegova volja. In če sem bila na preizkušnji, se^ se morala vprašati, kaj sem naredila narobe. J življenju se vse plača... Vem, da sem bd marsikdaj preveč jezična, prehitro sem povedi v obraz, kar mislim. Toda zmeraj sem pote"; naredila tako, da sem svoje besede z dejali ublažila in "poglihala". Rada sem se tua smejala. No, saj se še danes, ko moram le let1*1 in sem odvisna od pomoči drugih, z veselje^ nasmejem. Kar prime me, da bi osrečevala ljua okrog sebe. Nekoč, ko sem šla na romanje " Sveto goro, sem zaradi utrujenosti zaspala & na klopi v cerkvi. Pa pride neki gospod in bis rad usedel in pomolil, mi odmakne noge, jaz l. pa nisem nič slišala. Le naslednji dan se/" pridruži in mi pove, da je on tisti, ki mi I "pomagal" ponoči spati. ( Ančka se ni nikoli oženila. Ni hotela, ne da se/1 bi mogla. Fanta, s katerim sta bila dobr prijatelja, ji je vzela vojna. Njeno srce je prepolno ljubezni in medtem, ko jo je ded okrog sebe, ni utegnila misliti nase. Pa ji ni Vse, kar je dala, je že dobila nazaj. NekoC 1 eden izmed otrok, ki jih je pazila, hudo zbole-"Šla sem v cerkev in prosilaBoga.naj vzamem . je življenje, njegovo pa pusti. Pa Bog tega naredil. Gotovo si je mislil, kaj bom s to sta revo v nebesih počel, bom raje oba obdrlal P Življenju." ,-0 "Ko bom umrla, bom še enkrat prišla na zernL in v breztelnosti bom obhodila vse gore, ki * jih imela najraje: šla bom na Triglav, na v*" Planino, na kum, zaplavala bom na .^ Napila se bom lepote in potem mi bo v nebe „ še lepše. Če me bodo sploh hoteli spustiti notrl" Pogledala sem jo in videla, kako se mi nagaja smehlja. Nobenega strahu ni bilo v njenih 0 ^ Le veliko življenja, ki ga je zajemala na poJs ^ svoj način: z dobroto in ljubeznijo. Vem, da ^ morda, marsikdo rekel, saj njeno iivljenje nj D ^ nič posebnega, nobene zanimive usode i doživela. Mogoče res. Toda ljudem, s f1**1 0\o je živela, je dala sebe, svoje življenje, & L ljubezen in svoje srce. Tako je moralo biti, ' jj je nekaj njene topline preselilo tudi vame. m zato je ne bom nikoli pozabila." rt stn s m* rt !e,<*, 6. oktobra 1995 PISMA, ODMEVI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS lijevanje s 30. strani! }?'*. ki ga lahko poiščete v J°renjskem muzeju v Kran- ln kot rečeno, o vsem tem in lrugem takem lahko več pregrete v Vidičevi knjigi "Zlo-Cln pri Lenartu" in v moji ie l**novani knjigi KOREJE ZLA na straneh 195-250, 255-295. Vse pa prepuščam bralcem, %?rodnikom pa se opraviču-'e*J. ker sem bil zaradi na-Patnega pisanja A. P. prisiljen udi jaz oživiti ta žalostna dogajanja, ki jih je povzroči-8 vojna in bratomorno uni-c£vanje v njej. Sem le nekdo, y Zgodovini dr u ogledalo. • ,V5»n Jan, Kranj Odgovor g. Jožetu hvorniku Papir zagotovo prenese vse, f: Dvornik. Zato besedam, ki d"! ne sledijo dejanja, ie °'go ne verjamem več. Se p0sebej, če nekdo govori o ^delovanju, svoje konstrukte 0° (ie drugič) utemelji z Mno neresnico. Tako pišete, p vse, da sem "odredil" na Zadnji seji. Sejo mestnega ^eta> ki je bila konec junija, P" sem zaključil s pozdravom *Qsvidenje na jesenski seji" ^prosto zato, ker je župan a seji zagotovil, da bo s*utek proračuna pripravil T obravnavo na prvi jesens-*' SeJi mestnega sveta. Kljub tuH"-pa sem žuPanu večkrat -,7.yf iQvno - ponudil možnost fi'ica seje v poletnem času. ■ riznati morate, da bo Vašo *terpretacijo prijaznega "na Vrenje" kot odredbq(?), °Mec težko ocenil kot do- r°nameren prispevek k so-^lovanju kranjske občinske "Prave in mestnega sveta... Zakon o lokalni samoupra-V| je - po mojem mnenju harnerno - napisan tako, da (^ni del občinske oblasti ?r!inska uprava, ki jo poo-LbliQ Župan) zlahka pride v ^nflikt z mestnim svetom. ■ Pfašanje je torej le, ali l^Silna oblast ne podleži itn„av} po °°tosti - po Po I narju (!) in ne dela povsem na, svoje ali celo mimo zako- pi ^aj račune za tako početje tor-iei° občam- Potrebno je LeJ mnogo dobre volje in ^Promisov ter pripravlje-strtl Za sodelovanje na obeh n*neh. Kot predsednik mest sveta sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da bi do sodelovanja prišlo. Nekateri so me zato kritizirali, da sem do župana "premehak", vendar sem se zavedal, da račune za nesodelovanje plačujejo davkoplačevalci. Toda občinska uprava mora delati vsaj v skladu z zakonom in za mene kot predsednika mestnega sveta je to meja, preko katere ni mogoče stopiti. Oba sva se v pismih strinjala, da je zakonito, hitro in učinkovito delovanje občinske uprave ter njeno sodelovanje z mestnim svetom pogoj za uspešnost občine. Kar se tiče volje za sodelovanje na strani vodstva občinske uprave kranjske mestne občine (vključno z g-Javornikom), bo vsakomur vse jasno po prvi jesenski seji kranjskega mestnega sveta to sredo. V skladu z zakonom in s svojo lastno zavezo pred mestnim svetom (in javnostjo!) bi moral najkasneje na tej seji župan predložiti osnutek proračuna za leto 1995. Če niti na sami seji ne bo predložen osnutek proračuna mestne občine Kranj za 1995 leto, bo sprenevedanja konec in vsem bo jasno vsaj to, ali županova dana beseda kaj velja, kdo govori resnico in kdo si torej (ne)želi sodelovanja. Svet mestne občine Kranj predsednik Branko Grims Zahteva za zdravo pitno vodo Odgovor na članek, objavljen 29. septembra v Gorenjskem glasu. V torek, 26. septembra 1995, je bil v Podljubelju zbor krajanov. Začetek zbora je. bil buren in nedemokratičen, saj poleg povabljenih gostov, v dvorano niso smeli nekateri svetniki iz Tržiča. Le-ti so želeli predstaviti drugo stran zgodbe. Na vratih so jim pač pojasnili, da naj se raje brigajo za svoje zadeve v Tržiču. Druga pomanjkljivost je bila neozvočenost dvorane, tako da vsi ljudje niso slišali, nekaterih pa sploh zanimalo ni, o čem poteka pogovor. Zaradi neobveščenosti in nepopolnih informacij krajani Podljubelja ne vedo, kaj se dogaja na vodnem zajetju Črni gozd. Marsikoga pa Hedi Sun SANITETNIM MATERIALOM D.O.O. ^nčeva 47a, SI- 64000 Kranj g--:—>g- a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročilo e« objavo sprejemamo po telefonu 064/211-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in Ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B Tel..- 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS NAKUPO VALNI IZLET GARDALAND AVT ELECTRONIC SERVIS VIDEO, T V, AVDIO AVTO ŠOLA ING. 11L MAR Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 NAKUPOVALNI IZLET NAJ - NAJ AVTO ŠOLAJ Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 9. 10. 95, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. V Avto Soli B. & B. Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 MADŽARSKA - LENTI, 12.10.; PALMANGVA 11.10.; TRST 24.10. Rozman, tel.: 064/715-249 SERVISIRAMO: vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za: Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loevve ... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 9. oktobra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Pralni stroji PS 604, PS 711 25 % got. popusta Mali gospodinjski aparati 25 % got. popusta NOVO - BTV - sott line 70 cm (slika v sliki) - NOVO Cena 131.880 SIT Kuhinje Gorenje 35 % got. popusta. 14.10. in 4. 11. MADŽARSKA - LENTI, 19. 10. PALMANOVA, PORTOGRUARO, GORICA; Tel.: 242-356, Konrad STE NEPOROČENI IN SI ŽELITE LJUBEZNI IN STALNEGA PARTNERJA Pokličite AFRODITO, tel.. 324-258, ki obenem vabi na ples v Transturist Škofja Loka, danes 6. 