78. številka. Ljubljana, soboto 5. aprila. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izdaja vsak dan, izvzeuiši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejemali, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za po! lotfl 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dotu za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za meacc, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za delo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake veija znižana tena in sicer: Za Ljubljano za .:etrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za če'rt leta 3 gold. — Za oznanila bo plačuje od eetiri-stopne petk-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Se so dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali veČkra: tiska. Vsakokrat se plača šteuipelj za 30 kr. Dopisi naj so izvolo frarikirati. — Rokopisi se n •• vračajo. — Uredništvo jn v I j ubijani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Op ra vn i št v«),  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Direktne volitve potrjene!
Volilna reforma jc tedaj po kroni sankcionirana. Se enkrat in zopet jc zmagala tista stranka, katere edini cilj jo nemška hegemonija nad Slovani) storila je zopet korak naprej na potu, katerega so dosta jasno zaznamovale peticije zoper volilno reformo, odposlane iz vseh cislajtanskih dežel.
Se pred nekoliko tedni smo nekoliko upali, da si bode krona, glede na ogromne nasprotne izjave večine narodov, pomislila pritrditi sklepu državnega zbora. Pa kaže se, da je krona volje, ustavovercem pustiti prosto roko; naj dejansko dokažejo, kar obetajo blagosti, ki bode po tem preustroji ustave izvirala za Avstrijo.
Odkar so ustavoverci llohenvvartovo mi-nisterstvo podkopali in vrgli, je prav za prav dosledno, da krona daljno delovanje do skrajnih mer prepusti tistej stranki, katera ima veČino, če prav le navidezuo, v državnem zboru. Kako je prišla do te veČine, kakih protiustavnih „ckabruaovik" sredstev se je posluževala, da si jo ohrani in utrdi, nam je v dobrem spominu. Pa to ne spada le sem.
Cesar bi seveda z ozirom na izstop vse opozicije iz državnega zbora, kateri je pri sklepanji volilne reforme k večjemu eno tretjino vseh volilcev zastopal, po ustavu imel pravico, svoj podpis odreči. Potem bi moral ministerstvo odpustiti in drugo na njegovo mesto poklicati, moral bi državni, oziroma deželne zbore razpustiti in sploh storiti, kar ustava v takih slučajih predpisuje.
Vse to se nij zgodilo. Cesar je podpisal volilno reformo, katera je s tem Činom
Ustok.
0 brzojavu.
(Govor g. Zora v ljubljanski čitalnici 30. marca.)
Večstransko sem čul željo od svojih znancev, da bi radi videli brzojaviti in izvedeli, kako se ta stvar prav za prav vrši. Se ve da ste Že o tem veliko brali ali vsaj čuli, pa menim, da jih nij veliko, kateri so tudi videli kako se brzojavlja v praksi. Zato mislim, da bode, ako ne vsem, vendar večini čestite gospode zanimivo videti praktično izvedeno, kar so teoretično se učili ali brali. Hočem vam torej govoriti o brzojavu sploh in o brzojavu, kakoršen je denes skoraj po celem svetu v porabi in tudi njegovo rabo praktično pokazati.
Kaj je telegraf ali br/.ojav ali daljnopi-see ? — Tclcgiaf je naprava, s katero je moči v najkrajšem času v veliko daljavo sporočila pošiljati.— Neomejena naznanila po pogojenih alfa betic ni h znamenjih v  veliko daljavo poročati, se
postala veljavna postava. To jc faktom; nam pa je s tem računati.
Ce prav naše stališče proti volilni reformi in direktnim volitvam nespremenjeno ostane, ne smemo prezirati dejanskih razmer, katere so stvorjene po sankcioniranji postave. Vse kaže, da se ho do direktno volitve kmalu razpisale. NaSi protiv-niki se povsodi že oborožujo za predstojeći volitveni boj. Za vsako deželo snujejo centralne volilne odbore, že sedaj so pogovarjajo o kandidatih in raztezajo svoje mreže črez vse kraje.
Temu nasproti tudi mi rok ne smemo križem držati. Sedaj ne gre za to, ali stopijo naši poslanci v direktni državni zbor ali ne; to vprašanje stoji v drugi vrsti. Sedaj pojde samo za volitve in da se Slovenci udeležimo pri volitvah in to z vso eneržijo, jc naravska stvar.
Po mnogokratnem razpuščenji deželnih zborov, zlasti kranjskega, imamo Slovenci nekoliko iskustev v volitveni agitaciji in organizaciji. Vendar bode baš pri predstojeČih volitvah treba največje delavnosti in vsestranskega napora.
Ako pri volitvah za deželne zbore v enem ali drugem volilnem okraji propademo, se vslcd ene zmage več ali manj večine v dotičnih zborih no spremene. Tudi je deželnih poslancev skoraj trikrat toliko, kakor državnih.
