..... '-WIWW«" Samo 50 komadov Koledarjazal.1900 je 6« v zalogi, za to raj gazite brz-i po lijem, kteri ga še nemate. Velja le 25 centov. IHP Ml. "»-'lUJUlMll List slovenskih delavcev v Ameriki. 24- marca 1900. Leto "V^IIT. Barbarski sleparji. Dečka grozovito mučili. Pomlad je prišla. Kakor kaž^ koledar, seje 20 marca zvečer ob 8 uri 18 minut pričela Svečanost ob pričetku dela za veliki predor. Priprave za svečanost izkopauja poaiiad. IJa tudi po lepem in gor- j prve lopate zemlje pri zgradbi pod- Chicago, 20. marc:>. Da^ee so ! keni vremenu spoznamo, da se je približala vse oživljajoča pomlad. Minoli teden smo imeli že precejšen snežni vihar, sedaj pa nas posebno opoludne solnce že prav prijetno < greva. Nadejati se nam je toraj zanaprej lepega vremena, ako ne bodo zima še enkrat rogovilila Komisar za cestno snažen je men\ da mu je zima pustila še mnogo mu< go dela, ter so boji, da se bode moral bolj zanašati na lopate svo jih ljudi, nego na vse ogrevajoče solnčne žarke. Kaj velja zadnji sneg mesto New York? Odhtranpnje zadnjega sik ga iz cest v New V rku je veljalo «,d«b lek z-i o- stno snažen je svoto $123 SOI ; pri tem je tudi gorko vreme veliko bil"kolikor mog- če na svežem zraku j pomagalo. Sneg v februvariju je Polagoma je otrok okreval iu s te veljal m*6t<> $140.000, pri kterem lesnimi močmi vrnile so se tudi j baje koutraktor ni naredil dobička, dušne, da se je deček zamogel spo minjati kaj so ž njim ravnali. p stavili pod zatožbo Ano Svehla iu tri može radi zarote v škodovanje mesta Chicago in železuične družbe Zarotniki so pričeli že 14 pravd za odškodnino, trdivši, Ludovik (»o-lick, lOleten deček, je postal p hab-Ijeuec in idijot pri žoleznifcni nezgodi, ktero so prouzročili mestui in železnični uradniki. Odvetnik železnice je uvidel, da ima opraviti z sleparsko zaroto, toda strašno pohabljeni deček se ni dal premotiti, da bi kaj drugače izpovedal, nego ga je sleparska tolpa naučila. Otrok je bil videti 6trašuo zanemarjen iu od grozovitega ravnanja skoraj blazeu. Dečka so vz^li zarotuikom in ga izročili v oskrb izkušenemu zdravniku. Ta mu je dajal tečno hrano iu skrbel, da j Pripovedoval je, da ga Ana Svehla ni samo pohabila in poparila, ampak mu tudi pretila, ga peči pri živem telesu, ako bi pri sodu i ji drugače govoril, nego ga e naučila in iz strahu pred nadaljnem mučenjem je storil vse, kar so od njega za h te j vali. Nato so Svehl<» in druge zato-J žence zaprli. Skupna svota, kt^ro ao zarotniki v svojih 14. pravdah dobiti upali, bi znašala $200 000. Več pravd so že dobili. Parnik ,.Panillac" zgubljen. Od velikega francoskega tovornega paruika „Pauillac" ni nobenega sledu iu sedaj n« gojč več upanja, pač pa pri poslednjem toliko več. Naglej v zadregi Nagle, k«'Oiisar za cestno snaženj«' v New Yorku j«-* v zadregi. Pojasniti mora namreč kako pride, da je bilo za 115 000 kubičnih yardov več snega odstraniti, ko ga |e padlo fii palcev debelo, nego ko ga je padi«. 10 palcev? In zakaj je odstranje-nje prvega snega S 17.000 več veljalo, nego poslednjega? Sprva je menil, da sta dež iu solnce temu kriva, kar si pa nasprotuje, ker dež in solnce sta odpravila vendar velik del sn« ga. l\-tem je navedel kot uzrok parado na dan sv. Patrika. Konečno je komisarju šinila v glavo rešilna misel in pričel trditi, da je da bi bo pokazal od kake strani ne- temu uzrok led, kterega so morali poškodovan. Parnik je dne 3. fe- . Usekati. To je sicer opravičilo višje bruvarija odpljul iz New Yorka in str. ške, nikakor pa ne za 115.000 nekaj dni pozneje je nastal vihar, kubičnih yardov več enega, k^r ee veliki kupi snega skrčijo v male ledene gruče. Polom sleparske banke- Chicago, 21. marca. Po hu- kteri je teden dnij divjal na atlantskem morju. Sedaj mislijo, da se je pumik morda v tem viharju z moštvom vred potopil Kapitan Gic-quel, jeden najzanesljivejših urad- nikov parobrodne črte je vodil par- <* *m upiranju upnikov so danes po- nik. Tudi 61 mož broječe moštvo stavili kuratorja za bank,rotuo sle- je bilo sestavljeno iz najboljših ljudi Parsko družbo »Combination In- od druzih parnikov. „Panillaca'- to- vestment Cr." Ista je obljubila, da vor so bili stroji razne vrste, elek- j bl P" vlman Catholic Orphan Asylum in uika-kih 200 čevljev od katedrale. Rai-neva postava pa predpisuje, da se 200 čevljev od kakega irskega zavoda ne smejo prodajati opojne pijače. Gotovi ljudje sedaj trdijo, d8 si bode unijski klub iz navedenega uzroka moral poiskati drugi prostor. Ker je toliko denarja in vpljiva v kapitalističnih in političnih krogih, ne prekriža Raineva postava uikakih načrtov, kakor se tudi bogata Trinity cerkev v njenih mnogih stanovainih hišah ne briga za dotične zdravstvene p stave. 30 osob poškodovanih. Chicago, 21. marca. V poslopju „Blakeley Printing Company" na Market cesti se je danes zvrnila v globino, vspenjača s 30 osobami. Vsi so bili poškodovani, jedni več, drugi manj. 16 poško dovanih mož^so* odvedli v bolnišnico. Poškodovaui so delali pouočni čas pri Blakeley Printing Co. in se hoteli zjutraj po dokončanem delu pelja l na vspeujači navzdol. Do-spevti do tr-tjega nadstopja so je vspen iit-a naenkrat utrgala in vse 3kupaj se je zvrnilo v pritličje. kel je Janez na to. ,,Ko sem prišel v Ameriko, sem poizvedel v pisarni ,,Glas Naroda44, kje bi se najpreje kako delo dobilo, ker sem izučeu kovač, ali dali so mi Bvet se vea-c ga dela poprijeti, ker ne znam angleško govoriti. Res dobro so mi tam svetovali, ker koj kosem drugi dan prišel v Pennsylvanijo, sem do-l il delo. Tudi sem imel tol.ko pameti, da sem se takoj na ta list — ,,Glas Naroda44 — naročil še prej, domovini. Jaz sem bil starejši sin in ko sem prišel od vojakov so mi kmalu moj oče umrli. Mati — Bog jim daj nebesa — so že preje umrli, ko sem še bil otrok, tako, da Be jih komaj spominjam. Ko sem dvema sestrama njih dele izplačal mi ni ostalo druzega nego bajta in mali gruutec. Moja žena je imela sto goldinarjev dote — reči pa moram, da je pridna, delavna in varčua ženska. Imava dvoje otrok — Ja- ,,-----------------------------r ji -----— ---------* ----- ko sem iz New Yorka odšel. Od > nezka in Micko — včasih sem kak goldinar pri kmetih