10. ob 20. uri in na plesni tečaj na istem mestu ob 18. uri. PINGO, do.o., Kranj SALON GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel: 064/323-485 Frizerski salon ZORKA Glinje Sla, Cerklje HLADILNA OMARA S STEKL. VRATI 119 500 SIT SALAMOREZNICA 300 MM 73.600 SIT MESOREZNICATC 22 380 V 139.000 SIT 8-DELNI KOMPLET POSODE 45.000 SIT PEČ ZA PIZZO 147.600 SIT BLAGAJNE, TEHTNICE, LEDOMATI, FRITEZE... NOVO! Salon za ženske, moške in otroke. Ugodnosti! Smer: Kranj Cerklje - Šmartno Glinje. Tel.: 064/421-040 RONO SENČILA Mavsarjeva 46 61357 Notranje Gorice Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247, 061/651-014 IZJEMNA PRILOŽNOST Razprodaja sitotiskarske opreme Tel.: 224-024, 403-207 ali 328-429 PO NAKUPIH SE PEIJITE Z NAMI 14.10. LENTI, 19.10. TRST. Drinovec tel.: 064/731-050 REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU V športni dvorani na Bledu bo rekreacijsko drsanje v oktobru samo ob nedeljah od 18. do 19.30 ure. TEDDY - TE, do.o., Prodamo kompletno opremo za izdelavo testenin. Cena ugodna Jesenice možno 2 obroka. Tel.: 881-687, 880-005 g. Radman zvečer Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel./fax: 064/325-257 ženske bluze 20 % popusta, ženske špichose 2.900 SIT, ženske vrhnje maje od 2.590 do 3.590 SIT in velika izbira otroških oblačil za jesen in zimo. Vljudno vabljeni! • TURISTIČNA AGENCIJA VEDRINA tel.: 22 33 58, 22 33 71 7.10. nakupovalni izlet v LENTI, 14.10. izlet v OBIRSKE PODZEMNE JAME in PTIČJI PARK TURNERSEE, 21. 10. izlet v SAFARI PARK blizu Dunaja V HIT CASINO PERLA Kranjska Gora Trgovina "VIDA" Kranjska 1, Šenčur Reševa 14, Kranj AKCIJSKA PONUDBA PIZZ! TRGOCOM, do.o. KRANJ Ljubljanska c. 5 TeUfax: 064/222-388 BEBASTO EBERSPACHER UGODNI NAKUPI - VEČ OBROKOV bo 13. in 14. oktobra ob 22. uri nastopil znani italijanski iluzionist RUITZ. 14. oktobra bo nastopu sledila modna revija. NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA tel.: 323-667 ženske spodnje majice od 550,00 SIT dalje, velika izbira termoveluria po 2.390 SIT, gobelini ROYAL PARIZ od 3.990 SIT dalje, perilo MTĆ, LINNE, VENUS. 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 Avto deli Zastava, Golf, Renault, Lada, Rover, Ford... Dodatna oprema (avtotepihi grt. 1.680 SIT), avtokozmetika, avtoakustika (zvočniki 2-sist. 50W 4.092 SIT), zavorni sistemi ATE - original (ploščice Golf II 3.944 SIT), antifriz 41100 % 1.103 SIT, olja, filtri, amortizerji Monroe, izpušni sistemi Walker itd. Tel.: 064/222-388, od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN! Prodaja, montaža, servis! OMNIA TRADE, s.p., C. Ljubljanskih brigad 23, Ljubljana, tel.: 061/159-76-08 majice tiskane: Diesel, Levi's, Reebok, Chiemsee... 2.700 SIT; jeans original: Levi's 501, Sexes od 4.190 SIT; jakne in bunde po 6.000 SIT, anoraki 2.300 SIT; velurji 5.600 SIT, trenirka spodnji del 2.000 SIT; fitness hlače 3.600 SIT, razprodaja raznovrstnih hlač od 1.500 do 2.000 SIT OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj GLOBINSKI SESALCI IN ČISTILCI NA PARO ENKRATNA PRILOŽNOST - najnovejše modele dobite takoj tudi pri plačilu na obroke. Cena zelo ugodnal Tel.: 685-600 REVO K TRADE, do.o. Kidričeva 2, KRANJ Tel.: 064/212-367 SAMSUNG-SAMSUNG PRVI OKOLJU PRIJAZNI TELEVIZORJI NA SVETU SAMSUNG - BIO, SAMSUNG - BIO, SAMSUNG - BIO ekran 63 cm, stereo, teletekst, BIO samo 120.060,- SIT ekran 72 cm, stereo, teletekst, BIO samo 125.080,- SIT • VSAK PETEK SOBOTO IN NEDELJO! SS^SHicl> 'Portorož. - [RenetKe Vcnczia -Toriorosc ^■■"^7 TEL.: 066 73 1 60, 73 167. 061 310 320. 302 OSO Glasov oktobrski avtobusni izlet V Dobrni je zdravje doma Vabimo ljubitelje lepih izletov, da z Gorenjskim glasom obiščete Zdravilišče Dobrna. Enodnevni avtobusni izlet v Dobrno pripravljamo v soboto, 21. oktobra, z odhodom Glasovega avtobusa iz Radovljice ob pol osmih zjutraj in iz Kranja ob 8.00, s povratkom v poznih večernih urah. Izlet namenjamo zlasti vsem, ki znate poskrbeti za svoje zdravje, kajti dovolj časa bo za kopanje v termalni vodi Zdravilišča Dobrna. Poskrbljeno bo tudi za nadomeščanje "pokurjenih" kalorij, za turistične oglede in glasbeni večer z Duom Corona v izjemnem ambientu kavarne Zdravilišča Dobrna. Marsikaj prijetnega se bo dogajalo tudi med vožnjo, ko bomo po tradiciji pripravili Glasove nagradne igre. če imate v soboto, 21. oktobra, "prosto", vabljeni z Gorenjskim glasom v Dobrno. Cena izleta: 2.800 tolarjev/oseba; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane 2.300 SIT in za naročnike s plačano celoletno naročnino le 2.100 tolarjev. Za otroke do 15 let: 1.800 tolarjev. Informacije in prijave: Gorenjski glas, telefon 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 - 444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1, Kranj/. Prijave sprejemamo do zasedbe sedežev v avtobusu (organiziramo le en avtobus). Vsem, ki ste se prijavili za Glasov izlet na Veliki Klek (Grossgjockner) v torek, 10. oktobra, na žalost sporočamo, da moramo izlet odpovedati. Vremenska napoved za naslednji teden je za visokogorje zelo nezanesljiva in zaradi varnostnih razlogov oktobrskega izleta na Grossglockner ne bo. Glasove izlete po Alpski cesti na najvišjo avstrijsko goro bomo pripravili spet prihodnje leto pozno pomladi. Modemi za telebane Modemi - naprave za povezovanje in sporazumevanje dveh računalnikov prek telefonskih zvez - postajajo vse pomembnejši in vse več ljudi jih uporablja za raznovrstna opravila: od Pošiljanja in prejemanja elektronskih sporočil, prek jemanja datotek s krajevnih BBSov do brskanja po svetovnih Zakladnicah Interneta. A ^eprav pa je modem že skoraj vsakdanja in pravzaprav Preprosta napravica, njegova uporaba marsikoga prvi hip Povsem zbega. Zato je založba Pasadena izdala knjigo jiodemi za telebane, osmi prevedeni naslov iz te svetovno UsPešne zbirke." Z njo bo marsikomu pot v skrivnostni svet računalniških komunikacij olajšana. j^erija "za telebane", ki jo v izvirniku izdaja ameriška založba "G Books, je najbolj uspešna od vseh serij za začetnike. . okriva vse možne teme računalništva, zadnje čase pa se oteva tudi nekaterih zanimivih neračunalniških tem, na primer spoinostj in davkov. Skupna naklada serije je skoraj 20 milijonov. £red Modemi za telebane so v slovenščini v tej zbirki izšle še JJJige DOS, PC, Windows, Quattro Pro, CorelDRAVV, Excel in ^ord za telebane. V pripravi pa so še Windows 95, AutoCAD, telebStar' CD"R0M in večpredstavnost ter Omrežja za informacije o knjigah in naročila: ZALOŽBA Pasadena, J-eiovška 43, p.p. 354, 61101 Ljubljana; Tel.: (061) 133 23 23, f«ks: (061) 132 62 12 vrne KOT ntu« ki um kut^ška lo.