Dosti imenitnejše so volitve za državni zbor. Iz številk, katere smo nedavno naveli, razvidno je, da pri volitvah za federalistično stran ugodnih, nij nemogoče dobiti federalistične veČine v državnem zboru.   In ako
pravi toroj telegrafirati ali brzojaviti. — Nasproti pa: Omejena naznanila po poprej pogojenih in omejenih znamenjih na oddaljeni vidljivi kraj poročati, se imenuje signalizirati. Vojaki signalizirajo tudi z bobnom, trobento, zastavo i. t. d. Naprava signaliziranja nij nova. Ze starodavni narodi so se posluževali sredstev, s katerimi so poročali v daljne kraje. Tudi pri nas na Slovenskem smo to napravo imeli o času turških vojsk; bili so to namreč tako imenovani taborji, t. j. na visokih gorah nakopičene grmade, katere so bilo nastavljene do turške krajine. Kadar so napali Turki našo krajino, takrat so skrajiue straže on-dotne grmade zažgale, ogenj se jo videl po bližnjih taborjih; ti so zopet zažgali svoje grmade in tako je bilo poročilo, da so Turki črez krajino udarili v kratkih urah po celi državi naznanjeno. Ako bi se dva človeka pogodila o znamenjih celega alfabeta ter bi se postavila na visočinc tako, da vidita znamenja drug druzega, lahko bi drug druzemu poročala, — ona bi telegrafirala.
bi so to kedaj zgodilo, dana nam je s tem moč, ves nam neušečni ustav spremeniti.
Zato pa treba, vse sile napenjati, da zmagamo doma v slovenskih volilnih okrajih in 14 do 15 federalističnih poslancev pošljemo v državni zbor. Za srečni izid volitev so prvi pogoj dobri kandidat je; agitacija je lehka, ako se pravi mož na pravem mestu kaudiduje.
Naj bi so tedaj rodoljubi po deželi že zdaj med soboj pomenjkovali o osobab, o katerih misle, da najlaže zmagajo z njimi, in katere jih bodo najbolje zastopale.
Glede volilnih okrajev bodo se od narodne strani kandidature postavile na Kranjskem za osem volilnih okrajev, na slovenskem Štajerskem za štiri, na Goriškem menda za dva, na Koroškem za enega, v tržaški okolici za enega in v Istri tudi menda za enega.
Da zmagamo v vseh teh okrajih, naj bode skrb rodoljubov.
V 4. aprila.
— Ljubljansko delavsko društvo in direktne volitve. Pod tem naslovom priporoča ljubljanski „Tagblatt" od srede ljubljanskim delavcem, naj so v Jtiviicill ljudskem shodu potegnejo za centrali stično-nemške „direktne" volitve, kder velja en nemšk goldinar toliko, kakor 110 slovenskih (glej Članek v 17. štev. našega lista.) „Tagblatt" poroča, da bodo imeli ljubljanski (nemšku-tarski) delavci javen shod, kjer se bodo za tc direktne volitve navduševali po ustavo-vernem receptu. Ako bo ta shod res javen — c kaj, ko bi se ga vsi slovenski dela vrsta brzojava se imenuje optični telegraf. Brzojavi se tu z lučjo, s palicami, zastavami, vrečami i. t. d., iu tudi brez vse naprave Človek sam s svojim telesom. Lehko jc namreč z rokami znamenja alfabeta sestaviti. Druge vrste telegrafa, katore še dau-denes občno uijso vpeljane, so:
Vodeni telegraf. — Vsakemu je znano, da, ako ste dve enaki posodi na ravnini s cevjo zvezani in se v prvo voda vlije, voda skozi cev teče v drugo in v tej stoji ravno tako visoko, kakor v prvi. Ako vzamem iz pjvc vode, pade voda tudi v drugi, in če jo dndenem, naraste tudi v drugi. Ako torej v obeh posodah naredim enaka znamenja, je porazuiuljenjc lahko. 2. brzojav z zračnim tlakom (Luftdrucktelegraf.) Dolga cev, ki ima na vsakem konci elastično kepo, hruški enako udrto. Ako kepo stisnem, t. j. zrak iz nje v cev preženem, zrak iz kepe prežene zrak iz cevi v drugo kepo, udrta kepa so napne ; če potom stisneuo kepo spustim, se zrak po cevi in kepah zopet zravna. Po večkratnem dolgem iu kratkem stiskanji, do-
lav ci in prijatelji delavcev udeležili, da pravo mnenje na dan pride in — pravi sklepi Na našo firmo nam javnega shoda tako nijso hoteli dovoliti, — poslužimo se tuje. Pozor tedaj in če pride čas, energično v sredo poseči!
Politični razgled.
Xotl'tlIlJ<k «l«k2R*'l©.
V TJubljant 4. aprila Dclvfiavije so 2. aprila imele svojo prvo sejo. V avstrijski delegaciji je bil Schmcr-ling za prvosednika izvoljen. V svojem govoru pravi med drugim: nNotranje razmere so se na bolje obrnile. Vsi (??) narodi so za to hvaležni in morajo veselo nado izreči, da naj tudi v prihodnje vse tako ostane (oho!)." Dalje je prepričan, da bodo delegacije složno delale z ministerstvom (tega prepričanja smo tudi mi) in privolile, kar ministeratva terjajo (nij dvombe!). — Grof Andrassv predloži državni budgct in postavni načrt o povekšanji plač skupnih uradnikov. Oba predmeta se izročita finančnemu odboru.
f*o//.»ki poslanci so res prišli v delegacije. Kako pa ustavoverci sodijo o svojih poljskih tovariših, pokazala je prva seja. Ni eden poljskih poslancev nij izvoljen v kak odsek. Poljaki se popolnem prezirajo; to je hvala za njihovo omahljivost. „N. F. P."