za kovaško delo zaslužil — pa za to delo naš kraj ni dober. Na malem polju sva se torej Be ženo mučila in trudila, pa naj sva počela kar sva hotela, naprej nisva mogla nič. Bolj in bolj sem zaostajal v vseh rečeh in sprevidel sem, da jaz iu moja družiua ne bodemo vse življenje druzega nego siromaki — malo boljše, uego prosjaki. Šmentl sem si mislil, ako gredo drugi ljudje v Ameriko, zakaj bi pa jaz ne šel? Mislil, storil. Denar za vožojo v Ameriko sem si mogel izposoditi, ta in drugi dolg sem poplačal in sedaj čutim, kakor bi bil ves drugačen človek postal. Preje so me trle skrbi za jed, za obleko, za davke, za obresti in druge potrebščine, postal sem čmereu in obupan. Sedaj pa imam zopet veselje do življenja, vzredil bodem svoje ot.roke lahko kakor se spodobi in brez prosjačenja — res, k moji popolnej Breči manjka le, da Be žena in otroci z menoj združijo. Namen imam se tukaj kot samostojen kovač naseliti — če to stori kak „ajriš4,Majk storiti more, tudi mi Slovenci nismo kar take šleve". „Janez, ti toraj misliš, da je Ame- Prekanjen načrt. George \V. Van Siclen, predsednik amerikanskega soveta jugoafri-kanskih republik i?t pooblaščenec Transvaala v Ameriki, je naznanil portugalskemu poslancu v Wash-ingtonu in objednem portngalski vladi v Lisbmu, da ima slednji ponuditi pos< jilu v znesku S6,000 000. Ta svota je bila pripoznana od razsodnega tribunala v Genfu kot zahteva za Dr lagoa zaliv. Siclen pravi, da ne ve od kod izvira ta denar, toda lahko je uganiti, da istega po-uujaio boerske republike, da bi na ta nič Vfcč nenavadni način zaprli „7.adnja vrata" v Transvaal in Oranje državo. Požar v visoki hiši. \ Wolf tfc Abrahamovi krojaški delalnici v 13 nadstropnem Condict p ' s 1 o p j u na Bleecker c^ati je tedni izbruhnil požar, ter prouzrt»čil 815.-000 škode. Gasilci so potegnili gasilne cevi v deseto nadstropje, kjer so morali razbiti troj? vrat, predno so mogli doseči plamen. Wolf & Abrahams cenijo svojo škodo na $10.000. $60.000 primanjkljaja. E 1 m i r a. N. Y., 20. marca. Danes so pregledovali knjige ponever-jenja Jtrivega mestnega komornika Frank E. Bundyja. Samo v knjigi za do. rdke davkov so našli 833.000 primanjklaja. Sedaj mislijo, da bode ves primanjklaj znašal S60.000. Umoril mater in petero otrok. Ralegh, N. C., 22. marca. V Garneru, šest milj od tod je minoltf" noč zamorec Tom Jones umoril za-uorko Ello Jones in petero njenih otrok, potem pa zapalil hišo. Dva otroka, 5 oziroma 7 let stara, sta ušla. Morilca bo zaprli, toda vkljub temu je dvomljivo, da bi ušel liu-čanju. Frick-Carnegieve homatije- Pittsburg, Pa., 22. marca. Vkljub vseh nasprotnih trditev je ideti, da so se pri konferenci v Atlantic City zastopniki Fricka in Carnegija vendar-Je sporazumeli. Posledica temu bode baje, da bode Frick opusti 1 svojo tožbo za 816,000.-000 Kakor pravijo, bodo prihodnji t deu osnovali nov- • družbo z 8200,-000 000 kapitala z gradenjem obsežnih tovarn takoj pričeli. Nova družba, pri kteri ostaneta 1 rick in Lowy Carnpgieva sodruga, b.v*e izdelovala iste izdelke, kakor sedaj National St^el Co., Federal Steel, Co., American Tin Plate Co. in America- Steel & Wire Co. rika dobru dež^la_ in se da v njej živeti?'4 sem ga vprašal. Na to mi je .odgovoril: ,,Zjedi-njeue države so velika dež.-la in vsake vrste so tukaj kraji kakor ljudje: dobri iu slabi. Kar j^ tukaj najbolj potrebno je, da se čkvek nase in na svoje roke zanese. Tja v en dan kakor voliček, človek tukaj ne sme živeti, brez korajže ni nič. Ce se človek potrudi za delom, bode enkrat le pravi kraj zadel. Še enkrat pa rečem, da ako bi „G!as Naroda44 ne prebiral tako vestno in pazljivo, ali ako bi ga sploh ne či-tal, potem bi s? tudi Bog ve kje v Ameriki pogubil iu taval kakor se to s tolikimi našimi rojaki zgodi. Ta časnik ima vestne iu zanesljive dopisovalce in na njih besede se lahko človek zanese. Ako bi naši rojaki vedeli bolj časuike ceniti in se ne obračali na besede starih bab v stari comoviui, češ: „cajtenge la-žejo", potem bi SloveDci v Ameriki veako leto veliko tisoč dolarjev denarja več zaslužili in bi tudi v vednosti in razumnosti pridobili". Tako je govoril moj prijatelj Janez — ali ima prav ali ne, to naj pa dragi Čitalec sam razsodi. Seveda... misliš vsako pivo je. "obro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako Bi kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da'je boljše nego dobro. — Ijtoje NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN. - - - *IGH. f PRODAJA SE POVSODI V f SODČEKIH IN STEKLE-I NICAH. L _________ ___________________________________. ___ _, r S: '"i" ■ --"■•■ - • - Entered as second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Ixdaj&telj in urednii: Published by F. 8AK8ER. 109 Greenwich 8t. New York City. leto velja list za Ameriko $3.—, tt pol leta..............«1.60, La Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta...... 3.50, §f *3trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki ,Glaa Naroda4 in izhaja vsako sredo soboto. " ,GLAS NARODA" („Voice ok the People") Will be isued every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plačia 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ■e ne uatisuejo. Denar naj bo blagovoli poslati po Mon >y Order. Pi i spremembi kraja narofcnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi Dvnika. Dopibom in pošiljatvam naredit*-aaslovom: „G!as Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Iz nasil novih kolonij. Preiskava v La Gloria. Havana, 20. marca. Glavni governor Wood je dal poveljniku v Puerto Principle povelje natančno preiskati vodstvo kolonije ,,La Gloria", o kteri se je čulo več pritožb. Poštni ravnatelj polkovnik Rath-bone vodi poštno preiskavo in bode jutri o izidu poročal gen. Woodu Pregledovalec, kteri ima zadevo v rokah, je priporočal, da se odpravi poštni urad v La Gloria. Napredek na Kubi. Havana, 20. marca. Volitve so odložili do konec maja, ker je komisija za napravo volilnih pravil svoj lepi čas dosedaj večinoma po-tratila, ne da bi kaj storila. Slednji dan za vpisovanje je določen na 11. aprila. Majorji bo dobili od državnega tajnika povelje, razdeliti svoje občine v okraje