Belasmrt
grozi narodom v Evropi
1 * b a j a vsak četrtek * Posamezna številka stane Din 1’50 Celoletna naročnina Din 35'— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.7*0
fj)1
Ljubljana, 2. marca 1939	^	Leto	V	—	Številka	20
Izdaja; Konzorcij ,Straže v viharju'* (A. Tepež) • Urejuje: L. Klauž Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K.Čeč)
Robert Malthus je trdil, da bo prevelik pri-I is^k prebivalstva potegnil človeštvo v veliko e®°i ker bi produkcija življenjskih potrebščin ^ ne mogla slediti hitremu narastku preibi-alstva. Vprašanje je, ali moreta naravni na-?®^6k prebivalstva in gospodarskih proizvo-|°v ostati v takem sorazmerju, da zadovolji ^Podarstvo potrebam človeštva.
Robert Malthus ,(1766—1834) — anglikan-. pastor, nato profesor politične ekonomije v ,e®burgu, je odgovoril na to vprašanje ne-. tivno. Izračunal je, da bo število prebival* n ai če ise bo razmnoževalo brez vseh ovir, *raščalo v geometričnem postopku 2, 4, 8, ; 32 — dočim raste množina produkcije po Jjftoietičnem postopku 2, 4, 6, 8, 10. Posle* °a >bi bilo slkorajišinje obubožanje.
Toda ikljmib temu, da se človeštvo, bodisi ^adi preventivnih zaprek, ki so lahko nemo* t^n-e (prostitucija, splavi, onamija), ali pa etič-I dovoljene (celibat, vzdržnost v zakonu), ^^disi zaradi represivnih zaprek (vojna, bolez-Nesreče) vse namreč v geometrični postop-’ vendar dosega tako višino, da povzroča ^•uo. Ako hočemo izboljšati gospodarstvo — 5vi Malthus — moramo omejiti število po-
edin.(
Me'
cev s pospeševanjem preventivnih sred-
v.
j. j*nri stavek — o geometrijskem narastku ®bivalstva je pravilen. Drugi stavek — o go-^°darski produkciji — je Malthus zgrešil, ker • fnogel in tudi ni poznal velikega napredka ^ Us trije. Zgodilo se je namreč prav nasprot-j 1 kar je pričakoval Malthus, namreč, da je svet bolan zaradi prevelike proizvodnje narobe. Ne primanjkuje torej življenjskih y ^bščdn, ampak trgov, kjer bi jih spravili
kornet.
Halthusov nauk je postal poguben za Ev-it k' ^er zahteva omejevanje rojstev. Malthus jjr “Otel to doseči z moralnimi sredstvi, kot onalist je omenil, da človek lahko z ra-jJ^ni ukroti svoje strasti. (Druga napaka pa ,,ila ta, da je ves skupek ostalih vrednot, ^oralnih, podredil ozkosrčnim gospodarit^ ciljem poedinca, torej moralnega člove-!j'fonoma. 2e njegovi učenci so pri uporabil W preventivnih sredstev odvrgli vsak ozir j,^11 oralo in na ta način razvili »neomaltazi-očeta bele kuge, ki je razdejala Ev-
l^?. krščanskega stališča moramo zreti na |^t*em populacije v olkviru morale im božjih *** f T tem moramo ekonomske in social-*	Podrediti	moralnim	in	duhovnim,
loveka 'moramo gledati kot na božje in "’v®o bitje in to zaradi tega, ker danes
iščejo države rešitve v neomaltuzijanizmu, sicer nasprotnem, a prav tako nekrščanskem smislu. Danes namreč mnoge države pospešujejo rojstvo otrok, ki bodo nekoč lahko dobri •sužnji države in glavno pri tem je, da se rodi kar največ otrok.
Pomniti pa moramo tudi, da je Bog tisti, ki vodi usodo in bodočnost človeštva in kakor vse drugo, tako je tudi On sam uredil zakone razmnoževanja, v katere nima nihče pravice posegati.
Malhusov nauk o »maltuzianizmu« je torej izrasel na podlagi trditve, da bo nesorazmerje med številom poedincev in gospodarsko proizvodnjo pripeljalo do vsesplošne bede. Danes ni več nevarnosti preobljudenosti, ampak prav naj večjim narodom grozi, da bodo čez nekaj desetletij postali majhni in da bodo celo propadli. Italijanski list »Popolo d’Italia« je napisali sledeče besede: »Pred nekaj leti smo govorili, ida so Italijani narod brez prostora, čez nekaj let bomo lahko rekli, da je zadosti prostora, da pa ni Italijanov.« Dejansko stanje naj pokažejo statistike.
Francija je od nekdaj klasičen zgled dežele, kjer celokupno število rojstev postopoma pada.
Število rojstev na 1000 preb. Celokupno štev. rojstev
1800: 32.5 1850: 26.7 1900: 20.5 1935: 15.1
1777
1868
1908
1933
998.000 1,034.000
791.700
680.000
Število prebivalstva: 1850: 35,000.000 1870: 41,000.000 1900: 56,000.000 1914: 68,000.000
Rojstev na 1000 preb. 1880: 40,9 1890: 37.9 1900: 36.8 1908: 32.2
Skupno število rojstev: 1908: 2,015.000 (največ) 1920: 1,559.000 1930: 1,127.000 1933:	956.000.
V 25 letih je v Nemčiji skupno število rojstev padlo več kot za 50 odstotkov, čeprav se je skupno število prebivalstva povečalo, Slovanska Poljska je imela v istem času s polovico manj prebivalstva (32 milij.) nič manj kot 1,015.800 rojstev. Nemčija gre torej po poti Francije. V najnovejšem času znajša število rojstev 1,300.000.
Anglija je kljub svojemu bogastvu in razkošju prišla v še večjo krizo kot Nemčija. Število rojstev je padlo v Angliji še nižje kot pri Francozih, in sicer znaša 15 na 1000 prebivalcev. L. 1880: 20 milijonov prebivalcev in 891.000 rojstev; 1. 1933: 40,350.000 prebivalcev in 580.000 rojstev.
Po ostalih evropskih državah je število rojstev še sorazmerno visoko, število rojstev na 1000 prebivalcev pa je padlo povsod. Najboljše odrežejo idanes slovanske države: Poljska, Jugoslavija in Bolgarija, nato (Španska), Portugalska in Grška. Vse te so v prvi stopnji izumiranja. Večina jih je že v drugi stopnji padanja rojstev. Nekateri narodi, kot Francozi in Nemci bodo okrog 1. 1940 že stopili v tretjo stopnjo padanja rojstev.
Prebivalstvo današnje Jugoslavije bo čez
Današnja številka vsebuje;
Sokolstvo in slovanstvo Procvit kat. skavtlzma Trabanti boljševizma Francoski parlamentarci v Barceloni Radio vojska NaSe narodno gledaliiče
50 let idoseglo število 30,000.000, če bo ostalo razmerje rojstev tako, kakršno je danes. Prav ■tako pa bo po prognozi francoskega demografa Mesuarda imela Francija čez 50 let 35 milijonov, Nemčija 30 milijonov, Italija 20 milijonov, Aaiglija 15 milijonov prebivalcev.
Neomaltuzijanizem je torej Evropo v dolgih letih zelo opuistošil in ji grozi s popolnim propadom, ako se mu ne bo odpovedala. Po obstoječih številkah se Slovanom obljublja še najlepša bodočnost.
Naše narodno gledališče
Skupno število prebivalstva:
1777: 24,000.000 1808: 38,000.000 1908: 39,000.000 1933: 42,000.000 Navedene številke kažejo, da ima Francija z 42 milijoni prebivalci celih 300.000 rojstev manj kot z 24 milijoni pred poldrugim atbletjem.