So pravici sodi, da s vstopom poslancev v elegacijc so Poljaki uničili svoj izstop iz državnega zbora in da hodo morali se tudi pri sejah državnega zbora zopet udeležiti. Ako tega ne store, izgube svoje mandate kot državni poslanci in dosledno tudi kot delegati. Poljaki utegnejo tedaj Se to sramoto doživeti, da jih ustavoverci pahnejo iz delegacije.
Tnanje državo.
Srhskolttr.iki prepir zarad Malega Zvornika še nij dokončan, a razrešil se bode brez dvombe na korist Srbije, ki ima tudi faktičuo pravico do onega kraja. V adrija-nopelski pogodbi je bilo namreč skleneno da bode Drina voda meja med Srbijo in Turčijo. Turki so podvržene dežele obdali s turškimi naselbinami, da bi jih ložej obdržali v podložnosti. Taka naselbina je tudi Zvornik. Pri vravnanji srbsko turške meje je Veliki Zvornik, ki je na desnem bregu Drine, ostal Turčiji, Mali Zvornik pa bi moral biti srbsk. Ondotni Mohamedaui bi se bili morali izseliti na Turško. A na prošnjo stanovalcev in prigovarjanje turške vlade je knez Miloš iz prijaznosti dovolil, da so smeli omenjeni turški stanovalci ostati v Malem Zvoi -niku. Ostali so ondi do denašnjega dne, in Turčija se je navadila, smatrati Mali Zvor-
nik kot svojo last, akoravno je po pogodbi spadal k Srbiji.   Sedaj pa jih je Srbija resno opomnila storjenih pogodcb z odpovedjo letnega plačila.  Zato se ne bodo mogli obo tavljati.
Iz Črne f/ore se javlja v srbske liste, da se bode o Jurjcvu letos sešla črnogor Rka narodna skupščina in da  bode knez dal deželi novo ustavo, katero popraviti in sprejeti bode nalog tc skupščine.
Ruski car je izvolil posebno komisijo pod predsedništvom kneza Harijatinskcga, da se posvetuje o tem, kako bi se pri nameravanih vojaških prenaredbah prihranilo, kar naj več mogoče. „Ruski Mir" prinaša pismo nekega francoskega oficirja, ki je dalj časa potoval po Aziji. Omenjeni oficir pravi, „da si Angleži že dalj časa prizadevajo, razširiti svoj vpljiv v Kini. Mnogi Angleži so se vdin-jali z dovoljenjem svoje vlade v kitajsko armado, da jo po evropejsko organizirajo, zato je bila tudi ustaja v zahodni Kini, ki je razgrajala toliko Časa, potem kmalu zatrta. Ti ljudje huJRkajo Kitajce proti Rusom, svetujejo jim, da naj zavarujejo svoje severne pokrajine. Promet kitajske kupčije z vnan-jimi državami iznaša na leto do 1200 milj. Od tega imajo Angleži 10/,2 v rokah. Misliti je, da bodo pri kaki novi vojski skušali napraviti Rusiji diverzijo od te strani." Tako francoski oficir. A kdor pozna staro sovraštvo Kitajcev proti Angležem, ne bode rad verjel, da bi imelo prizadevanje posljednih kak uspeh.
V francoski narodni skupščini je v seji 1. aprila znani vojvoda Grammont pri debati zarad organizacije mesta Lijona tako strastno napadel vlado in republikance, da ga je predsednik Grevv pozval k redu. A Grammont je rekel, da klica k redu ne sprejme. Predsednik Grevv pa pravi na to, da ve, kaj ima storiti, ter sklene sejo. Vsled tega se je Grevv drugi dan odpovedal predsedništvu, akoravno so ga poslanci vseh strank prosili, da Se ostane. Pa narodna skupščina mu je dala satisfakcijo s tem, da ga je z veliko večino izvolila zopet za predsednika. Is tega dogodjaja se vidi, kako predrzni so monarhisti postali v narodni skupščini. Čas je, da jim francoski narod že enkrat domu posveti. — Vsled interpelacije poslanca Ce-zanne zarad prevožnine čez sueški kanal, je rekel minister Remusat, da mora biti vlada reservirana, dokler se višja sodnija ne izreče v tej zadevi. Sploh pa stvar zavisi od turške vlade, pri katerej bo Francoska storila potrebne korake, da ostane veliko delo, sueški vodovod v rokah svojih začetnikov. — Permanentno komisijo bo narodna skupščina volila v petek. Avstrijska vlada je po svojem poslancu v Parizi grofu Apponvi povabila Thiersa,  da se udeleži slovesnega odprtja
dunajske svetovne izložbe. A v sedanjih okol-šinah se bode Thiers dal najbržeje zastopati po poslancu francoske vlade na Dunaji.
Dopisi.
Iz TrMttl 2. aprila |Izv. dop.] Tudi mi obžalujemo slabo izmišljeni načrt nNovicu, namreč, da bi se mi narodnjaki ločili v dve stranki, zdaj v važnem trenotku, ko se bije duševni boj našega obstanka. Kdo pa je iz-tubtal to? tako se vprašujemo, in — obžalujemo, vide, kam je prišlo z nekterimi slavnimi! Tudi naših bližnjih Goričanov se ne-moremo veseliti. Goričanc moramo kot prve priznati v napredku vsake vrste, na čelu jim pošteni dr. Lavrič, kateri krepko drži zastavo narodnega napredka po konci, dasi bi ga prepirljivi in srboriti „Glasovci" radi a kamenjem posuli, ako bi le še doba sv. Štefana ne bila minula.