^ "iKv^ VABILO na F5 PLESIM® PLWEMSW@ "DRŽAVNI KVALIFIKACIJSKI PLESNI TURNIR V STANDARDNIH IN LATINSKO AMERIŠKIH PLESIH ZA PIONIRJE, MLAJŠE MLADINCE, MLADINCE, STAREJŠE MLADINCE IN ČLANE", ki bo v nedeljo, 15. oktobra 1995, v športni dvorani na Planini v Kranju! Program: ob 10. uri: Uradna otvoritev plesnega prvenstva in nastop pionirskih in mlajših mladinskih plesnih parov; ob 15. uri: Nastop mladinskih, starejše mladinskih in članskih plesnih parov; ob 18. uri: Finalna tekmovanja - nastopi najboljših plesnih parov in zaključek prvenstva s podelitvijo medalj in diplom. Med posameznimi tekmovanji se bodo predstavili plesalci in plesalke iz PLESNE ŠOLE URŠKA KRANJ. Vstopnice za prireditev bodo od 1. oktobra 1995 naprej v predprodaji na prodajnih mestih: • v Delavskem domu v Kranju - vpisno mesto URŠKE; • v Gorenjskem glasu - malooglasna služba; • v Turističnih poslovalnicah ALPETOUR-ja, na avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Tržiču in Radovljici; • na sedežu Krajevne skupnosti Bratov Smuk na Planini v Kranju Ljubitelji plesa ne zamudite prijetnih uric v družbi odličnih plesalcev in plesalk z Gorenjskega in ostale Slovenije. BY R.L. MODNA LINIJA Tavčarjeva 6, KRANJ AMERICAN LEGEND FRUIT OF THE LOOM CHIEMSEE BRUNOTTI B0XER MIXIM TRGOVINA ODPRTA od 9.oo do 19.oo, sobota od 9oo do 13.oo, možnost plačila na več čekov OKTOBRSKA NAGRADNA IGRA GLAVNA NAG KADA - 11AKVN1 IV IN VRSTA MIUUIII NAGRAD GLASOV KAŽIPOT M Izleti 3 Na Krempo -Borovška gora Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na planinski izlet na Krempo -Borovška gora. Izlet bo v četrtek, 12. oktobra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Hoje bo za 3 ure. Prijave sprejema DU Kranj do 11. oktobra. Itltltltltltltltltltltltlt Na Dleskovško planoto in Korošico Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira planinski izlet na odmaknjeno Dleskovško planoto in Korošico. Izlet bo v soboto, 14. oktobra, odhod s posebnim avtobusom pa bo 5. uri zjutraj izpred hotela Creina v Kranju. Hoje bo za okrog 8 ur. Prijave sprejema pisama PD Kranj do torka, 10. oktobra. »»»»»»»»t It It It It It V Prekmurje Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira izlet v Prekmurje v četrtek, 12. oktobra. Adhod avtobusa bo iz Brega ob 6. uri in bo ustavljal na avtobusnih postajah do Rodin. Prijave sprejema Trafika Žirovnica in Jelka Toman tel. štev. 801-095 do zasedbe avtobusa. Obvestila M Pregled gasilnih aparatov Cerklje - Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje bo v okviru meseca požarne varnosti jutri (sobota), 7. oktobra, med 8. in 16. uro pregledovalo ročne gasilne aparate. Lastniki z območja celotne občine Cerklje jih lahko pripeljejo v gasilni dom v Cerkljah. Itltltltltltltltltltltltlt DU Predoslje obvešča Predoslje - Društvo upokojencev Predoslje vabi svoje člane na izlet v Jeruzalem in Veržej. Izlet bo v soboto, 14. oktobra. Odhod z avtobusom bo ob 7. uri. prijave še zbirajo. V torek, 17. oktobra, pa vabijo pohodnike DU Predoslje na srečanje s pohodniki DU Naklo. Srečanje bo pri Dežmanu na Kokrici. Zbirno mesto bo ob 15. uri pred kulturnim domom v Pre-dosljah Za mesec oktober pa je predvideno tudi srečanje balinar-jev in upravnega odbora z DU Bohinjska bistrica. Datum bo še objavljen. Itltltltltltltltltltltltlt Športnik upokojenec Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi člane društva na podelitev priznanj ŠPORTNIK UPOKOJENEC za leto 1995. Podelitev bo v petek, 13. oktobra, ob 16. uri v domu Krajevne skupnosti Stra-žišče (poleg pošte). V Kulturno-zabavnem programu bosta nastopila Jožica Kališnik ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča z Vrhnike, o podelitvi pa vas bosta zabavala Vili Plevnik in Metod Praprotnik. Itltltltltltltltltltltltlt Pokojninski sistem Bled • Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica in Stara Fužina sporoča, da organizira okroglo mizo na temo Pokojninski sistem in problematika upokojenk in upokojencev. Okrogla miza bo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 18. uri v domu J. Ažmana. Itltltltltltltltltltltltlt Na trgatev Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi upokojence in druge na trgatev, ki bo jutri, v soboto, 7. oktobra, od 17. ure naprej v prostorih DU Kranj, Tomšičeva 4. Imeli bodo tudi srečelov Srečanje gasilskih veteranov Škofja Loka - Danes, v petek, bo v restavraciji dijaškega doma v škofji Loki (na Podnu) 12. srečanje gasilskih veteranov gasilskih društev Gasilske zveze Škofja Loka -občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri. Ob 17. uri bo ogled gasilskega muzeja v gasilskem domu na Trati, od 17.30 ure naprej pa bo družabno srečanje v restavraciji v Dijaškem domu. Razstave 3 Slike v Fari Škofja Loka - V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Janeza in Aleša Justina. Slike bo predstavil dr. Mirko Juteršek, v otvoritvenem programu pa bodo nastopili Nadja Strajnar-Zadnik, Janez Justin ml. in Domen Fafner. Itltltltltltltltltltltltlt Slike iz narave Škofja Loka - V galeriji ZKO-Knjižnica bodo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Janeza Konečni-ka z naslovom Slike iz narave. Itltltltltltltltltltltltlt Duhovne ikebane Javornik-Koroška Bela - V prostorih Kulturnega društva DPD Svoboda Javornik-Koroška Bela (v Turistu) bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik slikarja Vitomirja Pibra. Itltltltltltltltltltltltlt Razstava diapozitivov Kamnik - V dvorani Veronika -bodo jutri, v soboto, ob 18. uri odprli 21. slovensko razstavo barvnih diapozitivov ter razstavo barvnih diapozitivov z naslovom Njegovo veličanstvo-otrok. Na ogled bodo dela 77 avtorjev iz 23 klubov in društev iz Slovenije in zamejstva. Itltltltltltltltltltltltlt Razstava čipk Žiri - V galeriji A Primožič je na ogled razstava izdelkov nastalih v šoli klekljanja v Škofji Loki in razstava kipcev kiparja Franca Tavčarja. Razstava bo odprta do 14. oktobra vsak dan med 16.30 in 19.30, v sredo in soboto tudi dopoldan. Itltltltltltltltltltltltlt Kiparska kolonija Lesce - Danes, v petek, 6. oktobra, bo ob 19. uri v avli šole F.S. Finžgarja v Lescah otvoritev razstave del, nastalih na kiparski koloniji Lesce 1995. Dela sodelujočih avtorjev - Renate Bovhan, Tjaše Celestina, Dragice Čadež, Petra Jovanoviča, Staneta Kolmana, Silva Kretiča, Jake Miheliča, Radivoja Muliča in Draga Rozmana - so do nedelje na ogled tudi v galeriji Šivčeva hiša v Radovljici, na petkovi svečani otvoritvi v Lescah pa bosta nastopila Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc, duo DUMA Prireditve Okrogla miza o upokojencih Bohinjska Bistrica - Društvop upokojencev Bohinjska Bistrica v sodelovanju z drultvom upokojencev Stara Fužina organizira v ponedeljek, 9. oktobra, ob 18. uri, v domu Joža Ažmana okroglo mizo "Pokojninski sistem in problematika upokojenk in upokojencev. " Itltltltltltltltltltltltlt Srečanje zbirateljev Ljubljana - Numizmatično društvo Slovenije ta konce tedna, v soboto in nedeljo, obakrat med 9. in 14. uro v hotelu Ilirija organizira veliko tradicionalno mednarodno srečanje zbirateljev starega denarja, značk, odlikovanj, plaket, starih razglednic in drugih starinskih predmetov. Srečanje je namenjeno zbiralcem in tistim, kiželijo časovno določiti starinske predmete, jih ovrednotiti, bolje UREJATE OKOLICO VAŠEGA DOMA? Tlakovce, plošče in vse druge betonske Izdelke Izdeluje, dostavi In vgradi PODBREZJE, tel.: 064/ 731-154 spoznati ali prodati, saj bodo prisotni tudi ustrezni poznavalci in strokovnjaki. Vstopnina je 250 tolarjev. Itltltltltltltltltltltltlt Večer poezije, glasbe in svetlobe Škofja Loka - V galeriji na Loškem gradu bo jutri, v soboto, ob 19.30 večer poezije in glasbe z Nežo Maurer in Agato Trojar, sodeluje tudi skupina Autodafe. Za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli Denis Kokalj ter Marko in Rok Kranja Itltltltltltltltltltltltlt Predavanje z diapozitivi Dovje - V kulturnem domu Foto klub Jesenice prireja danes, v petek, ob 18. uri ogled barvnih diapozitivov s predavanjem. Za najboljše so pripravili nagrade. Koncerti Male pevske skupine Kranj - V Kulturnem domu v Stražišču bo jutri, v soboto, ob 20. uri Območno srečanje malih pevskih skupin. Nastopili bodo Kvintet Sava Kranj, Trsteniški oktet, Kranjski kvintet, Oktet Voglje in Vokalni kvintet Gorenjci iz Naklega. Itltltltltltltltltltltltlt Srečanje upokojenskih pevskih zborov Domžale - V osnovni šoli Domžale bo danes, v petek, ob 19. uri srečanje pevskih zborov Društev upokojencev Gorenjske. Predstavilo so bo sedem pevskih zborov iz Domžal, Tržiča, Javornika-Koroške Bele, Kranja in Radovljice. 