z 400 volilci, za vsak okraj pa preskrbeti volilni prostor. Po volitvi bodo število še na Kubi nahajajočih vojakov od 8500 znižali na 6000. Toda o ustanovitvi kubanskih polkov, da bi nadomestili amerikauske, "noče general Wood nič vedeti. Zadruga posestnikov nasadov je z Spancem Borrelom sklenila pogodbo, jim za-naprej vsak mesec poslati tisoč poljedelskih delavcev iz Španije na Kubo, da bodo zamogli vsled vojne hudo zmanjšano prebivalstvo zopet nadomestiti in na ta način polniti žepe kapitalistov, kakor pred vojno. Kimberley, 20. marca. (Za-kasnjeno.) Pri Fourteen Streams, 48 milj severno od Kimberley, kjer vodi železnica čez Baal reko, še vedno trajajo boji. Angleži so uplenili dva čolna ob južnem obrežju, toda Boerci imajo brod še vedno v rokah. Danes je 20. baterija streljala na sovražnika z velikim vspe-hom. Tu se zbira brigada kraljevih yeomanryjev (trabantov). Pri Fourteen Streams zadržana armada je ona pod poveljništvom Methuena in namenjena Mafeking osvoboditi Vojni med Boerci in Anglijo. Se trideset dni. \ Pet sto milijonov! Dostikrat smo že na tem prostoru omenili kako upanje na dobiček goji Bkcpuštvo amerikanskih kapitalistov glede dohodkov od osvojenih otokov. Ako bi bilo teh dohodkov deležno v s e'ameriskauBko ljudstvo kakor nam imperijalisti vedno ob-ljubujejo, potem je gotovo zanimivo si enkrat pri pravi luči ogledati kako visoki bi morali biti dohodki, da bi saj vloženi kapital zopet nazaj dobili. Kot vloženi kapital ljudstva je v tem smislu smatrati stroške špansko amerikanske voj-ske. Ves v to svrho izdani kapital je naveden v sledeči sestavi. Vojska se je prifcela 1. 1S98. Stroški za armado in mornarico med dotičnim fiskalnim letom so znašali $120,000.000. Dva meseca istini-tega vojskovanja je veljalo nad 195,000.000. Leta 1899. so izdali 8277,000.000 za vojno in mornarico. Ako od te svote odštejemo 70 milijonov kot normalne stroške, ostane še vedno $207,0^0.000 izvaureduih stroškov. Vojska na Filipinah je pogoltnila leta 1899. skoraj 8164-, 000.000. Ako prištevamo k temu kar bode ta vojska še nadalje veljala in jednake splošne in višje zahteve za vojno in mornarico, potem znašajo stroški špansko-amerikan-Bke vojske $550,000.000. Pri tej avoti pa ni vračunano kar bodo v bodoče izdali za pokojnine kot na-ravnostne posledice vojske, i Toraj, ako bi v s e amerikansko ljudstvo od osvojenih posestev dobivalo dobiček, moralo bi naj prvo dobiti nazaj malenkost pet sto milijonov, ktere je vtaknilo v podjetje. Toda v istini stvar nikakor 11 taka kakor se nam kaže na prvi pogled, kajti omenjeni dobiček se bode v obliki davkov le v zelo mali meri stekal nazaj v zvezni zaklad. Glavni delež bode prišel v roke relativno malemu številu kapitalističnih podjetnikov. Brez ozira na oBtudnosti in infa-mije osvojevalne politike, toraj vse kaže nato, da so amerikauskemu ljudstvu zvabili iz žepa onih 500 milijonov, da bi kopici ljudi odprli nove vire bogastva in istočasno pomnožili njihovo ožemalno moč lastni deželi. Pravi predsednik Kriiger potem bode konec vojne L o n d o n, 20. marca. Iz današ njih naznanil vojnega urada je razvidno, da oproščenje Mafekinga ni še tako hitro pričakovati, ker polkovnik Plumerjev oddelek ni dovolj močan irfyotrebuje pomoči, predno se zamore naprej pomikati. Vkljub temu se še veduo širi vest, da so Boerci opustili obleganje, ker boje, da bi jih Roberts ne zajel. Dalje pravijo, da bode imel Buller kmalu 40.000 mož na razpolago, Boerci pa imajo v Natalu samo 15.000 mož, ktere mora Buller preje premagati, predno se zamore kaj druzega lotiti. General Kitchener je osvojil Priesko brez upora, ker so Holaudci, kteri sozasedali mesto, položili orožje. Generala Roberts in Buller čakata, kako se bodo raz. vile razmere v Oranje državi in Natalu, predno se bodo njih armade dalje pomikale. Buller poroča, daje v Ladismithu >d 7. do 19. marca umrlo 27 oseb za močvirsko mrzlico. Exchange Telegraph Co. poroča, da po olici-jelnem izkazu znašajo zgube Boer-cev 2120 mrtvih, 1251 ranjenih in 4351 bolnih, skupaj 7722 mož. Ro berts je danes popoludne brzojavil iz Bloemfonteina, da se transvaal-ski Boerci umikajo čez reko; dalje, da je vjel 33 mož in vplenil 200 pušk, mnogo živeža iu streljiva. Steiju jeBurgherjem naznanil,kdor se bode podal Angležem, bode ustre Ijen kot izdajalec. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR. 8AKSBR & CO. 109 Greenwich Str., New York. Na bojišču je mirno. London, 22. marca. Na jugo afrikanskem bojišču je videti vse mirno. Iz Bloemfonteina v Kap stadt dospeli poročevalec brzojav Ija „DaiIy Mail", da bode v stolici Oranje države vse vojno gibanje tri tedne počivalo, da se izvršijo goto ve obravnave. Kake vrste so te obravuave in ako ima governor Mil nerjevo potovanje v Bloemfontein z iBtimi kaj opraviti, ne pove poro čevalec, ampak prerokuje le hiter polom boerskega upora. Iz Pretorije Be poroča, da so Boer ci pripravljeni na obupen upor Predsednik Kriiger je rekel, da ni nikdar videl Burgherjev tako navdušenih, ter misli, da bode prišlo do obupnih bojev. Iz Lourenzo Marquez se poroča, da se bodeti obe boerski republiki zjedinili v jedno državo, ktere prvi predsednik bode Kriiger, Steijn pa višji poveljnik boerske armade, ker je Jonbert baje zgubil zaupanje svojih rojakov. Boerci zopet zmagovalni. London, 23. marca. Boerskega poveljnika Snymaua taktični vspeh pri Mafekingu nasproti Plumerjevi pomožni armadi povečuje splošno zanimanje, ktero se sedaj zbira ob obleganem Mafekingu. Včeraj večer se je zopet govorilo, da je mesto že oproščeno, toda vejui urad tega poročila ni mogel potrditi. Se bolj skrivnostno doni iz boerskih virov prihajajoče poročilo o vjetju generala Gatacra in njegovega štaba. Poročilo*iz Kroonstadta, ktero poroča, da je poveljnik Olivier nate-pel Angleže je baje oficijelno, ako-ravno vojni urad o tem molči. Kako močna je prav za prav boerBka armada pri Kroonstadtu, Angleži ne vedo. Mogoče je, da se trausvaalski Boerci južno od Baal reke sploh ne bodo več upirali, da vrnejo Ora-njevcem, ker so izročili sovražniku Bloemfontein brez boja. Preosed-ika Kriiger in Steijn, generali Joubert, De Wet, Delancy i. dr. so soboto v Kroonstadu