V Trstu je začel nekako nov veter pihati. Tukajšna mladež slovenska se je začela živahneje gibati. Dohaja tudi vedno več slovenske mladine sem. Gotovo, da nas jako veseli v naših zidovjah videti to množenje slovenske inteligencije, ker kjer je inteligencija, tam je tudi moč in izobraženost in — agitacija, duša napredovanja.
Tukajšni nekateri izobraženi Slovenef so imeli p. m. 19 marca zvečer pri Hcršlu shod, da se dogovore in da sklenejo, kako se bodo vsled poziva v „Slov. Nar." za „Glas-beno Matico" pesni nabirale in zapisovale. Zbralo se je lepo število omikancev in če-stiteljev narodne godbe. G. H. je z mikavnim govorom razlagal blagi namen „Glasbeue Matice" ter načrtal pot, po katerem se[ more mlademu zavodu koristiti, omenjal žrtve, katere mora sleherni darovati, da se nabirajo narodne pesni in da se te potem zapišejo po glasbi. Za njim poprime besedo g. R. ter se izrazi jako zadovoljen z nasveti svojega predgovornika, ter slika nadalje petje narodnih pesni in kaže na duševni zaklad, katerega narod v sebi hrani. Izvolili so se potem gg. P. in Št. za glasbena zapisalca pesni, g. R. za blagajnika in g. R. za voditelja.
V Rojanski čitalnici je bila v nedeljo 30. marca beseda in igra, o kateri ne morem ziniti, sicer bi se nekateri razžalili. Deklamacija mlade gospodične Altunove, po roda
bim na nasprotni kepi kratka in dolga znamenja, iz katerih si alfabet lehko sestavim.
3. Akustični telegraf. Akustični telegraf so dolge cevi, skoz katere se govoriti more.
Brzojavi te vrste nijso za posebno rabo, imajo veliko napak, se teško rabijo in nijso zanesljivi. Optični telegraf ima napako, da se more rabiti le o lepem, nikdar ne o meglenem ali deževnem vremenu. Vodeni, akustični in telegraf z zračnim tlakom so le mogoči v hišah in tudi tukaj ne služijo vsem potrebam.
Elektromagnetični telegraf.
Najboljši in izkušeno najpraktičnejši brzojav je v novejših Časih vpeljan in tudi že skoraj po celem znanem svetu razširjen, — elektromagnetični telegraf po sistemu Amerikanca Morsee-ja.
V porazumljcnje tega, moram vas, Čestita gospoda, opomniti na to, kar ste brali o tem v mnogoverstnih knjigah. Se ve da, ker nijsem fizikar, vam bodem to le toliko
razložiti mogel, da bodete aparate, s katerimi se telegrafira, in katere vam bodem pri tej priložnosti posebej razložil, poznali in vedeli, kako se telegrafiranje vrši.
Rekel sem, da se imenuje ta telegraf elektromagnetični telegraf. Imenuje se zato tako, ker so moči, katero so, bi rekel, duša tega telegrafa, elektrika in magnetizem in obe zvezane, elektro-magnetizem. Kaj je magnetizem? — Neka ruda ima posebno lastnost, da privlači železne drobce, n. pr. železno pilovino tako, da obvise na njenem površji. — Ta moč v rudi, ki privleče drobce in jih potem tudi na rudi tičeče pridrži, imenuje se magnetizem, in ruda, ki ima to lastnost, se imenuje magnet. Ime magnet se pa izpeljuje od grškega mesta „Magnesia", v katerem so to lastnost rude najprej opazovali. — Ruda, ki ima sama na sebi že lastnost, železno pilovino privleči in obdržati, se imenuje prirodni magnet. — Ako s to rudo drgnemo jeklo, prejme ono iBto lastnost od rude in sicer čem več trdo in čisto je jeklo, tem
težje jo prejme, jo pa tudi tem krepkeje obdrži in tem močnejši magnetizem kaže; jeklo postane tedaj tudi magnet in se imenuje narejeni magnet. Iz magneta se narejajo magnetične igle.
Rekel sem, da jeklo od drgnenega magneta nerado magnetizem prevzame, pa ga potem tem bolje in krepkeje obdrži, čem bolj trdo in čisto je jeklo.
Vse drugaČ pa je železo. — Železo prejme od magneta magnetizem v istem trenotku, ko se mu približa, izgubi pa ga tudi precej, ko se od magnete oddalji in odtrga. Cem mehkejše in čistejše je železo, tem ložje magnetizem prejme in tem hitreji in čisteje ga tudi izgubi. — To lastnost Železa, da magnetizem lehko prejme in zopet isto tako lehko izgubi, prosim si dobro zapomniti, kajti ravno na tej lastnosti železa so ustanovljeni naši telegrafični aparati. Železo ima, dokler je v dotiki z magnetom, vse lastnosti magneta. (Konec sledi.)
Italijanke, je občinstvo jako zadovolila. Drugo se je vršilo brez vsakake posebnosti.