Nemčija. Pri njej je nazadovalo število rojstev prav tako silovito, kakor je poprej naraščalo.
Včasih je ves narod pričakoval gledaliških predstav z nekim posebnim občutjem. Vso slovesnost, ki je mogla dvigniti v človeku čut njegovega dostojanstva, je vodil in spremljal pesnik sam. Gledalcu so te predstave dušo do dna raziburkale, tudi večkrat so isto predstavo igrali pred atenskim občinstvom.
In bil je tudi čas, iko so še večje mase, morda nevednejiše, toda nič manj navdušene od vere, prodirale ob priliki obreda, se ustavljale na poti, na slabih cestah ob vsakem vremenu in stale ure dolgo, včasih po cele dni, da so predstavi prisostvovale. V silnem doživetju je ljudstvo padlo na kolena, ko je zaslutilo ob predstavi bližino in pravičnost Ibožjo.
Gledališke predstave so ibile torej i v starem i v srednjem veku nekaj velikega in slovesnega ter za vso deželo nekaj vabljivega. Najbrže zato, ker so kazale slike in izražale misli, ki so bile po obliki in po vsebini narodu pristopne, njegova duhovna hrana in pouk.
Tudi danes posvečajo v modernih državah veliko skrb teatru in sicer tako veliko, če ne še večje kot katerikoli drugi panogi gospodarskega ali javnega delovanja. Politična volja hoče s teatrom nazorsko vzgajati in je tako postalo gledališče orodje nacionalne miselnosti aili pa stranke. Podobno dviga tudi to novo prizadevanje gledališke predstave na stopnjo posebne slovesnosti. V Nemčiji so n. pr. gledališki tedni po mestih, ali pa slavnostne igre ves mesec. Največja dela igrajo najboljši igralci, ki jih režirajo najslavnejši nemški režiserji. Tako doživi vsaka pokrajina na leto vsaj enkrat v glavnem mestu veliko gledališko slavnost, za katero delč tudi brezplačne vstopnice.
Poleg značaja slovesnosti opažamo tudi v
»modernih« državah prizadevanje najti svojo nacionalno ali narodno igro, ki naj bi bila čim močneje in čim tesneje z narodom, z njegovimi nalogami in cilji povezana in ki ne more in ne sme prezreti bistvene svoje naloge: narodove vzgoje.
Ob tem silnem prizadevanju evropskih narodov za svoje nacionalno gledališče je človeku še posebno čudno ob naših domačih razmerah. Pri nas ne vidimo ‘kake močne skrbi, da bi ihilo naše Narodno gledališče res narodno. Mi še ne poznamo kakih slavnostnih gledaliških predstav vsako leto in ne vidimo mnogo iskanja narodove duše, teženj, trpljenja in zahtev narodovih na odru naše Drame. Zdi se, da ni tistega odgovomostnega prizadevanja tudi pri upravi, kakor ga vidimo pri naših igralcih, ki svojo nalogo z veliko požrtvovalnostjo pa tudi odlično sposobnostjo vrše.
Čalkamo na slovenski repertoar. Ni mogoče, da bd bil slovenski, če iz slovenskega občestva ne živi, iz njegovega duha in teženj. Repertoar mora vero v človekovo dostojanstvo, v božje in nravne vrednote utrjevati. Ne sme nagon nad vsako notranjo stvarjo trium-firati, ne morejo in ne smejo biti vezi časti in domovinske moči vabljive, da se družina razdre, kakor je bilo tu pa tam prikazano v dramah, ki so bile na vzporedu našega Narodnega gledališča. Ne potrebujemo Slovenci takih del, tudi za ceno umetnosti ne. Saj končno »če je vse dovoljeno, kar človek želi«, potem prav za prav ni: mikakšne tragedije več in ne komedije. Če se je ljubezen tako ponižala do mesenih poželenj ikot kažejo nekatera dela, če je čast izročena smešnosti, če je socialni red
živalske ali rastlinske vrste se v boju za obstanek (boj za življenjski prostor, svetlobo, toploto, hrano, boljšo zemljo i. 'dr.) po svoji koristnosti ohranjajo, napredujejo in izpopolnjujejo, medtem ko drugi znaki zaradi pomanjkljive koristnosti ali celo škodljivosti zaostajajo, pokrnevajo in izginevajo. Tako torej nastajajo v dolgotrajnem razvoju novi znaki in z njimi nove vrste po nekem prirodnem izboru, ki ga vodi boj za življenje. V neskončno dolgih >dobah zemeljskega razvoja, v milijonih in milijardah let, odkar utegne biti življenje na zemlji, se je po Darwinavem na-ziranju iz majhnega števila preprostih, enostavnih živi po delovanju naravnega činitelja — boja za življenje — razvila vsa bujna pestrost današnjega rastlinstva in živalstva.
Darvvinov nauk, spisan v skromnem slogu in obsegu, a boigato opremljen s podrobnim dokaznim gradivom, je napravil tako mogočen vtis, kakor dotlej in poslej še nobeno prirodoslovno odkritje in je imel za dolgo dobo tako privlačno in prepričevalno silo ter vsesplošno veljavnost, skoraj neko magično moč, da si je komaj kdo drznil dvomiti o njem, ali mu celo javno ugovarjati. Bil je kakor čarobna raketa, ki je švignila v noč in z rezko svetlobo navidezno razsvetlila temne probleme priro-doslovja. Čimbolj ugaša odsev nj^rie čarobne luči, iki je prvi hip vzela pogled nepristransko presojajočemu razumu učenjakov, tembolj se kažejo pomanjkljivosti Darwinovega nauka. Darvinizem, ki je do najnovejšega časa vsesplošno obvladoval prirodoslovno znanost, doživlja velike omejitve in popravke. Nepopisno navdušenje za Darwinov nauk, ki je .navdalo znanstvenike z neko opojnostjo in povzročilo, da so Darwinove razvojne misli, same po sebi vsaj delno pravilne in upravičene, prenesli ne le na vse stroke prirodo-slovja in sorodnih ved, marveč tudi na polje drugih ved, kakor zgodovina, narodoslovje (etnologija), zdravilstvo (medicina), modro-slovje, gospodarstvo, sociologija, verstvo i. dr. To posplošenje darvinističnega naulka in neka nasilnost, ki so z njo darvinisti skušali zaseči vsa področja človeškega znanstvenega udejstvovanja in ustrahovati vse znanstvenike ter jih proglasiti za zaostale in manjvredne, če so se upali zoperstavljati njihovim nasilnim idejam, sta imeli za darvinizem hude posledice. Maščevale so se vse zlonamerne spekulacije zagrizenih materialistov, ki jim je bil Darwi-nov nauk najbolj dobrodošlo sredstvo za vsesplošno podiranje nematerialističnega svetovnega nazora, za nasilno osvajanje vseh kulturnih področij, za zasužnjenje svobodnega udej-
ZTO. Znaki SDZ so v naprej po 4 din, kef smo ijih spet precej naročili. Pazite na tiste, k' jih viteško »suvajo«, ko ni nikogar na hodnik«' Že nešteto primerov imamo namreč, Id jih ho" mo tudi objavili ,oe bo potrebno.
ZTO. Opozorili smo že da bo letošnje zbo" rovanje Pax iRomane v Ameriki. Vožnja stala okoli 9000 din, zato pa je hrana in stanovanje tam brezplačno. Ugodnost je vendar!«^ ki naj bi se je poslužili tisti, ki bi radi vTi*** Aimeriiko. Posebno prosimo naše gg. starešine' da bi se tega zborovanja udeležili in Slovenc® tam zastopalli. Saj je razumljivo, da študent ne ib cumo mogli letos sodelovati, ker je za o®5 tudi 9000 din le preveč. Prijave sprejema daje informacije SDZ.