pri vojnem sovetu sklenili, vojsko nadaljevati. Kroonstad, Oranje država, 22. marca. Poveljnik Olivier je napadel britiško armado pod poveljništvom generala Gatacra blizu Bo thulie ob Oranje reki, jih z velikimi zgubami zapodil nazaj in veliko število vjel. London, 22. marca. Poročilo o Gatacrevem porazu pri Bethulie tli ne verujejo, ker je bil po poslednjih poročilih omenjeni general kakih 30 milj severno od Bethulie. Pretoria, 19. marca. (Zakas-njeno.) Poveljnik Snyman je napadel danes Plumerjev oddelek pri Lobatsi. Angleži 'so bežali, pustivši Boercem 4 vjetnike in 15 zabojev streljiva, s konji in topovi vred. Z oproščenjem Mafekinga toraj zopet za dalj časa ne bode nič. Polkovnik Plumer se je že pred tremi meseci z 2000 možmi napotil proti Mafekingu, da bi oprostil mesto, toda na vsem potu so mu nagajali Boerci in ga sedaj celo pognali nazaj proti Ramutsi. Ako je Plumer reB zgubil svoje topove, potem mu bode še slaba predla. Pred Mafekingom so baje Boerci pustili le malo krdelo moštva, večinoma topničarje. V okolici Warrentona, Beverno od Kimberleya divjajo hudi boji. Boerci a o vspešno odbili dva napada Angležev. Proti Mafekingu je železnica popolnoma razdjana. Durban, 22. marca. Med tem ko si Boerci in Angleži v Oranje državi privoščijo počitek se nadaljuje vojevanje ob meji Natala. Boerci so zažgali mesto Pomeroy 30milj iztočno odLadyamitha in potem se umaknili britiškemu oddelku, kteri je zasedel prostor. Angleži so Bicer s topovi streljali za umikajočimi Boerci, toda slednji, kakih 5000 mož močni, so bili že na varni višini. Morda dvojni umor. Providence, N. J., 20. marca. Med prebivalci sosednega sela Oak Lawn, je vladala danes zjutraj velika razburjenost. V gozdu, miljo od ceste stoječi koči so našli truplo Jožef Chevalierja in ne daleč od kočo njegovo ženo nezavestno, ktera je popoludne umrla. Louis Raymo, kteri je pri dvojici stanoval, je pravil, da je žena danes zjutraj ob ^2. uri vstala, da bi zakurila in našia njenega moža mrtvega. Raymo je šel potem s ženo k soBedom poročat o Chevalierjevi smrti, na poti pa se je žena nezavestna zgrudila na tla. Raymo jo je pustil ležati, si pri sosedu izposodil konja in voz in se peljal v Olney-ville, da bi Cbevalierjevim sorodnikom naznanil, kar se je zgodilo. Sosed je našel ženo danes zjutraj in nesel nezavestno v svoje bližnjo stanovanje. Tam je umrla, ne da bi prišla zopet k zaveBti. Na obeh truplih ni bilo najti nikake rane, toda vkljub temu se splošno misli, da nista umrla naravne smrti. Rnyma so zaprli. Baker našli v Pennsylvaniji. Canton, Pa., 21.,marca. Nek mineralog je nedaleč od tod našel žilo kvarca, v kterem se nahaja 90 odstotkov bakra. Ker so nedavno pri Genesee Forko, Potter Co. našli zlato, so tudi v tukajšnjem kamenju pričeli iskati rudnino ter nepričakovano našli baker v veliki množini. Frick in Carnegie. Pittsburg, Pa., 21. marca. C. M. Schwab, predsednik Carnegie Steel Co., je rekel danes večer, da se poslovna konferenc, v Atlfcn'ic City nikakor ni bavila o sporazum-ljenju glede tožbe, ktero je H. C. Frick vložil proti Carnegie Steel Co. Frick tudi o kakem sporazum-Ijenju noče nič vedeti. Rudarski izgredi v lndiani. Boonesville, Ind., 22. marca. Mestno predstojništyo je danes zapriseglo 50 deputy šerifov, ker je 700 unijBkih rudarjev sem prikorakalo in zaprlo Wooley, Nestor in Kelley rudnike, v kterih so delali n» unijski ljudje. Poskusili bo slednje organizirati. Pri sodnijskem poslopju so uvrstili vse neunijske delavce v jedno vrsto. Na glavni cesti je prišlo do izgredov, pri kterih je prišlo do nasilnih prizorov i" bilo več neunijskih delavcev ranjenih. Steunenberg kot priča. Washington, 22. marca. Steunenberg, governer Idabe, kteri je naravnost odgovoren za grozovi-tosti soldateske v Coeur d' Alene, je bil danes zaslišau pred vojnim odborom kot prva priča. Njegovo zaslišanje je trajalo vse dopoludne in se bode jutri nadaljevalo. Steunenberg je pripovedoval dolgo povest o uzrokih izgreda, pozivu vojakov, zapiranju in o ,,Bull Pen". Rekel je, da so bili unijski rudarji v Shoshone countyju tako močni, da krajevne oblasti niso mogle vzdržati reda, in da je zato prosil vojaške pomoči. Steunenberg je ostal pri Bvoji trditvi, da je bil ta korak za ohranitev reda in v varstvo posestva v Coeur d; Alene pokrajini absolutno potreben. Ker vojaško ravnanje ni zamngel osebno voditi, izročil je isto gbvnemu pravdniku Bartlett Sincl::iru. Vojaštvo je bilo vedno pod državno kontrolo in are-tovanja so s^ vršila na povelje Sin-claira. Po governerjevi pripovedi so se obnašali vojaki kakor nedolžni otroci- ,,Bul Pen" je popisoval kakor pravi paradiž jetnišnice. Dohodki notranjih davkov. Washington, 2 i. marca. Po mesečnem izkazu zakladnega urada so v februyariju dohodki notranjih davkov zuašali^$20,809.665, toraj 81,160.659 več nego meseca febru-varija 1899. Od posameznih dohodkov spada na: opojne pijače S8,301.522, pomnožili za S276.754; tobak 84,738.412, pomnožili za $390 168; varene pijače 84,202.773. pomnožili za 8415.242; oleomarga-riu $205.644, pomnožili za $45.919; posebni davki S21 793, zmanjšali za 88452; razui davki 83,330.519, pomnožili za 841.027. V minclih OBmih mesecih tekočega fiskalnega leta so znašali dohodki notranjih davkov 8195,608,878, toraj se pomnožili za 816,825 184 proti do-tičnemu obroku prejšnjega leta. Poneverjenik v britiški armadi. Detroit, Mich., 20. marca. General W. L. White, kteri je bil radi poneverjenja 840.000 med špansko-amerikansko vojsko pod zatožbo, je pobegnil v Kapstadt. Kakor je razvidno iz pisma, ktero je pisal Bvojemu bratu, je White stopil v britiško armado, da bi se bojeval proti Boerci. White je po begnil iz Chicage v New Orleans, kjer je stopil v službo kot paznik v Kapstadt namenjenega transporta mul za britiško armado. Na dotič nem parniku je bilo 1000 mul in za krmenje živine 40 indijskih kulijev. Ko jo bil parnik še kakih OBem dni od Kapstadta, nastal je na njem požar in kuliji so se pričeli puntati. K sreči so ogenj pogasili in punta-rijo zadušili. 0 štrajku strojevodij v Clevelandu C1 e v e 1 a n -i, O., 22. marca. Da nes ob 2. uri zjutraj so sklenili, da se ima ob 8. uri zjutraj pričeti štrajk v tovarnah za stroje. Ljudje so šli toraj kakor navadno na delo, toda ob 8 uri isto ustavili. 