Iz 1*1 lih' 1. aprila, flzv. dop.] Žalostnim srcem gleda idrijsko ljudstvo na peščico nemških naselnikov, šopirečih se s sa-mosiljem v našem slovenskem mestu. „Gospodje" so tu le udje kazinski, a čitalničarji so jim „ein ungebildetes volk", po besedah znanega renegata. Kdor se sam neče vpisati v kazino, tako zvano društvo „dcr gcmtith-lichkeit", temu pa „oče", glasovit odpadnik, pošljejo celo stran dolgo razlaganje namena imenovanega društva. Kljubn temu pak, da imajo čitalničarji večino v kazini, da bi po odstopu teh celo število kazincev se reduciralo na 25, udrihajo nemški prusaki neusmiljeno po čitalnici, sploh po Slovencih, kjor le morejo. Sedaj jih peče, da si je napravila čitalnica lastno godbo, da napravlja take veselice , katerih bi kazina nikdar ne spravila na dan, da dobiva še vedno novih udov, da ima mladež vse na svojej strani, da so odpovedali Slovenci sodelovanje v gledališči, nemškej dramatiki posvečenem. Kar se tiče odpovedi igranja v gledališči moramo nič manj nego hvaliti ta čin domorodstva, kajti ne glede na to, da ostali so nemčurji zvesti v „Slov. Narodu" že omenjenemu geslo: nemško dramatiko razvijati na Slovenskih tleh, se trudijo Slovenci že od početka Čitalničnega s podporo gledaliških predstav brezuspešno. Motečim napraviti samo slovensko predstavo, ter prosečim, naj se jim prepusti gledišče za en večer, odgovori se Slovencem, da gledališče rudarsko nij kraj, kjer bi si diletant je denar služili j — da igrajo lehko, toda denar ostane v gledališke j blagajnici. Se več! — Pred nekim časom so ti kulturonosci celo isti večer, ko se je igralo, pobrali iz blagajnice ves denar, ki so ga dobili Slovenci za lastno slovensko predstavo, za kojo je bil g. St. vse gledališče nalašč popravil, zlasti jim pak slepe kulise prebarval. Od tega junaškega čina onih matadorjev, ki velevajo učiteljem : „dass die Kinder nach der absolvir-ten 4. Classc vollkommen der deutschen Sprache mlichtig uein sollen in Wort und Schrift", datira se prav razpor in zadnje dni nam pričajo, da propasti mora Se to, kar so storili Slovenci vendar še svojim prusofilskim nadvladarjem. Zvedevši, da namerava Čitalnica po svojem starem običaji napraviti „Besedo" velikonočni pondeljek, skušali bo ta-kej kljubovati, ter isti dan aranžirati v gledališči predstavo, za katero so napeli vse žile pridobiti si narodnih, ediuo sposobnih močij, ter tako morebiti celo uničiti čitalni-nični projekt. A naše delavne moči so obljubile vse pri slovenski zabavi sodelovati in program obeta biti letos bogatejši in zani mivši, nego druga leta ob tem Času.
Brez upliva na kazino pa vendar nij čitalnica. Deklamacije v čitalnici morajo ka-zinarjem sosebno dopasti, kajti na 20. dan t. m. odločili so: „musikalisch-dcklamatori-schcs koncert." Ta prikazen nas je tem bolj osupnila, ker nemarno navade slišati o ena-cih točkah redkih programov kaziuskih. Nas jako veseli, da nas posnemajo , obžalujemo lo, da jim ne moremo služiti tudi se svojimi izvrstnimi deklamatorji, sosebno sedaj, ker so menda eno gospico tako obložili z dekla-macijami, da si nij upala kljubu vsej pridnosti in dobrej volji prevzeti kratke role za velikonočni pondeljek. Menda so že slutili, da se jim zna tudi 20. t. m. tako goditi ka-
kor 7. sept. 1872, ko je bilo nad 15 krasnih plesalk, a nobenega plesalca. Zatorej bo sedaj le koncert brez plesa. Plesalcem našim pa kličemo, ne hodite tje, kjer se ustijo kra-sotice tako naivno: „komu hočemo se na-pravljati elegantno, oficirjev nij, za en par učiteljev in kupčijskih pomagačev se nam pak nij treba 1 i spati."