ZTO. V čertek, 2. marca predava v ve* ramdni dvorani hotela »Union« predsednik SJ<>” vansketa ikluba, univ. prof. prelat, dr. Griv®*1 o temi »Velebradska ideja« {pomen Velehrad3 za stike med Čehi, Slovaki in južnimi Slovani}' SDZ vabi vsa društva, iki so v njej včlanjeS*-da se njih člaini tega predavanji v čim večj#? številu udeleže. Predavanje se prične ob 20.1°
stvovanja človeškega duha, za ubijanje bol)^e" ga, večnega dela človekovega bitja — Die' gove duhovnosti. — Sledilo je kmalu iztr«2' njenje v znanstvenem svetu in skoraj n^0 mučno razočaranje ob spoznanju, da darvi®1' zem ne odpira vrat do globljega umevanja ilV' ljenja, ker je njegovo pojmovanje prirodnef!a dogajanja enostransko in prepovršno. Darviflj' zmu je zadan smrtni udarec na vseh tujih ročjih, kamor se je skušal vriniti, da, celo v njegovem ožjem področju, v samem prirod' slavju, so se mu močno zamajala tla in življa velike omejitve in popravke, da ne i°' vorimo naravnost o njegovi krizi. — Neop0" rečna dejstva, ,ki govore proti darvinizmu nazoru, ki naj bi nezmotljivo in vsestrans*^ zadovoljivo tolmačil razvoj živih bitij, je s^®j čas absolutno gospodoval v področju biolog1)®' Darwinu priznavajo danes znanstveniki s}0.-ves skromnega, resnega in temeljitega prlf0 doslovca, ki je s svojo duhovito zamislijo ganskega razvoja utrl pot razvojni misli s posrečiinimi primeri dobro podprl, odkj® njajo pa njegovo pojmovanje življenja in, flie govo razlago razvoja ,v prirodi kot splo^ veljavno in pravilno. Angleški biolog Bat® s on obžaluje, da Darvvin ni dobil v roke M®0 delovega dela o postanku novih vrst poto®? križanja, s čimer bi bil dobil darvinizem drugačno smer in obliko.
Trabanti boljševizma
na glavo postavljen in vera prezirana, če je osebnost sama potegnjena v dvom, če predstavlja samo še snopič zmedenega nagona, če človek, namesto da bi se razvijal in izpopolnjeval, vidi svoje poslanstvo le v tem, da spoznava sebe, ali v veliki meri sebe samega išče, če v sebi in nad seiboj nikakšnaga odpora več ne najde, potem so to samo še izbruhi brez smotra, odkritja brez smisla, opisovanja, vtisi, slike ... Tu bomo okušali samo muziko, ki nas zabava in izapeljuje, ki nas zazibava in se nam dobrika. Ne bodo pa našim mislim talke predstave .kakih velikih zahtev stavljale, ne bodo nas bližje k človeški dovršitvi dvigale.
Zahteva naroda mora biti, da je teater hrana in ne strup našim dušam. Ne smemo pozabiti, da sta bila stari Rim in Bizanc po gledaliških predstavah onečaščena in da so visoke oblike dramatske umetnosti s padcem rimske države popolnoma propadle. Pa tudi tega ne pozabimo, da je bila nova dramatska Umetnost spet od klerikov najdena v novem 3vetu po predstavi vzvišenega misterija svete Daritve.
Mii iščemo in čalkamo novo dramo, ki bo slovanska. Naj nam nihče ne očita, da hočemo le kake verske igre, ali kaiko tendenčno dramo. Če bi bili tako smešno ^otročji kot so naši idejni nasprotniki, bi morali v gledališču, kakor hitro slišimo besede: slovenski narod, katoliška cerkev, Bog ... napraviti močen aplavz. Še prej pa seveda si nabaviti vstopnice, že' prej, ko se prične predprodaja.
★
Da ni naše (gledališče tako, da bi res čutili vsi Slovenci potrebo po njem, je jasno, Da ni prizadevnosti velike zanj, razen morda nekaterih, ki bi ga radi imeli za svoje orodje, je spet očitno.
Že »Slovenski teden« je tak. Imel je na sporedu resda sama slovenska dela m pomeni brez dvoma korak bližje slovenskemu gledališču, ali bul je brez vsalke skrbnosti pripravljen,
Boila delavnica
6. O razvojnih' teorijah
Ker je razvojni (evolucijski, descende-nčni) nazor naravnejši, človeški miselnosti bližji in prikupnejši od stalnostnega naziranja, je zato tudi verjetnejši in med prirodoslovci bolj razširjen. — Poudariti je treba, da se je razvojno naziranje v zgodovini prirodoslovnih ved večkrat menjalo. Že starogTŠki misleci so resno zagovarjali razvojno misel v prirodoslovju, seveda v zelo preprosti obliki. Po arabskih učenjakih se je razvojna misel ohranila tja v srednji vek 'in dalje do prebujenja prirodoslovnih ved ob koncu srednjega in začetka novega veka. Tedaj so bili predvsem redovniki, ki so zarezali prve globoke brazde na zanemarjeni ledini prirodoslovja in povzročili, da se je silno razširilo zanimanje za prirodo in njeno vršenje in s tem tudi želo poglobilo prirodoslovno znanje. Nujno se je torej pojavila potreba po globlji razlagi vprašanja o postanku sveta in prav posebno še o postanku živih bitij, ki je dobesedno razumevalo in tolmačilo svetopisemsko poročilo o ustvarjenju sveta in živih bitij, je bilo pretesno in ni več zadovoljevalo spoznavajočega duha, postalo je nevzdržno.
Prvo jasnejšo kolikor toliko zadovoljivo razlago razvojnega nauka je podal J. L a -m a rek , iki ga po njem imenu jemo 1 a m a r, -kaze m* Bistvo lamarkizma je v trditvi, da sta rabadnneraba organov tisti mogočni činitelj, ki vodi razvoj živi v smislu napredovanja lin izpopolnjevanja. Vsako živo bitje je prisiljeno, da se prilagoja izpreminja-jo6im se zunanjim razmeram, ki v njih živi. Zato po dani potrebi uporablja nekatere organe bolj, druge manj. Tako se nekateri organi zaradi, trajne in večje rabe ter močnejšega urjenja krepijo, močneje razvijajo in izpopolnjujejo, drugi pa so zanemarjeni in zato
razen morda odkritja Cankarjevega poprsja v veži Narodnega gledališča. Domalega vsa dela smo že prej imeli na sporedu, zato je bil včasih hram naše Talije skoraj prazen. Tam pa, kjer bi lahko slovesnost bila: ob Cankarjevih delih, tu pa je nastopila tista znana nam publika, :ki se trika vedno na svoje kulturne in napredne prsii. Potegnila je Cankarja iz umetniških višin v politično mlako in ga v svojem političnem fanatizmu potvorila. Že nekaj let prireja ista ulica demonstracije ob odprtem odru, vedno isti ljudje, ki se že od drugod predobro poznamo z njimi. Ko smo Stražarji pred časom nastopili proti izrabljanju Drame za rdečo politično tribuno, takrat je nastopila neka »javnost« proti nam in nas ožigosala kot najnekultumejšo plast človeške družbe. Pričakujemo, da bo sedaj kmalu prišlo javno priznanje kulturnih delavcev tem junakom gledališča in njihovim kulturnim opazkam v temni dvorani sredi predstave največjega našega umetnika.