1500 strojevodij je šlo na štrajk. Šest tovarn je zahteve strojevodij takoj dovolilo in 300 možje šlo zopet na delo. Razun 1200 strojevodij, delajo drugi delavci še dalje, toda v malo dnevih bodo morali tovarne zapreti. Da bi štrajkarje nadomestili, na to še misliti ni, ker jim je že pred štrajkom primanjkovalo strojevodij. Tudi neunijski ljudje se družijo k štrajkarjem in so še bolj navdušeni za štrajk, nego člani unije. Bosi so danes popoludne zbo rovali in sklenili zahteve štrajkar-jev energično odbijati. Popoludne se je razširil štrajk na drugo tovarno, kjer so se delavci zjutraj še upirali štrajkati, opoludne pa je 180 neunijskih strojevodij ostavilo delo. Morilka'oproscena Cincinnati, O., 22. marca. Sodnik Spiegel je porotnikom kriminalnega sodišča priporočil oprostiti mlado dekle, ktera je ustrelila svojega zapeljivca, češ, daje izvršila čin v stanu blazne razburjenosti To ravnanje sodnika je prouzročilo veliko začudenje, ker viada splošno mnenje, da bi morali porotuiki rešiti vprašanje, ako je dekle v blaznem stanu izvršila čin ali ne. Zato-ženka je bila Mamie Reting, zalo nemško dekle, ktera je ustrelila svojega zapeljivca Edvard Grafa. Po objavi porotniškega odloka so zatoženko na mestu oprostili. Roparji mučili dečka. IL i c k s v i 1 i e, Mass., 21. mar ca. Radi grozovitega čina dveh roparjev na oddaljeni farmi Abraha ma Broadbenija, je tukajšnje prebivalstvo zelo razburjeno. Farmer se ;e podal s svojo družino, izvzemši beh sinov Jož. fa in Viljema v Fall River. Joži-f, 10 leten deček je bil sam doma, ko sta pr.šla v hišo dva roparja. Deček je bežal v skedenj, kamor sta mu lopova sledila, mu zvezala roki in nogi, mu dela vrv okolu vrata in ga obesila na bruno Ko Bta oropala hišo, vrnil seje Viljem domov in takoj pričel iskati brata, bterega je konečno našel sKeduju obešenega. Ko je odrezal vrv se je pokazal' , Ja. je deček še pri življenju Trije brzo poklicani zdravniki so ga sicer zopet obudili k zavesti, toda le malo je upanja, da bode možno rešiti mlado življenje. Goebelov morilec. Louisville, Ky., 20. marca. Državna priča, seržant Golden, je rekel, da je mulat CombH morilec senatorja Wm. Goebela. Combs je ueustrašljiv in izvrsten strelec. Ni dolgo tega, kar je ušel iz ječe in se klatil okolu. Njegovo hrano je baje redno plačeval s&l iz državnega poslopja. Combs je sedaj v Elliot couutyju, kjer ga stražijo pristaši njegove stranke. Will Durham, kteri sedi v ječi, je danes priznal, da pozna morilca. Pričako\ati je, da bode glede obečane nagrade $100.-000 še marsikaj prišlo na dan. Golden je prišel danes veier iz Winchestera in se v zaprtem vozu neljal v hišo prijatelja na severni strani mesta. Boji se z&vratuih morilcev med svojimi najboljšimi prijatelji. Sprva je bilo določeno, da njegovo ime kot državna priča ostane tajno do obravnave, toda po neprevidnosti detektiva se je objavilo. Državni pravduik mu je prepovedal govoriti s časnikarskimi poročevalci. Novo zlato polje v Coloradi. L e a d v i 1 1 e, Colo,, 21. marca. V bližini Haydenovega raneha bo našli zlato polje, ktero glede bogate žile presega ono pri Cripple Creeku. Tona najdene rude da 48 unč Čistega zlata. Nedavno so staro zapu ščeno jamo zopet preiskali. Jama je bila 85 čevljev globoka, in ako bi bili prvi zlatoiskalci le nekaj čevljev še globokejt kopali, našli bi bili bogato zlato žilo. Zlato se nahaja v tej jami kakor pri Cripple Creeku v obliki sylvanita. Iznajdba novega zlatega polja je tukaj in v druzih krajih prouzročila veliko razburjenje. Včeraj je odrinilo od tod 150 ljudi, da bodo na novem zlatem polju iskali srečo. Deček morilec. Indianapolis, Ind.,21.marca. Danes večer so pod zatožbo uboja zaprli Peter Schwarza, ml., sina kolektorja pivovarne. Vjetnik je devet let star in je v prepiru vrgel kos opeke v John Duncana, dečka iste starosti in ga tako nesrečno zadel v levo Bence, daje umrl. Pet centov za vsako podgano. Astoria, Oreg., 21. marca. Mestni sovet je danes večer določil, da se za vsako, policijskemu načelniku izročeno mrtvo podgano plača iz mestne blagajnice pet centov nagrade. Ta naredba ostane v veljavi 30 dni in je smatrati kot varstvo proti nevarnosti okuženja, ktero preti mestu od ladij, prihajajočih iz okuženih pristanov. Kuga v San Francisco. San Francisco, 21. marca-V kitajskemu delu mesta so od nedelje triie prebivalci za kugo umrli, tako namreč trdijo zvedenci zdravniškega soveta. Danes so izdali uredbo, ktera vsakemu Kitajcu prepoveduje zapustiti mesto z ladijo ali železnico. Dr. Bazet, član zdravniškega soveta je rekel, pri umrlih Kitajcih so b^ kazali brezdvomni zuaki kuge. Iz Washingtona je zdravniškemu sovetu došlo povelje, se prislužiti vs>-h mogočih sredstev, da se prepreči razširjanje kuge po druzih delih dežele. 57 nadzornikov in 50 zdravnikov so zaprisegli kot zdravstvene uradnike 100 policajev bode spremljalo iste na njih vsakdanjih ogledovalnih potih skozi kitajski del mesta. Ako se bode kuga nadalje razširjala, odvedli bodo bolnike v osamljeno bolnišnico in ako potreba čez ves kitajski del mesta ukrenili karanteno. Sploh pa belopoltno prebivalstvo nima Btra-hu, ker s Chinatc wnom le malo v dotiko pride in hladno vreme ne pospešuje razširjanje kuge. Bombay, 21. marca. Kuga se v Bengaliji strahovito razširja. Mi-noli teden je umrle 4725 osob. Evropejske in druge vesti. Pariz, 20. marca. Od severne železnice se je danes poročilo o drznem ropu kakor pravijo 400.000 frankov, ali okroglo S80.000. Družba, katera trikrat na teden vložuje denar v francosko banko, jeposlala danes 630.000 frankov, med temi za 400.000 frankov malega papirnatega denarja. Denarso deli vtorboin na voz ter istega pod nadzorništvom dveh uradnikov poslali iz postaje na banko. Dva moža sta prišla zraven in uradnika in voznika tako dolgo motila, da je tretji skrivaj izmaknil torbo z denarjem in izginil. Budapest a, 20. marca. Med viharjem se je pri KalooBi prevrnil čoln na Donavi in24kmetov je utonilo. Dunaj, 20. marca. Kakor pravijo bode Don Carlos odstopil svoje zahteve na španski prestol in postal avstrijski državljan. Kretanje parnikov. V New V o r k dospeli: ,,Kaiserin Maria Theresia", 22. marca z Bremena z 417 potniki. „ Teutonic", 22. marca iz I.iverpoola z 871 potniki. ,,Astoria", 22. marca iz Glasgowa z 416 potniki. ,,NoordIand", 22. marca i/ AnUverpena z 603 potniki. ..Darmstadt". 