19-letnik osumljen kraje in vlomov Vse za mamila C. D. iz Kranja bo med abstinenčno krizo v priporu lahko razmišljal, ali se zaradi mamil res splača ubirati kriva pota. opazil in fanta pocukal za rokav. Z njim Kranj, 6. oktobra - Pred dnevi, bilo je ob pol štirih zjutraj, so kriminalisti UKS spravili v 48-urni policijski pripor 19-Ietnega Kranjčana C. D., ki naj bi zagrešil tatvino in dva vloma v osebna avtomobila. Z mladeničem so se že prej večkrat "pogovarjali". Kot narkoman je namreč rabil denar za nakup mamil, do njega pa ie prihajal s krajami in vlomi. Ti vrsti kaznivih dejanj mu kriminalisti očitajo tudi zdaj. Dognali so, da je C. D. 28. septembra prišel v trgovino Renex v Kranju, si ogledoval izdelke in izkoristil nepazljivost prodajalca; s police je vzel diskman, vreden 36.500 tolarjev, ga skril pod oblačila in odkorakal ven. Prodajalec je krajo brž so se nato pogovorili policisti ter ga poslali domov. C. D. pa je denar za mamilo nujno potreboval. Še istega dne je med sedmo in pol osmo zvečer spet krenil na lov. V Gregorčičevi ulici je vlomil v "katrco" in iz nje pobral radiokasetofon ter fotoaparat, vredna okrog 50 tisočakov. Od tam ie odšel še v Mladinsko ulico in spet vlomil y "katrco". Vzel je radiokasetofon, moški suknjič in pulover, s čimer je lastnika oškodoval za vsaj 40 tisočakov. Preiskovalni sodnik je C. D. zaradi novih in starih grehov po zaslišanju poslal v pripor. • H. J. NESREČA Gledališče 3 Komedija v gledališču Kranj - V Prešernovem glefdališču Kranj bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Cooneva To imamo v družini - za abonma petek I, izven in konto. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za abonma sobota I., izven in konto. Itltltltltltltltltltltltlt Sobotna matineja Kranj - V Prešernovem gledališču bo jutri, v soboto, ob 10. uri prva od lutkovnih matinej, ki jih pripravlja CKD pri ZKO Kranj. Pavlihovo gledališče Globus bo uprizorilo predstavo Pavliha, Janko in Metka. Itltltltltltltltltltltltlt Otroška matineja Jesenice - V nedeljo, 8. Oktobra, bo Gledališče Tone Cufar ponovno odprlo vrata mladim obiskovalcem, ki si bodo ob 10. uri lahko ogledali matinejo Fonfek Fije. Novost letošnje sezone je, da se bodo otroci vsako matinejo naučili pesmico. Osem ur pod traktorjem Bohinj - V nedeljo, 1. oktobra, ob 19.45 je bila huda prometna nesreča na regionalni cesti med Savico in Ukancem. 37-letni Janez Z. iz Srednje vasi v Bohinju je vozil traktor s prikolico, na njej pa konja, od Savice proti Ukancu. Cesta je makadamska, široka 4,5 metra. Pred desnim nepreglednim ovin- /- kom je Janez Z. očitno izgubil oblast nad traktorjem, vozilo je domnevno prehitro drvelo po klancu navzdol (prikolica, narejena doma, je brez zavor), tako da je Janez Z. zapeljal na skrajno levo stran ceste, nato pa zdrsel skoraj dvajset metrov po strmem pobočju in trčil ob skale. Traktor se je prevrnil levi bok, prikolica se j* odpela, voznik pa je ost* vkleščen z levo nogo me? nosilec strehe in skalo. Po'1' cisti so na kraj nesreče pri*! šele ob 3.45 ponoči, tore] celih osem ur po dogodkUj Janez Z. je še vedno leŽ^I tam, izpod traktorja so m11 pomagali policisti in sorod' nik. Razen hudih poškodb )e zdravnik ugotovil tudi podh' laditev. Odpeljali so ga V jeseniško bolnišnico, kjer s° ga obdržali na zdravljenju. ' H. J. 'Ha^ćolfii del člave&aoeaa ju4je*vja m Hjeatua mata,. štejimMA, dela, do6%ote in tju6eyU ZAPUSTILA NAS JE NADA PRESTOR rojena Mravlje, s Primskovega Žara bo položena v vežico kranjskega pokopališča v ponedeljek, 9 oktobra 1995 Na zadnjo pot jo bomo pospremili v torek, 10 oktobra 1995, ob 14.30 uri izpred vežic kranjskega pokopališča do farne cerkve na Primskovem in zatem na pokopališče v Preddvor, kjer bo njen zadnji dom. hčerka Nada v imenu sorodstva Veseli Glasovci na izletu ČUDOVITO DOŽIVETJE V OPATIJI Za prejšnji petek bi brez pretiravanja lahko rekli, da smo doživeli enega najlepših in najbolj veselih Glasovih izletov, kar smo jih imeli doslej. Prečudovita hrvaška riviera nas je ob prihodu pričakala kopajoča se v soncu. Ogledali smo si veličasten grad starih Frankopanov, bogato zakladnico samostana frančiškanov, Trsatsko cerkev, romali po njeni božji poti in končno prispeli v Opatijo. Tu se je začel žur! V enem najlepših hotelov Opatije Kristal smo rajali do zgodnjih jutranjih ur. Saj res, med našimi potniki smo izbrali najlepšega Gorenjca, ki je skupaj z drugimi finalisti zaplesal lambado. Če niste bili z nami, vam je lahko žal. Vidimo se na naslednjem izletu! *5 Petek, 6. oktobra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 35. STRAN • GORENJSKI GLAS PIZZA lV-_ DELOVNI CAS: Uf^DAM OD 830 - 2 2 00 NEDELJA OD 1 1 - 2200j _ -• Mali oglasi ® 223-444 DlSCOTEKA l. J. MARX ZARATI STROJI „pANASONIC telefoni, telefaxi, taj-22 in telefonske centrale. SERVIS jonskih aparatov. B632-59522131 pMOBlTEL YANNI,d.o.o., - KOMOTNA PONUDBA. Ne izgubljajte rift^' Pokličite zastopnika na B Cjjg/612-256. 064/218-317 23052 AGRoiZBIRA ČIRČE, nudi ugodno ,«ervne dele za silokombajne SIP 6rripeter vse vrste gum za traktorje, *<°rnulatorje Vesna in Topla. Vedno ia zalogi deli za treaktorje TV, Ursus, £etor, Univerzal, IMT, Torpedo, J2yki fil*ri olja, jermeni itn. Obiščite H^ali pokličite na B 324-802 23159 ^posodite si VIDEO KAMERO «ONY. Uporaba je zelo enostavna, Posnetki pa odlični. Cena ugodna. ^ 222-055_23361 pANASONIC brezžični telefon ]4-200 SIT, z dvojno tipkovnico ;f300 SIT, s tajnico 24.300 SIT; SiSŠilo na obroke. 0609/630-102 P'Od, dob 'arn viličar Indos 1500 diesel, m , r0 ohranjen. Zapiotnik, Novake 5, _24128 ^^onakladalno prikolico in pajka P obračanje sena, po ugodni ceni, i^dam. B061/815-233_24229 FAIN LINE barvni TV Gorenje 66, t^dam. B632-442 24238 t|Prodam STROJ za izdelovanje ^kovcev in betonskih kvadrov. ^3-07 4 24322 ur°dam ŠTEDILNIK na trda goriva t 1vl kuppersbusch na drva, s pečico, oba malo rabljena in suhe javorjove lesenove deske cca 4 kubike. ^(621-494), 624-404 24323 Vodarn malo rabljeno 305 I dvodel-hladilno omaro. S 685-605 24335 Anodno prodam novo HIDRAVLJIČ-^u PREŠO za mošt. Đ 064/685-138 MAKdam ral^_Ribensaka 6 B 76-623 24390 JRAKTOR TV 818 novejši tip, s JZpOm in prikolico, prodam. B061/ ;r*-426 24392 ^9odno prodam 50 I BOJLER. I°dam ročni dvoredni PLETILNI »^O^Regina. B 871-281 24432 rahi°dam TRAKTOR TV 732, malo •^J*". Hrastje 145 24450 skr^901 Crnobeli TV Iskra Panorama, fWn 59 cm- Šuceva 9, Kranj ^^k0V0 24460 r&oi°?arT1 nladi|no vitrino Neptun in OfJstrsko blagajno Umron. B 874- O O o O CD O C3 O o o O o O O C3 O O Na Gorenjskem prodamo 5000 m2 zemljišča in 2000 m2 zazidljive parcele KOŠNIK.s.p. ©332-06124618 GARAŽO v šorlijevem nas. oddam v najem. ©216-724 24625 V Šenčurju prodamo hišo v 3 gr. fazi + 1000 m2, 1/2 hiše + 2000 m2 zemljišča v Lescah. KOŠNIK, s.p. 332-061 24634 V centru Kranja prodamo poslovno stanovanjsko hišo, v centru Sk. Loke dvostanovanjsko hišo. KOŠNIK.s.p. 332-061 24637 Prodam NOVO VRSTNO HIŠO v Drulovki, 180 m2, sončna lega, oprema in vselitev po dogovoru, cena 195.000 DEM. ©332-08 3 24678 Polovico hiše na parceli 2000 m2 v Lescah prodamo. MANDAT 224-477 ZAZIDLJIVE PARCELE na odlični lokaciji v Mostah pri Žirovnici, prodamo. MANDAT, 224-477 24697 KUPUJEMO, PRODAJAMO, ODDAJAMO IN NAJEMAMO hiše, stanovanja, poslovne prostore. MANDAT 224-477__24699 Komfortno opremljeno HIŠO - vrt, savna, garaža pod Krvavcem oddamo. MANDAT 224-477 24701 PRODAMO v Šenčurju hišo v III. grabeni fazi, visokopritlično, na parceli 1000 m2. MIKE &CO d.o.o., 216- 544 24721 Prodamo v Bitnjah novejšo dvostanovanjsko HIŠO, na parceli 760 m2. MIKE & CO d.o.o., 215-544 24722 KUPIMO starejšo hišo tudi nadomestno gradnjo v okolici Kranja ali Škofje Loke. MIKE & CO d.o.o., 216- 544 24723 NEPREMIČNINE - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi vseh vrst nepremičnin. MIKE & CO d.o.o., 216- 544 24724 KUPUJEMO. PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO STANOVANJA, HIŠE, PARCELE, CENITVE NEPREMIČNIN. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, NOVA TEL.št. 223-300 24731 Prodamo ali oddamo v najem 54 ml poslovnih pisarniških prostorov s sanitarijami in čajno kuhinjo na ugodni lokaciji. Tel.: 331 -441 Cena pe dogovo ru! Glasbo za ohceti in zabave nudi cm it ht /%nnvn/TlI TRIO "BONSAJ". © 421-498 22348 O 1 AIM . \JJrKtlVli* URŠKA, več kot plesna šola na Gorenjskem. Če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni v VESELI SVET PLESA v KRANJU, ŠK. LOKI, na JESENICAH, v RADOVLJICI in KAMNIKU. © 064/41-58t 23362 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 OKTOBRSKO PRESENEČENJE: DANES (petek) in JUTRI (sobota): VSTOPNINE NI M (do 24. ure) Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. TRIO JURČEK vam igra na ohcetih in zabavah. ©685-459 24204 DRUŽABNI PLESNI VEČERI v restavraciji Park na Brionih. Vabljeni vsak petek zvečer! 24292 DUO vas zabava na porokah in zabavah. ©211-612 24558 ČESTiTKA borcem II. tankovske brigade. ustanovljene v bivši ZSSR ob njeni 51. obletnici ustanovitve Odbor skupnosti borcev brigade ob njeni 51. obletnici ustanovitve čestita vsem še živečim borcem brigade z iskreno željo, da bi še zdravi dočakali še mnogo let Hkrati borce obveščamo, da bomo ob jubilejnem srečanju podelili spominske značke tistim, ki teh še niso prejeli. Za bližnje srečanje bomo vsem borcem poslali posebna vabila. Sprejmite tovariške pozdrave od članov odbora. PRODAMO: v mestu prodamo novejšo hišo s prizidkom in 700 m2 sveta. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221- 353 24301 PRODAMO: v Šenčurju prodamo hišo v 3. gr. fazi in 500 m2 zemljišča. K 3 KERN Kranj,221-353 24302 PRODAMO: hišo v V. gradbeni fazi v Stražišču. K 3 KERN Kranj, 221-353 PRODAMO v Goricah (pred Golnikom) novejšo hišo - dvojček in 1000 m2 sveta, na Drulovki novo vrstno hišo. K 3 KERN Kranj, 221-353 24305 PRODAMO v Vogljah pri Šenčurju prodamo starješo pritlično delno podkleteno hišo in 970 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, 221353_243oe Prodamo v Žireh hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221-353 24307 V Šutni pri Žabnici prodamo PARCELO 2100 m2, od tega 1400 m2 zazidljivo. K 3 KERN Kranj, 221-353 24311_ Oddam garažo, v najem, v Šk. Loki, Novi svet. ©621-514 od 18. - 20. ure 24361 Oddam v najem STAREJŠO HIŠO. ©48-704, zvečer 24372 Jesenice-Podmežaklja-zazidljivo parcelo, ugodno prodam. ©0609/ 622-563 24405 Poljanska dolina, Gor. vas, prodamo vseljivo HIŠO 100 m2 stan.povrŠine na parceli 300 m2. ©681-627 24443 Z lokacijsko dokumentacijo prodam 2000 m2 ZAZDLJIVO PARCELO, lahko se razdeli na več manjših, sončna lega. ©682-031 24492 V Lescah prodamo enodružinsko HIŠO površine 170 m2 na parceli 700 m2. Obnovitvena in razširitvena dela v teku, mirno okolje. ©061/132-62-67, int. 42 oz. 061/51-818, popoldan 24493_ V Komendi prodam dvo stanovanjsko hišo v podaljšani 3 fazi z možnostjo obrtne delavnice ali lokala v pritličju. © 061/812-001 24507 Krajno vrstno hišo v Železnikih, IV.faza, prodam. ©66-076 24586 Prodam POL HIŠE na lepi lokaciji. ©725-660 24593 HIŠO aprcele 7300 m2, 5000 m gozda med Kranjem in Loko prodamo. MANDAT 224-477 24896 HIŠE PRODAMO: Kranj Center in Primskovo več starejših hiš primernih za poslovno dejavnost; Stražišče visokopritlična, obnovljena, 188000 DEM, Škofja Loka Center: starejša hiša vrez vrta 70.000 DEM, Bled bivalni vikend na manjši parceli za 280.000 DEM; 1/2 starejše hiše ob cesti hiše z lokalom v pritličju, Zalog pri Cerkljah nedokonačna hiša na lepi parceli 1200 m2, SUHA dvosta-noanjska, nedokončana, na parceli 500 m2 itd. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, nova tel.št.: 223-300 24734 PRODAMO: starejšo hišo pri Šk. Loki (Poljane), hišo s trgovino pri Kranju, zaz. parcele 600 m2 (z gradbenim dov.) 2100 m2 in 2000 m2 (delno v bregu) pri Šk. Loki in v Podeljubelju 950 m2. APRON 331-292.331-366 24795 KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE, STAREJŠE HIŠE IN MANJŠE NOVEJŠE HIŠE ALI NOVOGRADNJE NA GORENJSKEM. UREDIMO PREPIS ZA NIZKO PROVIZIJO. APRON. ©331-292.331-366 24796 V Kranju v Besnici prodamo zazidljivo PARCELO 1300 m2 za 50.000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221- 353 24805 V Prebačevem prodamo dve zazidljivi parceli. K 3 KERN Kranj, 221-353 24806 POSLOVNI STIKI Imam proste kapacitete na industrijskih šivalnih strojih. Interesenti naj pokličejo. ©061/711-782 24531 Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 350.000 SIT za 500 DEM. ©620-021 RANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 PRIREDITVE Pizzerija "Pod Rovnikom" Zq. Desnica VABI v soboto, 7. oktobra na PLES!_24589 DUO vam nudi glasbo za ohceti in zabave. ©45-292 24653 5. PREŠERNOV SUPER MARATON na 60 km s prekinitvijo na 30, Kranj -Vrba, bo 7. 10. 1995 s startom ob 9.30 uri na Zlatem polju. Informacije Kranj, Glavni trg 16, ali tel.: 062/35-717; Bobek in sol, d.o.o., PE Kranj Prodam FRANCOSKO POSTELJ ©324-643 ■__ Prodam več vrst RABLJENE^ POHIŠTVA. ©325-760__^ Prodam 2,5 m dolgo MIZO 5 pripadajočimi klopmi. ©241-723^, Prodam SEDEŽNO GARNITURO^ mizo, staro 3 mesece, z ležiščem- • 53-357__ Prodam kotno sedežno garnitujjjj skoraj novo in omaro za dnev" sobo, cena po dogovoru. Begi"1! 160, Stan. 13__ Ugodno prodam SEDEŽNO TURO, nerabljeno (trosed, dvose* fotelj). ©55-458__^ Prodam komplet spalnico in dne^ omaro, ohranjeno, cena po do Poceni prodam KAVČ z ležiščem'" dva fotelja. © 41-495__^ Ugodno prodam dva raztegU'A kavča. B 327-026__^> Prodam novejše POHIŠTVO zj dnevno sobo. ©212-815 *3 ŠTEDILNIK 4 e+2p, bojler 101, nap* korito, prodam. Štirnova 4, Kra ' ©331-691_ 2> Ugodno prodam črno stroja^ GOVEJO KOŽO. ©731-627 J> ŠPORT___j TENIŠKI LOPAR Head Agassi $ model 95, kot nov, prodam 25 . ceneje. ©50-501 SNOVVBORD prodam. ©715-316 nove vezi ^o|j*J STORITVE — SERVIS gospodinjskih aparatov ■ j£ vam zamrzovalna skrinja PuSfl«j vodo, pokličite 332-053___J> PRALNI STROJI. ŠTEDILNIKI, popravilo, montaža, čišče™ 22'* LERJI ©325-815 Kamionski prevoz tovora - 3 t• ^ 064/218-798_ Pralni, pomivalni stroj, štedilnjjL popravimo hitro in strokovno. 