Na sporedu so bila sledeča dela: Iv. Cankar: Hlapci (2. II,), F. S. Finžgar: Veriga (3. II.),
O.	Župančič: Veronika Deseniška (4. II.), Pavel Golia: Dobrudža 191.6 (5. II.), S. Cajnkar: Potopljeni svet (5. II.), Pavel Golia: Sneguljčica (6. II.), Iv. Cankar: Kralj na Betajnovi (7. II., gos-to vanj e mariborskih gledal, igralcev).
Prav gotovo bi se bila dala sestaviti mnogo boljša izbira in mnogo bolj smiselni razpored. Zdi se, da je 20-lethica Drame vendarle jubilej, ka ibi mu bilo vredno posvetiti mnogo več pozornosti.
Naj večja teža je slonela očitno (po številu režij) na ramah g. C. Debevca, ki je tudi vse res odlično zrežiral. Vloge so igralci odigrali s tisto znano jim umetniško silo, tako da so bile vse predstave ria višku (Veronika Desemi-ška nekoliko slabša). Le novega ni nič bilo in ded publike je slavnost umazal, 'da je bil praznik pokvarjen. .Iv. Cankar pa bi bil gotovo pisal novo satiro na slovenski narod, če bi še živel.
nazadujejo, pokrnevajo in polagoma izginevajo. Raba oziroma neraba organov tore'} ustvarja po Lamarckovem nauku nove morfološke znake, ki%se dedujejo in vodijo tako do postanka novih vrst.
Lamarokov nauk ima gotovo nekaj resničnega in upravičenega v sebi, je pa preveč enostranski, da bi mogel zadovoljivo pojasniti razvoj živstva na zemlji. Tudi je ostal precej neopažen in neupoštevan, ker je bil v opireki s tedaj veljavnim stalnostnim naukom. — Razvojna misel si je počasi utirala pot in osvajala prirodoslovno pojmovanje. Zato je imel pol stoletja pozneje brez primere večji uspeh C h. D a r w i n s svojo razlago o razvoju živih bitij, ki si je na mah osvojila priznanje in največje navdušenje večine prirodoslovcev. — Darvinizem, kakor se imenuje ta nova oblika razvojnega nauka, namreč prav preprosto in lahko umljivo razlaga postanek živalskih in rastlinskih vrst v prirodi. V vsaki živalski in rastlinski vrsti vlada znatna iz-premenljivost (razlikovalnost) in te razlike, ugodne ali neugodne, se prenašajo na potomstvo, postajajo v nadaljnjih rodovih očitnejše iji večje ter se kopičijo v tej ali oni smeri. Pri domačih živali in pitomih rastlinah pospešuje to razlikovanje človek, ko hote in zavestno izbira mladiče tistih živali in seme onih rastlin, ki mu zaradi kakih koristnih ali lepotnih posebnosti bolj ugajajo, hoteč jih ohraniti in pomnožiti. To je tako imenovani umetni izbor (umetna selekcija), ki tako rekoč pred našimi očmi proizvaja nove rastlinske in živalske pasme (zvrsti in vrste.
To človekovo umetno poseganje v razvoj domačih živali in rastlin, ki vodi do tvorbe novih vrst, nadomešča v svobodni prirodi boj za obstanek, ki deluje sicer mnogo počasneje, vendar pa trajno, vztrajno ih uspešno. Razlikovalni znaki med pripadniki iste
»Vesoljno združenje za mir« (RUP == Ras-semblement universel pour la Paix) se je ustanovilo 1. 1936, ima zveze z vsemi podobnimi prevratnimi organizacijami, ki pod krinko vabljivih gesel služijo boljševizmu. Širilo je
1.	1938 propagando za proglasitev sankcij in bojkota proti nacionalni Španiji in Japonski.
Iste cilje (bojkot japonskega blaga) zastopa YWCA (Young Women Christian Associa-tion ==, zveza mladih krščanskih žensk), ki šteje 500.Č00 članov.
RUP je ustanovil agrarno mednarodno ustanovo (Centre agraire international = CAI) z namenom, da bi se širile med kmečkimi množicami sveta ideja boljševiške agrarne .miselnosti kot osnove za svetovni mir.
Zboroval je nato RUP v Pragi, kjer je zagovarjal repuhlikansko Španijo in naslovil na Beneša poslanico, polno zaupanja in simpatije.
Dne 7. maja je imel izvršilni odbor RUP sejo v Ženevi, kjer je ob, navzočnosti zastopnikov osmih dežel (tudi Rusije, Mehike, Španije) nastopil za bojkot Japonske in za rdečo Španijo.
■Dne 18. julija je RUP organiziral »Splošno konferenco za mirovno akcijo«, na kateri je
bilo zastopanih 30 dežel (n. pr.: Pondit iz Indije, »La Passionaria« iz Španije); je bil: ustvaritev enotne fronte proti fašd1^11' obramba republikanske Španije itd.
Meseca septembra, ko so se odigrali dogodki v Monakovem in se je ohranil ®f|j tovni mir, je RUP (Vesoljno združenje za neprestano hujskal Anglijo in Francijo vojsko. V Angliji je RUP vrgel med lju^ ^ pet milijonov letakov proti Chamberlain^, politiki; objavil protest proti »politiki kap* ^ lacije« in 29. septembra je objavil oster pr° proti konferenci v Monakovem. Istotako znova vrgel med angleško ljudstvo 10 nov letakov, v katerih protestira proti da bi angleška vlada priznala generalu pravico vojskujoče se stranke.	#
V izvršilnem odboru so znani komu®1 Pierre Got, Dolivet in drugi.	^
RUP dela popolnoma v smislu resoh*^, Viti. kongresa koihiriterme, ki se glasi: muništi si bodo prizadevali, da bodo masp^, nike vojne, iki se združijo v borbi za taX< vdušili za ono 'borbo, ki hoče spremeni^ ^ perialistično vojno v državljansko vojno« <* s tem zruši kapitalizem.«
Spremen/en/e
(Ni 17, 1—9)
Postna nedelja
»Jezus je ožel s seboj Petra, Jakoba in bjegovega brata Janeza, jih peljal posebej ni> oisoko goro in se pred njimi izpremehil; nJegoo obraz se je pred njimi zasvetil ko s°nce... Prikazala sta se jim Mozes in Elija 1,1 sta govorila z njim. Oglasil se je Peter in fekel Jezusu: ,Gospod, dobro je, da Smo tu-*uj; naredimo tri šotore ...' Glas iz oblaka Je rekel: ,Ta je moj ljubljeni Sin, nad kate-tlfn imam veselje, njega poslušajte!'...
Kristus se na zunaj o ničemer ni ločil od drugih ljudi. Dostojanstvo druge božje osebe J? bilo skrito pod plaščem človeške narave, [oda izza te človeške narave je tako rekoč Posijala včasih božja narava, ki je bila s c}ooeško združena o drugi božji osebi. To se ]e opažalo na pr. o tem, kako je Jezus učil afi d njegovem svetem življenju, v njegovih Prerokbah in posebno v čudežih; prav po-sebjio pa v spremenjenju nu gori. Tu se je Jezus pokazal trem svojim učencem O nebeški slavi, v kolikor so jo mogle človeške °ci apostolov gledati. Ko so ga gledali kntiilu 'lu h) vsega uničenega ha križu, tedaj so se Ppjrli spomnili na tislo čudovito Spreme-ujenje na gori. Mogli so verjeti, da je smrt
Uši
'Del francoskih katoličanov je v odnosu do ^cionalne Španije zastopal mnenje, ki se je P° čudnem nakluČju precej zlagalo s simpati-lami svetovnega levičarstva do španske Ijud-ske fronte. Temu delu francoskih katoličanov je ,očitalo, da stališče katolicizma meša s Enotnim političnimi interesi Francije oz. da *e ne trudi dovolj razlikovati med načelnim ^oralnim opravičenjem Francove akcije in Metodami, .ki se ravnajo po zakonih vojne, 1)1 obrambo krščanstva in političnimi inte-*Psl ki čistost te obr.ambe zamegljujejo, kratka, da niso vedeli ločiti prvenstvenih Motivov od drugotnih okoilnosti.