22. marca iz Bremena z 760 potniki. ,,Graf Waldersee". 23. marca i/ Hamburga /. 1 (»S3 potniki. Dospeti i in a j o : ..New York" i/ Southaniptona. ,,La Touraine" iz Havre. ,,Friedrich der Gros.se" i r. Bremena. ,,Friesland" iz Antwerpena. ,,Aller" iz Genove. ,,Spaarndam" iz Rotterdama. O d p 1 j u 1 i so: „La Gascogne", 22. marca v Havre. ,,H. h. Meier", 22. marca v Bremen. ,,Trave", 24. marca v Genovo. ,,Patricia", 24. marca v Hamburg. ,,\Yerkendam", 24. marca v Rotterdam. Odpljuli bodo: ,,Kaiserin Maria Theresia", 27. marca v Bremen. „New York", 2S. marca v Southampton. „Noordland" 28. marca v Antwerpen. ,,Teutonic", 28. marca v Liverpool. ,,I.a Touraine", 29. marca v Havre. „ Darmstadt", 29. marca'v Bremen. ,,AUer", 31. marca v Genovo. ,,Graf Waldersee" 31. marca v Hamburg. ,,Spaarndam", 31. marca v Rotterdam. > A Parn ik listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO.. 109 Gieenwich St., New York. - - r * - i.* .• i.- ...r..v. lafciiSs'i mi;? | Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb. : I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;! II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj Be blagovolijo pošiljati na I. tajnika I v an Govže t a, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"' B e r o 1 i n, 21 marca. Cesar Vi-1 Rahel potres v Gorici se je poja-ljem bode dal iz svoje zasebne šatulje vil v nedeljo 4. marca nekaj minut 100.000 mark nagrade za najboljšo pred š-sto uro zvečer. Čutili so ga avtomobilo, katera so zamore izdelati za vojuo rabo. Tekmovauje bode mednarodno in se bode istega najbrže udeležila tudi Francoska. Moskva, 21. marca. Vsled ruskih poročil iz Cabula so domačini Afghanistana zagrizeni sovražniki Angležev. Istotako se poroča, da Hindu fakirji po vseh krajih briti-ške Indije pridigovajo vstajo proti Angliji. Pariz, 22. marca. „Intransige-ant" objavlja poročilo od Agoncilla, Aguinaldovega zastopnika, da j* vstaški general Pavia naklestil Amerikance pri Cubatu in osvojil m^sto. Agoucillo tudi trdi, da so Amerikanci umorili trideset doma činov iz maščevanja, ker so Filipin-oi ustrelili maršala v Partatis. Dunaj, 22. marca. Danes popoldne seje vršila poroka nadvojvodi uje Štefanijf», vdove prestolonaslednika z grofom El. Looyayem v kapeli grada Miramarepri Trstu Olani cesarske druži ne bo poslali svo čestitke, toda nikakega zastopnika. Neapel, 22. marca. Tukaj je poskušal tat oropati dve amerikan-ski dami gospa in gospodičiuo Bur g^r iz Bostona, Mass. V istem tre uotku ko sti hoteli zapustiti proda-jalnico je skušal lopov gospodičini Burger iztrgrti denarnice iz roke. Ta ga je zgrabila za vrat, vrgla na tla iu mu vzela svojo denarnico. Nato je rekla mimo proti roparju: „Glej, da se proč poberešl'1 mnogi mirujoči ljudje zlasti v zgornjih nadstropjih, pa tudi nekateri v pritličju. Bil je trenotek, dobro čutljiv zgib, rahlo so zahreščala vra ta in zatresla se je steklena posoda v omarah, (.'asopisi poročajo da sp je potres pojavil v Trstu ob 5.uri ' 55minut, in sicer kot precej krepek sunek. V Benetkah pa je bil tako močan, da je povzročil ,,grande pa-nico". V Padovi je bil silnejši, ljudstvo je zbežalo iz hiš na prosto. Čutil 6e je povsod po Beneškem. * * * Raznotero. Umrl je na Rakeku g uadučiUl Ivan Poženei, star 61 let. V Ptuju so suspendovali nemško nacijonalnega notarja Fiiaferro. Laški dež. poslanci iz Istre so se p -svetovali, kako napraviti z modus vivendi b slovanskimi dež. poslanci glede na njihovo abstinenco 1 Na Dunaju je zborovala euketa premo-garjev in lastnikov prem.«g<>kopov; se prt-d vsem za oseruurni delavnik. Drobnosti. Občinski svet ljubljanski je v seji sklenil vložiti rekurz na minister-Stvo z& notranje reči radi utikanja kranjske deželne vlade v avtonomna prava ljubljanske občine. Rekurz se dotika vladne prepovedi, napraviti v Ljubljani samoalovenBke ulične napise. Takih vlada noče, ampak dvojezične. Za Ljubljano hofte imeti dvojezično, v Gorici, v Celju iu drugot pa trpi le euojezične v prilog Nemcem in Italijanom. Po stari navadi: dvojua mera 1 * * * Požar v Skriljah 6 marca ob 7. uri v jutro je zgorela v Skriljah hiša št.63. Gospodar je šil delat k bratu, gospodinja pa po mleko za-se in otroke. Med tem časom se je unel požar. Sosed je zagledal dim nad ■treho, na kar je skočil naglo v hi-*o, ali ui dobil nobenega človeka. Ko pride gospodinja, zakriči, da otroci so goriv sobi. Po stopnicah ui bilo mogoče do njih, ampak sko-si okno, katero so razbili, Bojih potegnili ven. Otroci so stari 6, 4 in 1A leta. Trije zidari so zmetali iz sobe, kar se je dalo rešiti, drugo je pogu-relo. Nabralo se je bilo hitro Ijudij ua pomoč, iu žene so prav pridno prinašale vodo, da so gasili ogenn • » * Predrzen fant- Blizu postaje Račje je neki fant gledal skozi okno že-letuiškega voza, ko muje veter ver-gel klobuk z glave. Ne da bi kaj premišlja!, je fant skočil iz vlaka u klobukom in ga srečno ujel. Po tkodnv&l se ui prav nič, tembolj se je pa začudil, ko so ga na Poljčanab radi tega predrznega skoka iz vlaka uročili orožnika. * * 0 streli ,,1'laninski Vestnik" piše : Iz opazovanj, ki to bo vršila skozi osem let na Štajerskem in Koroškem, povzemamo: Strela je ubila 142 ljudi in 955 domačih živali, vžgala pa 904krat. Večkrat je strela udarila v isti predmet po dvakrat, v neki hrast blizu Podčetrtka na spodnjem Štajerskem celo trikrat zaporedoma. Zažigala je najraje skednje, suha drva in mladje. Živali je bilo pa največ ubitih po planinah. Najrajše trešči v topolo, hrast, vrbo, jesen,javur in brest; v bukev, oreh, lipo posebno pav strožnike le redkokdaj. Topola in hrast sta najbolj izpostavljena streli. V hruško trešči mnogo rajše nego v jabolko. Ved riti pod košatim hrastom ali pod topolo je ob hudi uri najbolj nevar-uo, sploh se je ob hudi nevihti ogi bati košatih dreves. Mlad sleparček in tat. Poročali smo o tatvini v Sc Ikanu in rekli, da bo cigani že v zaporu. Vsa reč se je pa takole zasuka la in pojasnila: Tatvine niso izvršili cigani, marveč oni 15-letui kol^rski učenec Jakob Sakside, doma iz Prvačine. V torek, 20. febr. je bil sam doma. Polastila se gaje želja po gospodarjevem blagu, ukradelje dva prstana, 2 para uhanov, brošo in 51 gld. Ko je čutil, da ljudje prihajajo, sije sam pribil čevlje v pod in se zvezal, padel je tudi na tla v „ omedlevico". Ko je prišla prva domov gospodinja, ga je našla ,,nezavestnega" na tleh, rešila ga iz čudnega pob ženja ter ga ,,spravljala k sebi", kar se jej je pos rečilo šele ob 2. popoldne. Ko je „mogel govoriti je pripovedoval o tatovih, ki so kradli in njega zvezali ter pribili k podu. Vsi so mu verjeli.