23'" AVTOVLEKA NON-STOP. 241-168___ ROLETARSTVO NOGRAŠEK 'K nudi rolete, žaluzije, lamelne zaV^ ©621-443, po 18. uri____J> Knjigodovske in računovodske s*°j. itve po zelo ugodnih cenah. ,7ii 440 23 VODOVODNO INŠTALATERSTVO novo in razna popravila naredimo z obrtniško kvaliteto I {Material brez davka) toL218-427 0 Ali potrebujete SELITVENI SE^V ki opravlja kompletne selitve, J^j nose, montažo pohištva in P® raznega tovora. P 064/51-547^ SATELITSKI SISTEMI z monta#U 377 DEM. lahko na čeke. &]3 pO ka, tel.: 332-171. Izdelava o^ie1' meri - ženski kostimi, korfK plašči! BOJLERJI, pipe, ventili, tlički... popravilo in montaža. w* " 815 SERVis TV, VIDEO, HI-FI NAPRAV Kseh proizvajalcev, Smledniška 80, i ani. obvešča vse stranke, da '^amo NOVO TEL. ŠTEVILKO: 324-°*H- Del. čas od 9. do 17. ure. Se gPOTOČamol 24206 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA, ^arrio kvalitetno in poceni. ©331- Zl^_PO 20. Uri_24234 dobava in montaža oblog *0Pnic ter ostalih mizarskih izdelk-S*g_46-879_24339 |STEKLARSTV0 SELIŠKAR: zastekl-1 lemo vse vrste balkonov, teras, "rolovov in opravljamo ostala stek-3gHade|a! ©061/272-381 24349 J^NT A CAR - izposoja osebnih •°2il; POSEBNA PONUDBA - vozila poroke. © 45-755, 0609/624-521 J^VANJE po naročilu in popravila. *^839_24379 RAČUNOVODSKE in KNJIGOVODSKE STORITVE. ©311-935, od «^do 17. ure 24384 JELETEKST GORENJE! Vgradnja eria na vašem domu - cena u9odna. ©331-199 24423 ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU MIZARSTVO IN TESARSTVO KOLAR MARJAN, s. p. Ladja 20, 61215 Medvode Mizarstvo KOLAR Jjarn v kratkem roku kvalitetno izdela • OKNA in VRATA Možnost zamenjave oken in vrat p[e* poškodbe ometa na osnovi SUHOMONTAZE (v obstoječ okvir Van vstavimo novo okno ali vrata, sjar okvir pa vam zakrijemo z novimi obrobnimi letvami). • VSE VRSTE POHIŠTVA • OGRAJE (vrtne in balkonske) • STOPNICE in stopniščne ograje OPREMLJAMO LOKALE IN PISARNIŠKE PROSTORE Možnost plačila na čeke. V mesecu oktobru dodatni 5 % popust ln Poseben popust za večjo količino! pičite nas, ne bo vam žal!!! *i 0609-626-620, 0609-613-284 J^TV SERVIS SINKO! Popravila 'evizorjev Gorenje na vašem ^^3331-199_24424 DLJNI GORILNIKI avtomatika, ser-s*\' montaža, meritve. BETA -© in fax: 874-059 24428 p. krt i zaluziie. lamelne plise zavese l^eiujemo, montiramo, obnavljamo to Popravljamo, tudi na obroke. ^064/213-218_24455 tg°Pravilo gospodinjskih aparatov in r ^akumulacijskih peči za vso ^gnjsko. B 57-695_24461 t^rJ*ovno popravilo PLINSKIH ŠTE-695 V 28 vso Gorenjsko. ©57- 24462 ^edeževalka s 30 letno tradicijo K^okuje iz kart in kave ter na C^gJ slike. B221-147 24469 T0VRVAS GOSPODINJSKIH APARA-butj, če vam zamrzovalna skrinja Eisfj* vodo, pokličite © 332-053 KOBMI PREVOZI TOVORA. ©215-211 ali mob.: 0609/631-776 24759 STANOVANJA Menjam pritlično 2 ss v Bistrici za večje stanovanje. 1953-359 23763 V Škofji Loki kupim stanovanje do 50.000 DEM, lahko tudi starejše s CK ali brez. 0622-959 23961 Bled - najamemo centr. ogrevano STANOVANJE - hišo- za nekaj mesecev. ©78-99 7 24257 STANOVANJA PRODAMO: stanovanje 76 m2 v mestnem jedru Kranja 63m2 blizu sodišča. KERN Kranj.d.o.o., ©221-353 24296 STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah 2 sobno 54 m2 (ni CK) z garažo, 2 sobno 88 m2 v pritličju s CK, 3 sobno 72 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 24298 Do 70.000 DEM kupim STANOVANJE v Kranju ali Radovljici. ©327-150 24386 Planina II, 1-ss 48,26 m2, komfortno, zelo vzdrževano, vseljivo konec leta, prodamo za 60500 DEM. POSING, 061/126-23-14. 061/126-23-29, od 9-18. Ure 24435 Planina II, 2-sobno stanovanje, 62 m2, komfortno, prodamo za 70.000 DEM, in 2,5 ss 73 m2, za 88000 DEM. POSING, 061/126-23-14, 061/ 126 23 29, 9-18 ure 24436 ŠKOFJA LOKA, Podlubnik, 3 ss 75,60 m2, komfortno, prodamo za 91000 DEM, Poljanska c, trisobno stanovanje v hiši, 73 m2, balkon, etažna CK, adaptirano, prodamo za 65000 DEM, Partizanska c. trisobno, 75 m2, zastekljen balkon, vsi priključki, prodamo za 97500 DEM. POSING, 061/126-23-14, 061/126-23-29,9-18. ure 24437 Kranj, Šk. Loka, kupimo ali najamemo garsonjero, eno ali dvosobno stanovanje stanovanje, ter kupimo tri ali več sobno stanovanje. POSING, 061/126-20-13, 9-18. ure 24438 SOBO 16 m2 s posebnim vhodom in telefonom v Gor. vasi, primerno za butik, malo obrt, pisarno ali slično oddam v najem, d 681-393 24490 V VODICAH ALI OKOLICI NA MIRNEJŠI LOKACIJI NAJAMEM STANOVANJE ZA 1 - 2 LETI.-© 065/32-633 ob delavnikih 8.-16. ure 24519 Stanovanje v Radovljici 1.5 ali 2 sobno, kupimo, gotovina takoj. Q 213-749 24520 Najamem stanovanje na Jesenicah. ©78-755, do 20. ure 24588 Najamem 1 sobno stanovanje na Planini ali Šorlijevo naselje do 300 DEM mes. 130609/632-545 24621 V centru Kranja prodamo 3ss, Lesce 1 ss, Zlato polje 2 ss, Podljubelj 2ss + 500 m2 zemlje. KOŠNIK, s.p. 332- 06 1 24638 KUPUJEMO, PRODAJAMO, ODDAJAMO IN NAJEMAMO hiše. stanovanja, poslovne prostore. MANDAR 224-477 2469« tedensko do 4 kg 24580 Ir^zamem vsa ZIDARSKA DELA. Dojr1 svojo skupino, delamo hitro in <^n^B224-730, zvečer 24566 n&nana dieta - <^741-834 fejuiem in tudi montiram SNEGO-4gjj LCE za vse vrste streh. ©324- —_ 24590 VARSTVO vam ugodno izdeluje v^fste pohištva. ©310-020 24602 vNtf~h0NSKE Oqraje. razne vrste Ko>! delamo kvalitetno in ugodno. SRNINE PINČE čistokrvne mladji mater in očeta, prodam. Oče rodovnik. ©061/614-033 __2> Prodam BIKCA težkega 1?0 J* menjam brejo KRAVO za |ak>' ©421-836 __> Prodam tri tedne staro TELlćj^ simentalko. ©733-771 Prodam črno belega BIKCA, sta^ 5 mesecev. ©061/824-112___g> Prodam 100 kg težko TELlč* simentalko ali menjam za W ^ simentalca. Voglje, Krakovska ©49-462 j> KUNCE francoske ovnače, rfjB 303" mesecev samce in samice, p1-0' ©45-532 Prodam 9 mesecev brejo • talko. ©76-488 AGAPORNISE, nimfe, kana skobčevke standard, pr° ©422-415 24JJ da"1 Prodam 8 mesecev brejo Trstenik 10, ©46-318 TELICJ Prodam teden dni starega Zg. Brnik 70_ Prodam dva črnobela BIKCA, * TEL^ tal* teden dni in TELIČKO. Krč, JeZef^ c. 92 A J? pm Ugodno prodamo MLADE Voklo 49, ©49-250 Prodam 8 mesecev brejo TEL' simentalko. Gorice 22, Golnik^J^ Prodam 3 mesece starega B'^ simentalca. ©421-783_____ Prodam TELETA 120 kg za zako1^ nadaljno rejo. Vester, Sp. Otok^ Radovljica Iščem interesenta za polovico tele* ©47-679_ 2*1 Prodam KRAVO brejo 4 mesece 1 teleta po 200 kg. © 736-387^24' - Prodam KRAVO z mlekom. 9 1 581____jj2 Po ugodni ceni prodam IP^ SETRE brez rodovnika. ■OflB 081 J> Prodam drobni KROMPIR inJff BIKCA težkega 120 KG. Podbrj 41_"____J> Prodam kanarčka z kletko. © ^ 284______q Več 250 kg težkih BIKCEV črninj križanih, prodam. ©64-114 J> Kupim 10 dni starega Bi simentalca. ©311-342 KOKER ŠPANJELE z rodovnik^ odličnih staršev (CH.J.SLO, OP^j prodam. ©880-107 J> -----tJi Prodam brejo KOBILO staro 6 le1' I menjam za goved. Žvan, Vrt)3^ Žirovnica \y Prodam simentalko, staro 7 te^l\) ©45-787 Prodam 19-tedenske JARKICE. Telefon: 421-283 Prodam BIKCA simentalca, sta^ 8 tednov. Škofjeloška 33, Krmjy/ Prodam KRAVE po izbiri. ©57'4 I 24576 ^/ Prodam brejo TELICO simentalkj^ bo v kratkem telila in dilce za Korenjak, Predoslje 95, ©24W3 24S77 Prodam PRAŠIČE za nadaljno SVINJO težko za zakol. ©421'V po 8. uri Prodam KOZO, jagneta in za) kom. ©622-191_ Kupim teden dni starega simentalca. ©421-817 Tm Prodam KRAVO simentalko » WP tom. Zg. Besnica 6 --^ Kupim bikca simentalca, stareg m dni. ©631-614, popoldan____^ Prodam 14 dni starega .^'^ simentalca. Zadraga 15. Dupjlg^ Prodam KLETKE za 120 ©41-316 J/ ---TnO K* Prodam BIKCA in teličko ^J ©421-467 ___< --- ZAJCE za nadaljno rejo ali wtJ prodam. ©214-506___JJM Prodam 110 kg težko TEL' ■ simentalko. ©401-228 Prodam mlade PAVE in stare- 62, Cerklje______"^ Prodam TELETA simentalcO' zakol. Sr. Bitnje 24 _—-<^ Ugodno prodam različno ^ PRAŠIČE in jih pripeljem "a Jtč ©46-832 JS. ----Tiz^' Prodam KOZE in mladiče P° ^ 24331 ©47-628 VRBA d.O.O., Struževo 4 Kranj, tel.: 064/211-090 ZAHVALE 39. STRAN • GORENJSKI GLAS ICO 44« rt mi 5?