Kakor koli si bodi, francosko javno mnenje bazen skrajno levičarskega seveda) je v odnosu do Španije napravilo znaten obrat. V ko-l^or so tu igrali vlogo zopet politični interesi Jancije, ki so danes očividno popolnoma dru-kot pa so 'bili poprej, ni toliko važno.
Bolj kot take hipotetične diskriminacije 'bagne čitatelje »Straže« zanimati naslednja *Žodba:
Takoj po padcu Barcelone so odšle iz France v Španijo (tokrat nacionalno) tri zanimive r°niarske skupine: dve grupi poslancev in spttatorjev, sestavljenih od levice (razen so-c'alistov in komunistov) do skrajne desnice, in . ^piria francoskih generalov. Vsaka skupina ^la na svojo roko in je ubrala svojo pot. Ker ^a je bila radovednost skupna vsem trem, so Se vse tri skupine znašle v Barceloni (takoj njenem padcu), da tam zajamejo utise, do-' jih še ni mogoče prenarediti. Po tem slu-Nhem srečanju so se skupine zopet razšle; l^erale je predvsem zanimalo vojaško stanje Panske meje proti Franciji, parlamentarci pa 'iskali prič, ki bi jim odkrile skrivnosti nove &Pan.ske vasi«.
Po dobrem tednu so se ti zanimivi španski ^0marji vrnili v domovino in začeli nase obra-ati pozornost javnega mnenja: v Parizu so se ^tila javna zborovanja, informativni sestanek 9’i 200 parlamentarcev, daljši in krajši opisi e vnem časopisju.
v
na križu le vmesna posla ja, ki ni zadnja, ampak vodi do poveličanja, kakršnega so za hip zrli v spremenjenju na gori.
Cerkev, ki je na zemlji živeči skrivnostni Kristus, je na zunaj kakor čisto človeška ustanova. 7'oda tudi izza nje posije večkrat to, kar je nd njej božjega. Na pr. svetniki ali njen čudoviti obstoj ali čudeži, ki še v čer-kvi godijo. Na vse to se .spomnimo, ko nas ob uri skušnjave obiskujejo dvomi in pomisleki,
Za kaj je tako? Zato ker je Bog hotel, da gledamo na lem svetu to, kar pride na drugem svetu, nejasno, kakor v zrcalu in uganki. Zakaj nepopolno spoznavamo, pravi sv. Pavel. Če bi gledali in spoznavali vse s popolno jasnostjo, potem bi ne bilo nič našega sodelovanja na poti k zveličanju. Tega pa Boj} od nas ljudi, ki nam je dal svobodo, ne mara. Kakor so imeli apostoli v spominu ha spremenjehje ha gori trdne oprijeme za vero, tako imamo tudi mi nekaj trdnih opor, če imamo oči za gledanje ih ušesa za poslušanje. Toda kljub tolažbi ha gori spremenjenja ih kljub trdnim tiporam brez našega sbctelo-vdtija he gre in ne tnore iti.
Iščimo torej ih bomo ndšli, prosimo in se nam bo dalo, trkajmo in se Hdrh bo odprlo.
TC
^er me pestrobarvno francosko dnevno ča-_ Pasje zanima in ker rad vtaknem svoj nos k t^jj1 Bolj zanimivi konferenci, sem seveda či-se	*-e	opise	(poslancev in generalov) in
zašel tudi na eno izmed teh informativ-tak ZBorov'aT1i '(na Alliance fran<;aise). Ko sem jj. ° *^al poslušal, sem se obenem spomnil 4 »Stražo« in na druge. — Na »Štra-ker je brez strahu pred nasprotnim ve-
trom ves čas španske tragedije zastopala jasno stališče, ža katerega so nekateri Francoži rabili tako dolgo, in da druge — ker se mi je zdelo, da bi bil napravil boljše, ko bi s svojo' avtoritativno špansko razsodbo ne bil tako neučakan.
Kaj So v glavnem povedali- ti francoski opazovalci, ki so iskali virov ža svoje spoznanje na neposrednih tleh (priznali so n. pr. da so se v Barceloni lahko brez sleherne ovire ali nadzorstva pomešali med prebivalstvo in si hotirali iijave, ko še Še ni začelo redno življenje) in na prvih mestih (kardinal iz Toleda in Burgosa, generalni vikar Barcelone i. t. d,? V bistvu nič posebnega. Njihove izjave, podprte s točnimi,svežimi in novimi podatki, isd stoodstotno potrdile kolektivno pastirsko pismo španskih Škofov katoliškemu svetu.
Kar je predvsem zanimivo in nekaterim novo, je pričanje teh svedokov o verski politiki »v drugem razdobju republikanske vlade«, t. j. pod Negrinovirii vodstvom. Kakor je znano, so si nekateri prizadevali prepričati svet, da pomeni Negrinova vlada konec komunističnega vodstva v »republikanski Španiji«, zopetno vpostavitev verske svobode in podobne lepe reči. Vmivši se. francoski izvidniki pa so priznali, da so se prepričali, da je to bila navadna propagandna laž, da pod Negrinom »republikanska Španija« ni prav nič izgubila na svojem načelnem protiverskem značaju:
Ne le ,da še je nadaljevalo masakriranje vernikov,
ne le, da je v Barceloni od 60 cerkva le 9 cerkev ostalo s kolikor toliko celimi stenami, dočirii so n. pr. vse banke ostale nedotaknjene,
ne le, da je bil pod Negrinom (jan. 1938) teruelski .škof prijet, odgnan v Barcelono in tam rtiučen, zgolj zato, ker je podpisal kolektivno parstirsko pismo,
ampak oskrunjena je bila celo francoska kapela v Barceloni, priključena francoskemu generalnemu konzulatu.
Pod Negrinom se je v Kataloniji ustanovila Čeka, katere strahotne mučilne naprave in metode so francoski izvidniki verificirali (videli so njene tajne zapisnike in našli pri večini justifikacij v rubriki dokazov oznako Ignora« ,. .*
Pod Negrinom »o se morali preostali duhovniki skrivati in maševati v katakombah ...
Pod Negrinom so organi čeke 31. jan 1939 z ukazom o ustrelitvi iskali iskali barcelonskega generalnega vikarja (škof je bil ustreljen že leta 1936), pa ga k sreči niso našli.
Pod Negrinom so po begu iz Barcelone rdeče tolpe vlekle s seboj v Figueras in naprej v gozdove proti francoski meji teruelskega škofa ( te dni je časopisje objavilo vest, da so ga našli mrtvega v gozdu ob francoski meji).
Pod Negrinom se je godilo, da so maltretirali v Barceloni celo francoske državljane — vernike, tako da je francoski generalni konzul v Barceloni smatral za svojo dolžnost, da opozori francosko vlado, da naj španskega notranjega ministra, ko je s svojimi kovčki pribežal v Francijo, izžene .. .*
Itd. itd.
Sovjetska inklinacija je pri Negrinu in Del Vayu bila tako močna, da sta se oba poročila z dvema sovjetskima državljankama iz Rusije.