IZ /lili;l'4'lta 2. aprila (Izv. dop.] Naš politični barometer kaže na nestrpljivost. Ta dušna razpoloženost našega javnega mnenja izvira od tod, ker že tako dolgo in tako željno čakamo na konec državopravnega poganjanja med našo in ogersko državo v Mudim Pcšti! „ Pester Lojd" nam je celo ugodil, rekši: naj nam ogerski državniki brže bolje dado, kar nam dati morejo in kanijo, ter da se enkrat kraj in konec naredi dolgotrajnemu, že skoro brezkrajuemu diplomati-ziranju! — In res se hode ta kaša še dolgo v Budim-Pešti kuhala, bode iz tega cmok, ki bode za nas in za Magjare neprebavljiv. Magjaroni, ali da se točneje izrazim, njih naj skrajnejŠa Rauchijanska frakcija dela z vso sapo na to, da bi kakotako peštanska dogovarjanja zamotala. Zlataro-vič, ki jc bil prvi Rauchov doglavnik, ter je po njegovem padu dalj časa na Štajerskem živel, vrnil se je zopet v Zagreb, ter se zopet v politično rovarenje proti narodnej stranki spustil. V „Pest. Lojd" piše perijodično „politična pisma", ki se z veliko zagrizenostjo odlikujejo. V teh svojih pismih bodri oger-ske državnike na energično in brezobzirno postopanje proti narodnej stranki, ter kot naj-probatocjšo sredstvo za vzdržanje ogerske državne ideje nasvetuje uvedenje teroristične vladavine. Za provedenje te politične akcije ponuja Zlatarovič ogerskim državnikom med vrstami sebe in Raucha, kar je za njegovi plemeniti! domorodni!! in požrl o valni!!! značaj zelo karakteristično. —
Tako piše Zlatarovič v „Pest. Lojd". •V dunajsko „N. Fr. Pr." piše pa isti Zlatarovič čisto drugače. V njej grdi in psuje Magjare, ka ne uriiejo pod soboj držeče narode, kakor bi treba bilo, brzdati in v strahu držati. Zlatarovičevo pero nij zastonj na dve osti razklano. Z eno ostjo žegeče Magjare, z drugo jih do krvavega zbada.
Naše zagrebško mesto je začelo naglo rasti. Kamor človek pogleda, povsodi vzdigujejo se nove zgrade. Za letos je že več kot 40 novih hiš za zidanje pripravljenih in to je za naše jedva 20 tisoč stanovnikov broječe mesto veliko število. Ena sama hiša (Kukovičeva) zidana v obliki „squarsa", obsega IGO stanovanj, vsako 3 do 5 sob. Za zidanje vseobče kazine, ki bo kakih 250 — 300 tisoč goldinarjev stala, osnovalo se je posebno društvo. Podpisanih je denes že 60.000 goldinarjev.
Domače stvari.
— (Za ljubljanskega škofa) je imenovan g. Kulavec, dvorni kaplan na Dunaji, rojen Dolenjec. Tako se jc baje iz dobrih virov sploh razširila včeraj govorica v Ljubljani.
— (Tiskarni o a v Novem mestu.) Čujemo, da ima ljubljansk tiskar B—n namen samostalno ustanoviti v Novem mestu malo tiskarnico. Želimo samo, da svoj namen kmalu izvede, ker tiskarnica bode glavnemu mestu  Dolenjskega  na korist. Cisto
majhen lokalen slovensk časopis bi sc tudi dal zdrževati.
— (Nesreča.) V eni tukajšnih fa-brik je včeraj delavec z desno roko prišel preblizu mašine , tako da ga je zgrabila ter mu roko do ramen odtrgala. Nesrečnež jc bil prenesen v bolnišnico iu mu je morala roka v ramenom sklepu biti amputirana. Teško da sc ozdravi.
— (Celovška čitalnica) napravi v nedeljo 6. aprila (začetek ob 8 uri zv.) besedo s petjem, deklamacijo in tombolo, h ka-terej se vsi čest. gg. udje z družinami uljudno vabijo. Ob enem sc bode govorilo o izletih, katere bode Čitalnica letos osnovala. — Ne-udje, ki sc žele udeležiti besede, naj se prej oglasijo pri kakemu odborniku.
— (Preseljevanje kranjskih učiteljev). Podučitelj v Senožečah, g. Zmrlikar, k sv. Barbari v Halozah na Štajersko; podučitelj v Ribnici, g. Oop , na nemško Koroško; g. Podobnik, učitelj iz Ljubljane, k sv. Jakobu blizu Celovca j gospodična Bar-nas , učiteljska pripravnica iz Ljubljane, tudi na nemško Koroško. Kaj ostane Kranjcem? Ribnica je hotela imeti 4razredno šolo, imamo zdaj samo 1 učitelja, takisto so tudi Senožeče.
— (Pri požaru v Knežaku) je zadeta banka „Slovenija" s štirimi pogorelimi posestvi.
Razne vesti.
* (Žalostna smrt.) Preteklo soboto ob dveh po polnoči je prebivalce v Ptuji izbu-dil strašen klic: ogenj! Južni stol]) zgoroje-ptujski, samoten stoječ, je gorel. Požarna straža jc bila takoj na mestu. Ali nič nij moglo več edinega prebivalca v stolpu rešiti. Aleksander Fil afero, civilni geometer, naj-starji sin grajščinskega oskrbnika in bilježnika bil je ta nesrečni. Precej pozno domu prišcdši, si je po naključbi sam smrtno bakljo zažgal. Samo oglcne ostanke so še iz stolpa dobili.
* (Velik požar.) Mesto Joachimsthal na Češkem je strašna nesreča zadela. 31. marca dopoldne rc vname požar. Od 500 hiš jih jo 470 do tal pogorelo. Ničesa nij bilo mogoče rešiti; 5000 ljudi je brez strehe in živeža. Cerkev, šola, okrajna sodnija, mestna hiša, telegrafni urad leže v pepelu. 7 ljudi je zgorelo.
* (Kneginja K ar adjordj evič,) so-pruga izgnanega srbskega kneza Aleksandra Karadjordjcviča, umrla je na Dunaji. Kneginja je bila hči srbskega senatora Nena-dovič-a. Njen brat je bil kapitan v kava-leriji in zapleten v zarotbo proti knezu Mi-hailu 1. 18G8. Belgradski vojni sod ga je obsodil k smrti, ter je Nenadovič z drugimi zarotniki vred bil ustreljen.