- •i» 1/3*" ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame frančiške romšak - se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ervisa za protokolarne storitve Brda pri Kranju. Zahvaljujemo se g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim, iskrena hvala. VSI NJENI V SPOMIN 7. oktobra mineva eno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama ana grasic Vsem, ki se je kakorkoli spominjate, iskrena hvala. VSI NJENI Kranj, 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice in prababice marije legat roj. Jakelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala za pomoč Meti in Mari. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, Silvi za poslovilne besede. Društvu upokojencev Dovje-Mojstrana, ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo spremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Dovje, Mojstrana, Belca, Kor. Bela in Šentjur pri Celju ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil mož, oče in stari ata franc jereb Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Iskra-Ero, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in pomoč. Hvala gospodu Cirilu Berglezu za pogrebni obred in gospodu Fonziju za mašo. Žalujoči: žena Marija, hčerki Branka in Zdenka z družinama V SPOMIN Vsaka rola kdaj ovene svečko del kdaj pogasi a spominov v naših srcih hud vihar ne umori. 8. oktobra bo minilo dve leti, odkar nas je zapustila naša draga mamica in žena mira razinger * roj. Pogačar, s Hruške Vsem, ki se je spominjate, prisrčna hvala! Mož Boris, hči Mateja in sin Primož Spominska maša bo jutri, v soboto, 7. oktobra 1995, ob 7. uri v cerkvi na Jesenicah ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta andreja jerale s Podreče 3 j* 'skreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ! ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej pevcem Društva upokojencev Kranj •n Zvezi borcev Mavčiče za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku iz Šenčurja in S°spodu župniku z Brega za opravljen poslovilni obred. Posebej se zahvaljujemo osebju v Domu ostarelih občanov Preddvor za skrbno nego in dr. Notarjevi za dolgotrajno zdravljenje. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mame in babice cecilije vrtač roj. Sodnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem CP Kranj, Planike Kranj, OŠ Dol pri Ljubljani za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in druge darove. Najlepša hvala g. župniku Cirilu Isteniču, pevcem iz Nakla, podjetju Navček in vsem, ki ste kakorkoli prispevali k lepemu pogrebnemu obredu. Žalujoči: mož Mirko, sin Drago, hčerki Katarina in Mira z družino Visoko^ 30. septembra 1995 K<2 t 4 pi"; ZAHVALA Ob tragični, nenadomestljivi in mnogo prezgodnji izgubi naših najdražjih mami in hčerke Mihaele Novak T barbare novak •skrcno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih našega življenja stali ob strani, nas tolažili in nam dajali moči in vere za nadaljnjo $j življenje. Hvala vsem dobrim sosedom, posebno Feltrinovim, delavcem DO jj^nskih železnic Ljubljana, Kroja, Jelovice, Emercorja Škofja Loka, Corone Reteče za losu no Pom°č m cvetje. Hvala g. Greglju, Mateji in Brigiti za besede slovesa, pevcem ^ega okteta za zapete žalostinke in Blažu za Tišino. Posebna hvala g. župniku in patru Štefanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem za izrečena ustna, pisna in tiha sožalja ter številno spremstvo na njuni zadnji poti. ŽALUJOČI: družina Novak in sorodniki Škofja Loka, 1. oktobra 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina, očeta in dedija antona pelka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem znancem, sosedom, njegovim učencem in sodelavcem STOGS Kranj, za pisne in ustne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče. V tolažbo nam je bilo, da ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem gasilcem za svečano spremstvo in poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi pevcem in g. duhovniku iz Primskovega za lep pogrebni obred s poslovilnimi besedami. Žena Marija, mama Neža, Alenka, Mija in Romana z družinami in ostalo sorodstvo V SPOMIN V naših srcih (i iiviš, zato pot vodi nas tja, kjer v tišini spiš, tam lučka ljubezni vedno gori, in tvoj nasmeh med nami livi. 3. oktobra je minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš ljubi mož in oče mihael kuhar Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Nemoč pri iskanju lokacije za odlagališče odpadkov Čakajoč na republiške predpise Blejska občina bo ministrstvo za okolje in prostor opozorila, da postopek iskanja lokacije za odlaganje odpadkov iz bohinjske, blejske in radovljiške občine miruje zato, ker ministrstvo ni sprejelo nekaterih predpisov. Bled • Blejski občinski svet je že pred časom na izredni seji sklenil, da bo problematiko odlaganja komunalnih odpadkov obravnaval prav na vsaki seji. Ker se dogovora drži, je bila ta tema - razumljivo - tudi na dnevnem redu nedavne seje, ko je svetnike zanimalo predvsem troje: kam s smetmi potlej, ko bo potekla veljavnost pogodbe s krajevno skupnostjo Brezje o odlaganju smeti na Črnivec, kako poteka postopek iskanja nove lokacije za odlagališče odpadkov iz blejske, bohinjske in radovljiške občine in kaj je novega na področju dolgoročnega, regijskega reševanja problematike gospodarjenja z odpadki. Kot je na seji povedala direktorica radovljiške Komu- nale mag. Bernarda Podlipnik, občine oz. Komunala izpolnjujejo vse obveznosti, zato tudi ni bojazni, da ne bi mogle voziti na Črnivec odpadkov do izteka pogodbenega roka, to je do konca letošnjega oz. do sredine prihodnjega leta. Lastniki ne dovolijo terenskih raziskav Kam bodo vozile smeti potlej, občine očitno za zdaj še ne vedo; vse več pa je znamenj, ki kažejo na to, da ima letošnja "smetarska afera" lahko tudi nadaljevanje. Postopek, po katerem naj bi izbrali lokacijo za odlaganje odpadkov iz blejske, bohinjske in radovljiške občine, namreč že domala dva meseca kasni, tako da zagotovo ne bo končan do konca leta. In razlog za to? Lastniki zemljišč Količine se zmanjšujejo Komunala je z ločenim zbiranjem odpadkov ie precej zmanjšala količine odpadkov, ki jih odlaga na deponijo na Črnivcu. Vsak teden odpelje z območja blejske, bohinjske in radovljiške občine po osem ton papirja in stekla, kmalu bo začela ločeno zbirati biološke odpadke in (finančno) spodbujati kompostiranje na domačem vrtu. na območju dveh najboljših možnih lokacij (Spodnji deli v KS Begunje in Zadnja snožet v KS Ljubno) ne dovolijo terenskega raziskovanja. Nekateri so sicer soglasje že dali, a so ga potlej, po posredovanju in Kranj, 6. oktobra - V Kranju bodo danes zaprli 23. sejem Zaščita - Protection '95, ki ga je v torek odprl minister za obrambo Republike Slovenije Jelko Kacin. Na sejmu je tokrat sodelovalo okrog 50 neposrednih' razstavljalcev, ki so predstavljali sredstva in opremo za zaščito, pomoč in reševanje. V okviru prireditve v Kranju je bilo na Igu pri Ljubljani mednarodno posvetovanje o financiranju ukrepov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in I. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK. Danes pa bo v Črni na Koroškem vaja Požar '95. Na sejmu so ob otvoritvi podelili zlate značke županu Kranja Vitomirju Grosu, Miru Pupisu z Uprave R Slovenije za zaščito, Antonu Bukovniku z Ministrstva za notranje zadeve in načeniku GRS Kranj Mitji Brajni-ku. Včeraj, 5. oktobra, pa sta državni sekretar za obrambo Miran Bogataj in direktor sejma Franc Ekarpodelila priznanja razstavljaleem za izdelke in urejenost razstavnih prostorov. • A. Zalar - Foto: G. Šinik POOTDBA ±m UP ▼ %w m j mld JL ±m M 11 Veliko izbiro stenskih in namiznih koledarjev, rokovnikov, pisal, usnjene galanterije, švicarskih ur in nožkov ter še mnoga druga poslovna darila ponujamo po izjemno nizkih cenah in ugodnih prodajnih pogojih* Pokličite na naslov: Zebra Kranj, d.o.o. - 064/211-752, 211-787 aH v Ljubljani VVTC - 061/1687-415, 1687-222 pAKA, ^JKN~>\t ti &>M DALA V &«Ta*i«>. SAMo IZ iefkV Mc -KAM fbMATi TVcto jAfto' AAAAA... ka? P* -je pod vplivom "vaških pomemb-nežev", preklicali. In ker raziskave terena niso možne, ni mogoče pripraviti strokovnih osnov, ki so podlaga za spremembo prostorskih dokumentov. Postopek je v slepi ulici V nečem pa je vendarle razlika med lanskim in letošnjim postopkom! Če je bila doslej za vse kriva Komunala, ki je s svojimi strokovnimi sodelavci pripeljala projekt iskanja nove lokacije do četrte faze, je odslej za vse odgovorna Občina Radovljica in njena strokovna služba, ki je prevzela izvedbo četrto faze. Še več: župan Vladimir Čeme je za vodjo strokovne skupine pooblastil dipl. ing. gradbeništva Marka Marklja, ki mu je Komunala tudi izročila vso dokumentacijo, pogodbo z izvajalcem četrte faze in soglasja lastnikov zemljišč. Komunala je skupaj z Zavodom za prostorsko načrtovanje pripravila program priprave ureditvenega načrta za novo odlagališče ter sprememb in dopolnitev prostorskih dokumentov. Po tem programu, ki sta ga potrdila tudi ministrstvo za okolje in prostor in radovljiški občinski svet, naj bi ureditveni načrt začeli izdelovati novembra, javno bi ga razgrnili od 20. decembra do 20. januarja, občinski svet pa naj bi ga sprejel do sredine aprila prihodnjega leta. Je smiselno urejati novo deponijo? To se očitno ne bo zgodilo, postopek je v slepi ulici in bo v njej, kot smo slišali na seji blejskega sveta, verjetno vse dotlej, dokler ministrstvo za okolje in prostor ne bo predpisalo metodologije za izbor najprimernejših lokacij (in Eredpisalo lastnikom zem-,išč, da morajo dovoliti terenske raziskave), metodologije za izračun rent in odškodnin in metodologije za sanacijo starih deponij in dokler ne bo rešilo problematike odkupa sekundarnih surovin in cenovne politike. Blejski občinski svet je sklenil opozoriti ministrstvo, da naj čimprej pripravi in sprejme omenjene metodologije, sicer se bodo blejska, bohinjska in radovljiška občina spet kmalu znašle v položaju, ko ne bodo vedle, kam s smetmi. Ker na državni ravni razmišljajo o tem, da bi v Sloveniji uredili dve sežigalnici komunalnih odpadkov, je bilo v razpravi na seji blejskega sveta slišati tudi vprašanje, ali ne bi bilo bolje za prehodni čas izkoristiti že obstoječe deponije na Gorenjskem kot odpirati novo rano v naravi in urejati novo deponijo. • C. Zaplotnik Glasova nagradna anketa o branosti časopisov O tem, kako in kdaj Gorenjke in Gorenjci berejo časopis* ter kaj predvsem preberejo oziroma bi želeli prebrz skušamo ugotoviti tudi v Glasovih telefonskih ankeVv* Opravljamo jih, z občasnimi presledki že peto leto, in doSW smo vsaj enkrat bržčas tudi Vašo telefonsko številko " zavrteli ter Vas povprašali o tem, kaj predvsem t^r preberete in kaj pogrešate v časopisu. Zlasti seveda Gorenjskem glasu. Vseh Vaših mnenj smo veseli -ne moremo zameriti niti tistim zelo zelo redkim, ki neprijazno vrgli slušalko na aparat in nas tako rekoč "P"ft na trdna tla" takoj potem, ko smo se predstavili, od kod* zakaj kličemo. Z Glasovimi anketami o branosti časopi^ smo doslej zbrali ogromno mnenj: pohval in graj; nasvet in želja; dobronamernih pripomb in ostrih kritik. , Ustvarjalne pobude Gorenjk in Gorenjcev o tem, naj bi v Gorenjskem glasu še posebej radi prebrali, n,t prepričujejo v potrebnost tovrstnih telefonskih Glasov* anket tudi vnaprej. Odslej jim bomo dodali še neke)' vsak teden bomo izžrebali po eno Gorenjko in entt Gorenjca izmed sodelujočih v Glasovi telefonski an**\. in ju nagradili z udeležbo na enem od naših izletov^ izbiri - letos ali v letu 1996. V prvem oktobrskem teM smo se o branju in branosti časopisov v Glasovi anW pogovarjali z 58 naključno izbranimi telefonskim naročniki širom po Gorenjskem in za nagradi izžreba* Alojzijo MALI, Gozd 10, Križe, in Izidorja KOBLA*' J A, Naselje pod Hribom 17, Gozd Martuljek. Vsem, ki ste le sodelovali, oziroma Vas bomo kdaj kasfitr vključili v telefonsko anketo o Gorenjskem glasu, se ? sodelovanje najlepše zahvaljujemo. • GORENJSKI G L A* Skupna taktična vaja Krn - 95 Streli v megli Megla, da bi jo lahko rezal. Vidljivost: dobrih deset metrov.-' več. In tam nekje v hribu pokanje. Čisto blizu. V megli ni v,, žive duše. Povzpnemo se. Pokanje postaja glasnejše. Nac"^ v travi pred seboj zagledam ležečo postavo. Skoraj spodiš" bi se lahko obenj. Bela zavesa je tako modre kot rdeče d° skrila, zaradi nje pa so že morali preložiti zračni desant. Že ves teden potekajo akcije v okviru skupne taktične v' Krn '95 poveljstva gorenjske in severnoprimorske pokraj1 Namen tokratne vaje je urjenje poveljstev in enot Slove0? vojske za izvajanje nalog v vojni ter proučitev tak' delovanja enot v realnih vojnih pogojih. Bistvena novostjo začeli uvajati v Slovenski vojski, je neprimerno večja stop avtonomije poveljnikov enot pri sprejemanju odločit^,, vodenju akcij, prav tako pa naj bi naša vojska iz teritorij prerasla v državno, brigade bodo po novem sklada^ potrebami delovale tudi v drugih pokrajinah. Precej težav je tokrat povzročala gosta megla. PredV helikoptrski desant in posredovanje letal je bilo za>jj J skorajda ničelne vidljivosti začasno odpovedan, doda enote so po scenariju vaje na prizorišče "spopadov" pnpe _ s tovornjaki. Letošnji odziv je bil po besedah vodja brigadirja Fedja Vrančarja izredno dober, kar devetd odstotkov rezervistov se je odzvalo pozivu. Taktična . Krn '95 naj bi se končala predvidoma danes, že prihopv mesec pa bo Ministrstvo za obrambo pripravilo novo taktih vajo Skok '95. • U. Š. Prvo državno tekmovanje ekip prve pomoči in O Kamničani najboljši V sredo se je v Izobraževalnem centru Uprave Repub^J Slovenije za zaščito in reševanje na Igu enajst ekip P pomoči in Civilne zaščite pomerilo med seboj. Nekoč dobro urejeno področje prve pomoči v okv' civilne zaščite po nekaj letih nazadovanja ponovno ot^L Najboljši dokaz za to je bilo sredino državno preverja J znanja in usposobljenosti ekip prve pomoči in Civlv( zaščite na Igu na poligonu Izobraževalnega centra LJprfjj za zaščito in reševanje. Letošnje preverjanje je bilo p/\ organizirano po evropskih merilih. Tekmovalci so se tak Earketa v dvorani preselili v "realistično" nesrečo, kjef ^ ila pravilna ocena situacije prav tako pomembna kot s> nuđenje pomoči. Edina gorenjska ekipa na tekmovanj11 jj bil občinski vod ekip prve pomoči, Civilne zaščite^ Rdečega križa iz Kamnika, ki je v močni konkurs dosegla prvo mesto.. • LJ. Špehar -—J KM Pošta svetuje vi na točen nas lelte na pošiljko . ov in postno številko mi bomo poskrbeli za pravilno vročitev naslovniku. 31.3 FH STEREO VASOVANJE S PODOKNIČARJEM, V PETEK, 6. OKTOBRA, OB 20. URI