*
Španska tragedija je končana, ih sicer tako, da je praVica, kljub vsem svojim navlakairt drugotnega značaja, zmagala. Španski katoličani so žadobili svobodo, a so brez cerkva in v pomanjkanju duhovščine.
Naj bi njihov drugi apel katoliškemu svetu za profcnoč pri vse h' katoličanih naletel pravočasno na razumevanje, da bo tako Oprana krivda, ki so si jo nakopali nekateri katoličani, ko so raje poslušali bučno levičarsko propagando in ji morda celo pomagali, kot pa da bi verjeli klicu na pomoč, ki so ga v imenu trpeče španske Cerkve poslali svetu španski škofje in se mu jepridružil papež in ves svetovni eplskopat.
V Parizu, dne 26. februarja 1939.
 	C.	2.
* Vodja delegacije fraheoskih parlamentarcev, ki so napravili informativno potovanje v Španijo, poslanec Poliman, je na podlagi podatkov, ki mu jih je dal kardinal v Toledu, izjavil francoskim novinarjem, da je bilanca protiverskega divajnaja v »republikanski« Španci peni približno naslednja:
1. 12 škofov (t Škof iz TeruelaJ,
2 25 do 30% duhovščine, (Katalonija),
3. okoli 500.000 vernikov.
Š p o rt
V vrtincu današnje dobe, ko si sledijo svetovni dogodki z mrzlično naglico iin ko mi sami kar tekamo od enega posla k dirigentu, skušajo ljudje na vse načine riajti du-ška in odpočitka od Vse te vrtoglavosti. Zlasti mnogo jih je, ki iščejo odmora v športu. Saj to ni le žoga z vsemi mogočimi, igrami, šport ima toliko panog, da menda res ni človeka, ki bi poznal vse te igre in vaje. Ne samo odpočitek, tudi in predvsem služi Šport Vzgoji mladega človeka. Tu ima šport resnično velik pomen, ker res vzgaja, če je pametno voden in uporabljan. Ta vzgoja pa ni le tefesna, vpliva tudi na duha. Volja, samozavest se krepita ih zdravi ter odločni ljudje se vzgajajo tu, Če imajo razsodni in sposobni ljudje pri tem besedo. Od teh ljudi dostikrat ne zavisi samo fizična, ampak v veliki meri tudi moralna vzgoja mladine.
Saj imamo strokoynega čtiva o športu že v resnici veliko, vendar pa to čtivo dostikrat pozablja v prevelikem zanosu duhovno strah, ali pa človeškega duha odklanja s prave poti ter ga mnogokrat oblikuje popolnoma zgrešeno, pa naj bo vede ali nevede.
Tudi mi smo mladi, tudi mi smo Športnika. Kdo pa danes ni? Zato tudi mi čutimo njegove dobre in slabe strani in prav zato hočemo napisati včasih kako besedo tudi o tdrfi. In prav o tem bomo mi tu pa tam spregovorili, kako danes rasteta duh in telo skupaj, in lhorda kdaj rekli tudi kakšno kritično besedo. Kdb ima pravico, če ne raVno mi, ki najbbljč čutimo svetlobo in senco današnjih dni, i;n ki hočemo graditi in ki že gradimo nove dni, ki morajo biti kčščanski ne le doma v hiši, ampak povsod in ta povsod ne pozna vrat, tudi pri telesni vzgoji ne.
-	t	v.
—I
Vse Slovence je presenetila vest, da je voditelj koroških .Slovencev, dr. T i s c h i e r suspendiran. Pričakujemo, da bo berlinska vlada čimprej preklicala ta odlok.
3o«
* Francoska delegacija je imela priliko pregledati 53.000 zapisnikov, nanašajočih se samo na As t urijo, od teh 6000 izvršenih, 1200 pa nameravanih umorov!
Nasprotja
Odklanlamo Igračkanje narodnimi svetinjami!
Jedan narod, jedna država, jedno Sokolstvo!
(Putevi i ciljevi SKJ, 10; avtentičen
U Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije teži vaspitni nacionalni rad za tim, da bez obzira na pleme, veru i stalež stvori viši kulturni tip jugoslovenskog čoveka.
(Putevi i ciljevi SKJ, 11.)
... Ostvarenje jedinstvene i nedeljive Jugoslavije sa jednim nedeljivim jugoslovenskim narodom... potpuno odgovara idealima i težnjama našeg Sokolstva.
(Putevi i ciljevi SKJ, 17.)
Slovenstvo, kako ga shvata Sokolstvo, ne znači to, da svaki slovenski narod treba da utone u jedno slovensko more i da u njemu pot-punu izgubi svoju individualnost, nego, da se u duhti svoje vlastite kulture nesmetado i samostalno dalje razvija...
(Putevi 1 ciljevi SKJ, 14.)
Of idejni sokolski krogi torej še vidijo, da je v Jugoslaviji več bratskih narodov. To sledi iz točke 17. (gl. zgoraj!), ki govori o ustvarjenju jugoslovenskega naroda.
Točka 14. (gl. zgoraj!) zatrjuje, da po sokolskem pojmovanju slovanstva ni rečeno, da mora vsak slovanski narod utoniti v slovan-
skem morju in popolnoma izgubiti svojo individualnost. Nasprotno. Vsak narod naj se razvija nemoteno in samostojno v duhu svoje lastne kulture.
Tak je torej odnos sokolstva do vprašanja sožitja slovanskih narodov.
Kako se sklada s tem poglavjem zahteva, da se ustvari višji kulturni tip jugoslovanskega človeka? Kako se s 14. točko sklada geslo; jedan narod, jedna država, jedho šbkčlstvo? Kako je mogoče postaviti žahteVo po jiigoslo-Venškem narodu? (t. 17.)
Nejasnosti in zavijanja najdemo v izjavah o odnosu Sokola do vere, čeprav je Tyršev brezverski in protiverski duh dovolj jasen, nejasnost vlada tudi v pogledu odnosa sokolstva do narodnosti.
Cernu ta nejasnost? Ljudem, ki hočejo mladi slovenski rod odtujiti svojemu narodu, je potrebna. Unitaristu kažeš 10. in 11. stran: jedart hafbd, jeclha dtiživa, jedno' Sbkblstvo. Mlademu Slovehcd, ki še ni izgubil duhovnega stika s svojihi harttdidim, ki j ‘e šč za slovenstvo živ, Odpreš 14. strtih in ihu dopoveduješ, da ni tako hudo, kot se govori.
Mi mladi ljubimo jasnost. Ljubimo slovenski narod, iz katerega smo izšli, ljubimo zemljo slovensko, v katero se bomo povrnili Ljubimo in hočemo nepremagljivo, po vezeh krščanstva in bratske krvi združeno veliko Jugoslavijo. Odklanjamo pa sleherno igračkanje z narodnimi svetinjami
»STRA2A V VIHARJU«
86
2. marca 1939
Od Hegla do Marxa (Dalje.)
Tu gre za načelo. Kolikor se je človek v izdelku povnanjil, toliko je raztegnil svoje bitje nanj, toliko je postal njegov lastnik v istem poimenu, kakor je lasnik svoje lastne narave. Svoje narave pa ne sme in ne more nikomur odstopiti. Delo in lastnina izdelka je nekaj po svojem bistvu nerazdružnega. Odtod protislovje v meščanski družbi, ki je to dvoje ločila in raztrgala človeka na dvoje. Po dialektičnem procesu nujno mora priti doba, ko bo kontradikcija premagana in se bo delavec polastil svoje narave, ki si jo je z delom odtujil in povnanjil v izdelku.