* (Samomor mladega dekleta.) Na Dunaji je hila 21 let stara deklica, hči spoštovanega in premožnega posestnika, vsled dolgega bolehanja jako melanholična in da si so starši še tako ljubeznivo z njo ravnali in ji stregli, nij bilo mogoče, jc otožnosti rešiti. Pretečcni torek jc Karolina prosila očeta in mater, naj gresta v cerkev k zgodnji maši, kar so starši nenavajeni ji kako prošnjo odreči, radi storili. Med tem pa je deklica vzela očetovo ostro britev ter si je grlo prerezala, in kratko potem umrla. Starši vrnivši se, so jo našli vso v krvi in njih žalovanje po svoji ljubljenoj hčeri jc seveda neizmerno.
* (Po grozne no mesto.) Londonska „Morning Post" jc pisala v svojem zadnjem listu, da jc mesto sv. Vincenca se pogreznilo z 10.000 ljudi med strahovitim potresom zemlje. Mesto sv. Vincenca je bilo v amerikanski republiki San-Salvador.
i: tč1 r nag ora) je v svojem glavnem in stolnem mestu ravno tako zastopana kakor Francoska v Parim. Tamošnja vlada so I veliko eneriijo civiliiatorye poprijemjje« števil se držeči, moramo priznati, da se jc po-■ebno \ ljudskem odgojevonji veliko rtorllo. Črnagnra ima 96.000 prebivalce? in ne manj kot 11 šol /. 62 učeniki; ima en dečki In en dekliški joiizijoiiat. vsak za 80 otrok urcdjen in od Knsije suh\encijoniran. Več družin iz Kotora je svoje otroke dalo t je v odgojevauje. Da nasproti drugim civiliziranim narodom v Cerkvenih zadevah ue zaostane, je knez pred dvema leti cerkveno premoženje vzel iu iz neske daje porabiti za vzdrževanje šol. D u hovniki dobivajo letnih 200 frankov. Ljudska hramba je v najdaljšem pomenu uvedena. Ljudstvo za orožje zmožno je v .'JO hataljouov po SOO mož razdeljeno iu borilna moč je oro-žeua z ruskimi zadovkami, se po srbskih časnikih organiznje iu vaja. Tudi ima Orna-gora nekaj gorskih baterij iu v btrelivni de-lavuici izdeluje vedno 20 inož patrone. Da ruski konzul Cmogoro pogosto obišče, kakor nekateri hudobno trde, vsaki mesec v Cetinjc hodeva, da se prepriča 0 obdelovanji zemlje, to jasno kaže, ka si Rusija tamo svoje gnjezdo pripravlja, da o svojem času to ljudstvo za svoje namene porabi. Zelo ena tiskarnica jc v Cetinjah j v njej sc tiskajo vso šolske knjige in za Avstro-Ogcrsko prepovedani časuik „Črnagorca". Od tam pr.haja tudi gotovo množica brošuric in sramotivnih spisov, ki tu pa tam v veliko cksemplarih v jugo-slovan-skih krajinah ua svitlo pridejo. Na komunikacije se šo nijso nič ozirali, mogoče zaradi tega, da to o časih vojske koristi.
Narodno - gospodarske stvari.
— Razvitje južno-ruske trgovine jc leta 1872 veduo napredovalo. Rži bogato notranje je vsled razširjenja železnic dobilo nove izvaževalne ceste in pri tem je po ustanovitvi naravnih parobrodnih črt Odesa skladišče Južno-Ruske za uvažanje inozemskih pridelkov postala. Železnica Poti-Tiflis do kaspijskega morja je toliko dovršena, da utegne kmalu premetu predana biti; potem bodo primorske dežele imenovanega jezera južno-ruski trgovini tudi odprte. Na kmetijstvo je ustanovitev novih zemljiščnih kreditnih zavodov pospeševalno upljivalo; ovire kreditnih okolnostij kupčijskih srednjih stanov pomorejo nove trgovinske banko v svoji lastnosti kot regulatorje denarstva bolj in bolj odstranjevati. Ker se Rusija večjidel s poljedelstvom peča, je južno-rusko izvaženje bistveno na žitne pridelke bazirano. Suša meseca maja in junija je bila kriva, da žetev leta 1872 nij toliko donesla, kot prejšnja leta. Zatoraj leta 1872 ozir žitnih vrst, iz magacinov Odese prodauih, pomnoženjo za 73.700 četvrt žita nasproti prejšnjemu letu. Uzrok temu je to , da je vsled razširjenih železnic tudi oddaljenejšim notranjim deželam mogoče, svoje pridelke izvaževati. Uvažeuje se jc silno pomnožilo; 1872. leta jc bilo za 20,727..'$79 rubljev več blaga uvoženega kot 1. 1871. Posljcdnega leta namreč je iznašala vrednost vsega uvoženega blaga 39,902.875 rubljev, leta 1872 pa 66,690.254 rubljev. Ini-portiranih malin in rokotvorin, posebno suknja, usnja, kemičnih izdelkov je precejšni del iz nemških in avstrijskih tabrik.