Fizično delo je Marxu tako bistveno v človeški naravi, da mu popolnoma podreja njegovo umsko delovanje. Tudi resničnost spoznanja, ki si ga predstavlja kot prikazovanje predmetovih slik v možganih, je odvisna od dela. Kriterij resničnosti je izkušnja, kakor jpragmatistom. V drugi tezi o Feuerbachu pravi Marx: »Vprašanje, ali pripada človeškemu mišljenju resničnost, ni vprašanje teorije, ampak praktično vprašanje. V praksi mora človek dokazati resnico, to je veljavnost in moč, tostranost svojega mišljenja. Vprašanje o resničnosti ali neresničnosti mišljenja, ki se je ločilo od prakse, je zgolj sholastično vprašanje.«
„Dvojno protislovje11
V fizičnem delu človek očituje in ustvarja svoje bistvo. In ker je to delo skupno, družabno delo, zato je človek tudi družabno bitje. Stvari, ki jih proizvaja, so njegova last, toda ne last poedinca, ampak last delavca kot takega, vsega delavskega razreda. Zato je v meščanski družbi kar dvojno protislovje: Ne samo, da je nasilno ločeno delo od lastnine izdelka, marveč je povrh še lastnina individualna, dočim je delo kolektivno. Obojno nasprotje se mora izravnavati, ker to zahteva dialektični proces, ki je absolutno nujen. Toda kaiko?
„Dva razreda1*
Vsa zgodovina človeštva je zgodovina razrednih bojev, ki so bili v različnih dobah kaj različni. Drugačni so bili v stari družbi, ko je obstojalo še suženjstvo, drugačni v srednjeveški fevdalni družbi, drugačni v naši, medanski dobi. Danes se razredni boj bliža vrhuncu. Le dva razreda si stojita nasproti, ka-
Književnost
Dogodek
Kolodvor. Zrak polhi sopare in saj, kot ga že vohaš v čakalnici.
Bože moj... 15 minut zamude. Ptujski bo kmalu odšel — nato šele ljubljanski. Dolgčas.
Klopi iza potnike so prazne. 'Na neki klopi leži star cenilk Meinel-Herold, ves zamazan 'm strgan. Poleg njetga pol strami Športskih novosti; Bog ve čigave so...
Oziram se okrog. Po stenah: Pilitvičlka jezera. Visoke Tatre.
„ »Pivo... o.. .o, šunkarice, fconjak .,,!«
Majhen dečko, z belo krpo preko ram in skrbno počesan, koraka mimo oken, skozi katera gleda tu pa tam kak radoveden oibraz.
Krčevit jok mi plane na uho. Mlado dekle priteče na peron ter se brž skrije v železniški voz. Nekaj hipov nato priteče za njo že starejša gospa, oblečena v črno. Z roko vodi majhnega fanta. Robec si pritiska na usta in krčevito ihti. Kliče neko tuje ime in iz ust ji prihajajo nerazumljivi glasovi. Fantek jo zre z obupanim obrazom. Zgleda, da bo vsaik hip planil v jok.
Stroj izapiska. Jokanje se spremeni v krik — krik pola bolesti in žalosti, da ti postane
pitalist in delavec, vmesne stopnje je razvoj že skoraj popolnoma izločil in jih potisnil med proletarce. Protislovje postaja vedno bolj kričeče. Delavec postaja vedno bolj samo delavec in nič lastnik, dasi je po naravi proizvod njegova last, kapitalist postaja vedno bolj samo kapitalist, to je človek, ki je samo lastnik, pa nič ne dela, dasi bi po naravi tak človek ne smel imeti nobene lastnine. Delo postaja vedno bolj kolektivno, lastnina se kopiči v rokah vedno bolj maloštevilnih bogatinov. Vse to nujno in vedno hitreie pripravlja prevrat.
Mi gremo naprej...
Preplašeno »Jutro«
Risali smo, da je Tyrševa ideologija, katero je v celoti prevzelo naše sokolstvo, protika-tolišika tim vsajena na politično ideologijo »ju-goslovenstva«, to se pravi ideologijo, ki zanika srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo. Zato, smo relkli, moramo sokolstvo odklanjati i kot katoličani i kot Slovenci pa tudi kot Jugoslovani. Zahtevamo, da se privilegiranost Sokolom :na srednji šoli ulkine in da se postavi na to privilegiranost Slovenska dijaška zveza in da sme v bodoče le naša organizacija imeti monopol na vzgojo mladine.
»Jutro« je zabolela glava, ko je to slišalo in je hitro zapisalo, da nam lebdi pred očmi H lirikova garda kot je na Slovaškem. Da, gospodom pri »Jutru« je hudo, da ne bi več oni imeli v Sloveniji iste vloge kot jo ima danes H 1 i n 'k o v a garda na Slovaškem. Kar sprijaznite se gospodje z dejstvom, da bo ,Tyrševa garda' morala iz slovenskega naroda izginiti, ker narod ne bo več pital gada na svojih prsih. Da, nova garda prihaja, garda nanoda, garda slovenske (katoliške mladine. Slovenska dijaška mladina vstaja in njene zahteve so jasne in odločne. Njen program zdrav, ker je naroden. Ona zahteva privilegiranost, ker ima edina do tega pravico. O, vemo, ikako grozno se tam na oni strani že iboje samouprave, avtonomije slovenske. Ata »Jutro« in njegova zapeljana mladina si briše smrtni znoj, megli se jim pred očmi in v smrtnem strahu se jim premikajo ustne: »Slovaška, Slovaška ...« Ali nič ne pomaga, vaša krnita je zlomljena, legije Slovenske dijaške zveze vstajajo, stopajo trdno v boju za svoje pravioe in pravice slovenskega naroda.
tako čudno pri srou. Bog ve, kaj se je v tem hipu zgodilo v njeni duši. • •
Ogromna kolesa se prično polagoma premikati. Krik. Fantek v jok. Gospa se zgrudi.
Nekdo prinese kozarec vode. Nato mir .... Vlalk je že daleč ...
Onstran proge stoji, naslonjen na tramovje, star delavec. Popravlja tir. Znova si baše pipo. Ozre se proti soncu. Z velikim robcem si otbriše .znojno čelo.
Oglase se enakomerni kovinski zvoki in odmevajo v zrak,..
»Ljubljana! Odhod!«
»Pivo .. o.. o, malinovec... šunkarice ...«
Primem za kovčeg.
Sodobna italijanska knjiga
Razstava italijanske knjige, ki jo je priredila italijanska vlada, je za Belgradom in Zagrebom prišla tudi v Ljubljano, kjer smo si jo mogli ogledati v dneh od 19. do 24. februarja. Posetilo jo je, kot pravijo, več ko 4000 ljudi, kar že samo po sebi daje priznanje literaturi našega zapadnega soseda, po drugi strani pa kaže zanimanje Slovencev za književno stanje sodobne Italije. Na razstavi, ki je bila zelo okusno prirejena, smo dobili plastično podobo duhovnega bogastva in književne kulture, do katere se je povzpel italijanski narod. Videli smo krasne izdaje
Izkoreninjenci, vas je strah? Razumemo, toda pravica zmerom končno zmaga in ta prihaja. Na to bi bili lahko naši sovražniki že prej mislili. Še malo — in na mestu Tyrševih legij bo prah in pepel. Oča »Jutro«, ne žaluj! Zakon usode je tak. Veš, saj 10 let priviligiranosti, monopola in pitanja je vendar že lepo število. Ko je zadosti, pa mora priti konec!
Sokolska povelja
Prejeli smo poročilo iz ene naših gimnazij — im takih primerov je več — da učiteljica telovadbe strogo poveljuje sokolsko dekletom pri šolski telovadbi, da je ves način telovadbe sokolski, da se nadaljuje šolski telovadni pouk iz sokolskih telovadnih ur. Za zaključek pa še sokolski pozdrav, ki ga morajo ponoviti gromko vsa dekleta za svojo viteško učiteljico. Jasno, da je nastal odpor proti temu vsiljevanju, zapostavljanju in omalovaževanju pri naših dekletih. Učiteljica pa je ozmerjala ta dekleta in v znamenju priviligiranosti v šoli, so sokolske součenke učiteljici pomagale.
Ta učiteljica s svojim ravnateljem vred še vedno misili, da še živita v »zlatih časih«, ko je postopal ravnatelj gimnazije z vsemi neso-koli kot z brezpravno rajo. Menda se še zmerom ta gospod ravnatelj »duša« in udarja po mizi: »Na zavodu, (kjer sem bil do zdaj, so bili vsi, od šolskega sluge, pa preko dijakov do direktorja Sokoli. In to bo tudi tu!« Na uho povedano: »Saj tudi takrat ni šlo tako gladko, če je njegova lista dobila na občnem ziboru Počitniške zveze (takrat bi bili protidržavni, če je ne bi imenovali FerijaLni savez!) 24 glasov, lista katoliških dijakov pa 124. Ampak gospod ravnatelj je vse razveljavil, pa iz matematike cvek zapisal.
Toda danes, gospod ravnatelj! Saj je že dan. Zdramite se vendaT, poglejte okrog sebe Vi in Vaša učiteljica telovadbe. Sicer Vaju bo moral priti kdo budit!
Udeležite se študijskega tečaja Akademske zveze, ki ga bo priredila prihodnji teden AZ v spomin pokojnega papeža Pija XI. Obravnavale se bodo vodilne smernice okrožnic pokojnega papeža. Govorijo: Prevzv. g. dr. Gregorij Rožman, dr. Alojzij Odar, dr. Andrej Gosar, dr. Franc Grivec, dr. Ivan Ahčin, dr. France Veber, dr. Janez Janžekovič, dr. Karl Capuder, dr. Kalan in akademiki.
starih klasikov — seveda večinoma le hrbet in platnice, dalje na znanstvenem oddelku izdaje Italijanske kraljeve akademije, a najbolj je padla vsakomur v oči velika, nova Enciclopedia italiana v 30 zvezkih. Ob tej enciklopediji so se ljudje tudi najbolj ustavljali, saj to delo v celoti predstavlja nemirnega, iščočega duha človekovega, ki stoletje za stoletjem gradi, veča stavbo svojih dognanj in izsledkov. Na razstavi je bila tudi neka druga, 2 zvezka praktičnega formata obsegajoča Enciclopedia pratica (izšla v založbi Bompiani v Milanu l. 1938), ki se zdi, da je posnetek one velike. Res — v njej najdeš vse, kar te zanima, o čemer bi se rud poučil. Ni pa s tem rečeno, da je vse tudi sprejemljivo. Bereš n. pr.: »Spalato, citta italiana, appartenente politicamente alla Jugo-slavia ...« Ali pa: »Sloveni... Parlano il dialetto serbocroato.« — Za nas v tem sicer ni nobenega problema (vemo. da je Split pravo hrvatsko mesto in da Slovenci govorimo svoj lastni slovenski jezik) in tozadevnih pojasnil ne bomo iskali v .tujih enciklopedijah; pač pa je tu vprašanje tujcev, ki bodo v nepoznanju realnih razmer taka znanstveno nevzdržna pojasnila bona fide sprejeli.
Razstava je na človeka napravila močan vtis. Italijanski imperij je v kulturnem ozi-
Univerza
Medtem, ko Akademska akcija prezimuje ■
V času, ko so bili gg. odborniki Akademske akcije na blagodejnem oddihu, so se morala znajti druga društva, da se je opravilo v p°" slednjem trenutku vse, kar je ibilo vse do vlade »strokovne liste« naloga Akademske akcije. Pri predsedniku senata dr. Korošcu je bil sprejet tov. Ludvik Leskovar. Ob tej priliki je tov. Leskovar obširno poročal £■ predsedniku o stanju posameznih institutov n* naši univerzi in ga prosil, naj ostane slovenski dijaški mladini še naprej tako naklonjen. Eden izmed prvih uspehov dr. Korošca, ko se je vrnil iz konfinacije, je bila univerzitetna knjižnica; Sledili so še drugi, ki bodo v ponos slovenski univerzi in našemu narodu. In še sledili bodo novi, :ki bodo narodu v ponos, onemu, ki je vnel in vnema edini smisel in srce za našo uni' verzo, pa v čast.
V nedeljo, dne 19. februarja je odpotovala v Belgrad deputacija Slovenske dijaške zveze. V ponedeljek je bila sprejeta pri g. ministru Snoju. Ker so v proračunskem predlogu sam® krediti za strojni inštitut, hidrotehnični labo' ratorij in dodatni krediti za univerzitetno knjižnico, je delegacija Slovenske dijaške zve' ze še isti dan zaprosila za sprejem pri pro" sivetnem min. g. Čiriču. G. min. je ravno izde' iloval predlog za amandment k finanč. zakonu-G. minister je dal delegaciji zagotovilo, da bodo interesi slovenske univerze, ki so obeneu* interesi slovenskega naroda, v polni meri upo' števani.
V torek je bila delegacija sprejeta pri grad' benem ministru dr. Mihi Kreku.
Ker je finančni odbor narodne skupščine v teh dneh obravnaval proračunske predloge, je delegacija Slovenske dijaške zveze stopila v stik s poslanci slovenskega parlamentarnega kluba iin jih obširno informirala o vseh vpra' šanjih naše univerze.
Dom visokoSolk
V istem času sta se mudili v Belgradu predsednica in tajnica društva »Dom visoko' šolk«.
Kakor znano, ima tudi Akcija v svojeiB programu delo za dom visokošolk. Na drug1 seji AA je bil celo določen referent za doli* visokošolk. Zanimivo pa je, da odbornici »Do' ma visokošolk« nista o tem ničesar vedeli-Menda ima akcija to zahtevo v svojem pr<*" gramu za ornament?
ru vreden naslednik Rimskega imperija. 10 moramo priznati, pa naj imamo pred očrt1 še toliko senčnih in bolestnih spominov. fr prav ob tej priliki je treba spregovoriti 0 nečem, kar je najvažnejši pogoj pranega razumevanja in dobrega sosedstva.
Znano je, da imajo narodi in države r#z' lične politične težnje in da prav iz tega j2' virajo vsa nasprotstua. Plemeniti človeški duh pa ima občečloveški cilj. Ne ustavijo £* meje, ne zatre orožje, ne uničijo stoletj Raste in se izpopolnjuje in je vsemu čloQe' štvu v lasti. Edino na tem polju duhovne r&' sti in tekme, kjer ne odločajo tako materij' na sredstva, se morajo narodi zbliževati. fr vtis imamo, da se fašistična Italija tega veda. In še moramo reči: velikega italij&n' skega naroda s pravo krščansko kulturo bi bilo vredno, da bi 600.000 Jugoslovan#0’ ki živijo v mejah Italije ne moglo razvijat svoje lastne' ,slovanske kulture. Predvs8^ njih domača beseda bi morala biti nedota Ijiva. To naj bi bila praktična jmsledica stave italijanske knjige v treh glavnih rte' stih Jugoslavije. Le tako bo p o li ti čne' m u zbližanju sledilo nujno potrebno na' rodnostno zbližan je, brez katerega if ono prvo samo krpa papirja, ki pojutnf' njem na borzi mednarodne politike ne ’’ imela nobene vrednosti več.	Bic-