T ujel.
8, a p r i 1 a.
Pri i: i <> f'ii u t u: Zangei i* Gorioe, — VTinter iz Dunaja. — Fiaoher ta Dunaja — Elite Zupan iz Krope. - Rogei i/. Vcrone. — Vidmar i/, Dunaja, iih-M imian i/. Kanfie. — Zupan i/. Gorenjskega. — Zenka i/- Trsta
Pri Muiioi: Urbančič iz Preddvora. — Gut-mansthal i/. Trsta. — Ilclon, lia.ška, VVisinger, i/ Dunaja — I.akner i/. Ki'č \ja.     KoscuImrg i/. Dunaju.
Pri Zamon i : t'nlcp i/. Konjic. —■ Ait iz Kranja. — Verdnik iz Maribora,
Zdravnik %a %ol>e
docent dr. Tanzer
|aj Ovailca hode od  ().  aprila t.  1. v fjjtihijatii v
„Hotel Elefant" v 1. nadstropji, v sobah štev. 20 in 21, vsak dan od 8. do (i. ure v Bobozdravnem in zobotehnlonem stroku ordiuiral.
Njegov pomudek jc samo na 15 dnij določen.
P. n. zobobolni naj se tedaj blagovolijo podvizati, da sc takoj v pi vih dnevih oglase.
(102—2) H*i*- Tanaer«
Dunajska borsa 4. aprila.
(Izvirno poročile«.)
K notni drž. dolg v bankovcih .   70 gld  6 kr
Enotni drž. dolg v srobru    .   .   72   „   2f> ,
1860 drž. posojilo.....103   „   G<> „
Akcije narodna banko   .  .    966  „  — „
Kreditno ukcije .   .   .   .   .   . „   7"» r
London.........108   „ SO
Napo!..........3   n   73 „
0. k. as kini.......— „  — „
Srebro........ 107   „ 70
Velika gosti In ica
z vrtom in  hlevi vred, v I VrrVrlr ob
tržaški državni cesti blizu Ljubljano ležeča, se daje na dobo 8 ali 0 let v najem.
Pojasnila daje ...i nintncon -R a v v a ti"' v Ljubljani, na glavnem trgu 313. (99—3)
Pravo amerik. krompirjevo seme
umafttit.vt rroictio,
samo od najizvrstniših in celo zrelih, zdravih rastlin spravljeno, in sicer zgodnjih in
poznih bir, ponujam za i oral uli lOOO □0 po -* ffltl., „ l/i oralu »11 moo □ " i»o * »lil..
(8 poštno pošiljatvo in navodom za obdelovanje v nemškem, ogerskem in slovanskem jeziku.)
Ker jo zasad semena edino sredstvo zoper občo razširjeno krompirjevo bolezon in so na ta način zopet zdrav krompir za nasadim pridobi, si dovolim gospode posestniku zemljišč in kmetovalce na to opozoriti, in to tim več, ker je obdelovanje prosto in so celo žo v prvem letu resnično izvrsten uspeh doseže.
Daljo priporočam sočivno, poljsko, travniško, gozdno in cvetlično seme v voliki izbirki in glavni zapisnik so na blagovoljno zabtevanje takoj zastonj in tranko dopošlje. (103—1)
Josip Aubok, prodajalnica semena,
Dunaj, v mostu, StriuuolgUHse Nr. 1.
Pošiljanje denarju po poštnih nakazili priporočam kot mijugodnišc in najconejšo sredstvo plačevanja.
Do sedaj nepreseženo!
Cos. iu kralj. ^     .=rć|li^^jŽa^^^^B*^~ izključ. piivilog.
D0RSCH
0
očiščeno
olje iz ribje masti
od
Viljema Maag-er-ja na Dunaj i.
Od prvih medicinskih avtoritet preiskano, priporočeno in zapisano kot najčistejše, najboljše, najnaravnejše iu priznato nauspešniše zdravilo za IfOlczili v iivnIIi iu ]»llli*all, za škrofule, lišaj, gnojne bolečine, izpustke na koži, otekle bezgalke, slabotnost itd. sc dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moji fabrički zalogi: Dunaj, Backerstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarnah in špecerijskih štacunah monarhije, tako med drugimi pri teh-lc firmah: Maribor: J. D. Dankalarijcva vdova, A. W. Ktiuig, lekar; Gradec: Lrtl & Krepesch, D. Sigmnnd, M. Seiner, P. X. Secgcr, trgovci, V. Grablovvitz, lekar; Celje: F. Janescb, trg.; Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. P. Hauscr-jevi dediči, A. Ueinitz, F. Ervvein, lck.; Ljubljana: Eggenbergerjeva vdova, Ot. Schcnk, lek. P. Lassnik, M. Golob, trg.; Ptuj: G. Karagvena, A. E. Reithammer. (199—12)
Občno priljubljeni in po zdravniških izrekih skušeni
Štajerski zeliščni sok <23°-u)
3c dobi vedno v čvrstem stanji pri J. fl* ud i    !<>il iicr-ji.
lekarji v Gradcu, v B ankal ari-jevi lekarni v Mariboru in pri M. Morio-U v Mariboru. Cena za steklenico *j*7 kr. a. v.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast Dr. O. KttllSČll, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—B6)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdate^ in za niednistvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".