Čudno pa je bilo, da si je kmalu potem kupil v Gorici nov klobuk, srajco, črevlje in tobaka za smotči-ce. Orožnik Franc Sorč (doma iz Bolca) gaje ostro prijel, kateremu je dečko pripoznal tatvino in sleparijo. Navihanega pobiča je takoj odgnal v zapor. Kdo bi rekel, da si 15-letni pobič tako iztuhta celo dogod- bo o jako nenavadni tatvini 1 * * * Ogerski roparji, morajo biti posebno predrzni tiči. Te dni so prav po američansko blizu Stolnega Be-ligrada naskočili osebui vlak, vdrli v voz s pošto ter ga malone izpraznili, ko so jih pregnali sprevodniki, ustavivši vlak spredi proge. Roparji so odnesli peti in še marsikaj. * * * Prfbudila se je v rakvi. V Szen-Mihalyju, poleg Budimpešte, se je dogodu nenavaden slučaj. 91etna Erszi Nag}*, hči kmeta, je hodila v šolo v Rokosfalvi. Nekega dne ji je postalo slal'O. Ko je prišel zdravnik, je bila že v nezavesti in zbuditi je ni mrgel več. Dete bo prenesli domov, kjer je drugega dne Ijuvalo, tretjega pa se ni niti ga nilo več. Oglednik mrtvecev jo je proglasil za mrtvo. Naslednjega dne popoldne sojo hoteli pokopat' Položili so jo v rakev in jo v sprevodu nesli na pokopališče. Med potom pa se je dete začelo premi« Kati. Nosilci so postavili rakev na tla iu ko so zaslišali iz nje jokanje, bo — zbežali, za njimi pa skoraj vsi ljudje v sprevodu. Samo najpogumnejši so ostali, ki so rakev odprli in odnesli živo deklico zopet domov. Dekle leži še vedno bolno. * * * Za pet milijonov šampanjca je uničeno, ker se je v nedeljo ponoči porušila pivnica Pavla Rogera v Epernayu, kjer je največ šampanca. Razbilo se je 500 velikih sodov in 1,500.000 buteljk v vrednosti pet milijonov frankov. Rojakom! Rojakom po širnej Ameriki naznanjava kako lepo je potovati v staro domovino, posebno sedaj, ko imamo v velikem New Yorku na razpolago poštenega moža g Frank Sakserja. Ako mu potujoči rojaki natančno naznanijo njih prihod v New York, jih sprejme Slovenec in vse odredi v lepem redu in brez stroškov, ter ni potreba plačevati drazih voz itd. V pisarni g. Sakserja bo vsi sodelavci Slovenci in zelo prijazni, a tudi pošteni in človeku le uajbolje svetujejo; o tem sva se podpisana dobro prepričala in z: to tudi g. Sakserja prav toplo priporočava vsem Slovencem Nikjer ne bi dobila ceneje potnih listkov kakor pri njem, o tem sva se tudi pre pričala; nikjer nama ne bi tako dobro postregli, nego pri njem. Skušnja naju je učila, da napačno ravnž. kdor drugače dela in se drugam zateka, nego k g. Fr. Sakserju, kterega z lahko vestjo piiporočava potujočim rojakom. K sklepu pa srčno pozdravljava prijatelje in znance po širnej Ameriki, posebuo rojake v Clevelaudu in brate društva sv. Vida ; tem vsem kličeva: z Bogom! New York, 21. marca 1900. Janez Novak, Blaž Mrhar. KB D S TA. R IIMB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New York* v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz Kje je? FRANK SKOFLANC. doma iz Cer-klja pri Krškem na Dolenjskem; pred dvemi leti je bil v Butte City, Mont. Njegov sosed in tovariš bi rad zvedel za njegov naslov, ako kdo rojakov kje ž njim biva, naj mu pove, da se za njega zanimam, ker on sam ne zna brati; njegov naslov bi rad zvedel: Mihael K o m o č a r, Clear Creek, Scofild, Utah. (4ap.) prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: mVATBSLAND ', na dva vijaka, . .SCUTHWAEE", na -Iva vijaka, 6607 ton. „FitlEELAND",......7116 ton. .."WESTEBNLAND".....5736 ton. (se gradi),......12000 ton. ,-iJEELAND", na dva vijaka, 12000 ton. ,,KENSINGTON", na dva vijaka. 8669 ton. „NOCEDLAND- 5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana najboljša postrežba. ' Pot Čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PII1LADELPH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vzacžju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73?*ro^d^'JS^IORKrT,LTA3?iaSalle St- CHICAGO. - 30 Montgomery St. SAN FRAN0ISC0. - Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnice. Zastopnik te družbe js tudi FR. SAKSER. Ugodna prilika. Ker nameravam podpisana odpotovati v staro domovino zato prodam moj SALOON z v*o zalogo in pohištvom vred. Saloon je na ugod nem kraju in lepa prilika zit tao--ga, kteremd je na tem ležeče, da bi dobil dober prostor Koli ko se prevede ali proda, se lahko prepriča 12 knjig. Več pov6 lastnica. Lojza Schneider, (4ap) 1195 St. Clair St., Cleveland, O. Kje je? JANEZ ORKŠNIK, doma iz ško-cijanske župnije na Dolenjskem ; meseca maja lani je bil na Calume-tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu: Frank Orešnik, Box 123, Sheboygan, Wis., ali „Glas Naroda'4. (1. ap.) POTSDAM, parni k t dvojnim vijakom, 12500 ton. 3TATENEAM, parnik z dvojnim vijakom, IOSOO ton. * * Raznotero Dr. Srb je potrjen županom v Pragi. Slovesuo umeščenje je bilo 14. maca. V tobačnih tovar nah v Lilleu na Francoskem so •Hrajkali delavci. 5 t. m. je spejel francoski finančni miuister odposlance delavcev v avdijenei ter jim obljubil izpoluitev nekaterih zahtev, druge pa prouči. V kaznilnici v Turi pri Kajiru v Egiptu se je uprlo 70 kaznencev, poklicali so jih, da se udado. Tega pa niso hoteli storiti, zato so vojaki ustrelili nanje ter jih ranili 5, 2 smrtno; potem so se uda i —Srbska kraljica Natalija je baje napravil i oporoko, po kateri se razdeli njeno premoženje med reveže v Srbiji in na Francoskem. Kralj Aleksander ne bodi niči — Potres so občutili 4. marca, tudi v Ljubljani. * * * Bogata dedšeina berača. Pariško policijsko sodišče je obsodilo mlado perico Antonijo Mathieu na 31etno j^čo, ker si je prisvojila 200.000 frankov, katere je našla v kotu skrite pri nekem beraču, za katerega je v zad-nem času skrbela. Berač je umrl brez oporoke, iu perica je vzela ves njegov skrit imetek. Toda berač je zapustil knjižico, v katero jenatanč no zabeleževal vse svoje dohodke in izdatke. To knjigo je policija našla iu prijela perico. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo Bedaj za 820.2S 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Naznanilo. Društvo sv. Jožefa št. 12 Jugoslovanske katol. Jednote za Allegheny in Pittsburg in okolico oporni uja vse one, kteri bo kak assessment na dolgu, da naj se pravočasno oglasijo pri bratu g. J. Povšetu, zastopniku društva in poravnajo svojo dolžnost. Društvo je sklenilo pri recini s^ji dne 11. marca, da ak ud Jednote ne plača prispevke prvej polovici meseca, v kterem je te dolžan ostal, iu bil opominjan po zastopuiku, da bode drugi mesec suspendiran od Jednote; ker društvena blagajnica preveč trpi zaradi zanikarmh hratov, ki redno ne plačujejo asesmente, potem ko se veliko nabere pa raje odstopijo Z bratskim pozdravom za odbor društva sv. Jožefa : (4ap) John Germ, 1129 Cherry AU-y, Braddock, Pa Vsakdo gleda kje je hitro, so lidno in ceno po strežen, pri pošilja nju denarje v v staro domovino nihče drugi to ne stori tako cen« in brzo kakor: Fr. Sakser, 109 Greeuwich Street, New York, za $20.28 da 100 kron, ali za $40.56 100 gold. Kje je? MARTIN M UŠI C, doma iz Drago-vanje vasi, okraj -momelj, pred petimi leti.je bil pri podpisanem ua hrani in mi ostal dolžan $67.86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box284, Ely, Minn., St. Loub, Co. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da Bern sa časno preselil svojo trgoviuo s knji gami iz Clevelanda, O., v Pittsburg Pa., terse priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imam vsako vrstnih pripovednih in krasno ve zanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem naročilom. Cenik pošljem na zahte-vanje poštnine prosto. Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street Pittsburg, Pa. Slovensko pratiko prodajam po 10 centov; veliko pratiko pa po 15 centov. Mali zneski se lahko pošljejo poštnih znamkah. MATH. P0GQRELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa Slovenska babica. MARIJA LUKAN, babica z 20tlet tnm izvrševanjem tega posla Be pri poroča Slovenkam v Clevelandu O., in okolici in naznanjam, da bi vam v hiši štev. 63 Oxford St., go vorim tudi hrvatski in nemški Obečam največjo pazljivost in naj boljšo postrežbo. Na razpolag imam več dobrih spričeval. (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford SL, Cleveland, O. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjeclinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. EOTTEBDAM, parnik z dvojnim vijakom, S300 ton; Parniki: MAASDAM, SPAA2NDAK in WERKENDAM. JteJš^ Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. "^SB Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. 3arobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona, Parniki odpljujejo: [z ROTTERDAM A vsak četrtek i u iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadv 'ay, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St., New York. Kje so? KJE JE ? PETER in PAVL STERK, doma z Stnroga trga pri Poljanah na Do-lenjekrm, lani sta sem prišla iz Leadville, Colo. Pri meni imata več pis..-m iu še nekaj važnega in ne vem kam poslati, dokler se ne oglasita. Dalje kje je: JOŽEF KRAL, tukaj se je pisal Nemanič, doma iz Dolenc, župnija Adlešice; lani je bil v East Heleni, Mont., k meni ie priklatil iz S. Dakote in mi nkral $12, potem jo pa popihal.1 Rojake opozorujem pred tem „po-Stenjakom"; njegrv naslcv bi radi 3 vedel: k tefan Jakše, 1002 S.: 13. St., Omaha, NVb. (31. mc) John IVLaurin slovenski pogrelDnils: (Untertaker) JANEZ PETERLIN, po domače Mihe doma iz vasi Mali Videm pri Dobrem Polju. Menije ostal da Evelethu nekaj v ,.sorodu" na brani ni ga opozarjam, da to poravna. Za njngov naslov bi rad zvedel: John D r o b u i č, Box 122, P. O. Mountain Iron, Minn. (10. ap.) Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. « Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sieven-s ki s« priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu m okolici za prireje vanje pogrebov, maziljenje m vse v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Laurium, Mich. 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakoma dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo crejeno prenočišča; ako kdo sem pride in ne v£ kam, naj Be le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaja (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St, Omaha, Neh. > -i:- -n*.-.': % . :. /sr !-' ... ■ '..o ... . ■"•... Zgubljeni sin. (Pripovedka iz dunajskega življenja.) (Dalje.) ,,Za božjo voljo matil" je prestrašeno zaklicala hči. Uprav je poslednjo podobo pritrdila nad svojo posteljo, potem pa hitela k stare) ženi. ,,Saj sem rekla, da se preveč trudite, to ne bi smela dopustiti, najmanj pa, da ste sami šli v trgovino in tako težko pletenico nesli.Ali niste se pustili nič reči. Vse moje besede so bile zaman. Mati, ljuba mati, ne zbolite nam vendar!" Prijela je za roke nezavestno ženo iu jej zelo skrbno zrla v žareč obraz, raz kterega se je pocejal pot. ,,0 saj ni, — ni nič druzega — nego huda vročina", je Btara žena e težavo izgovorila. „Boda že zopet — bolje." ,,Kaj želiš piti, mamica? Mogoče limonado?" jo je Lina prose prigovarjala in z robcem sušila potni obraz matere. Gospa Svoboda je nemo zanikala. Tonika pa nič manj v skrbeh nego Lina, je bila že v kuhinji, da bi pripravila okrepčilno pijačo. Kmalu je bila zopet v sobi, in staro ženo sta pregovorile, da je spila, in kakor je vsaj za prvi trenotek kazalo, jf» dobro na njo vplivala ta pijača. „Kako je to, da očeta tako dolgo ni domu!" rekla je čez nekoliko časa tožeče. „Osem ura je že proč — kje neki je tako dolgo?" „Mamica, ali ste že pozabili? Ssj ste se dogovorili, da danes večer ue bodo oče doma večerjali", jej je Lina veselo odgovorila, da bi jo malo razvedrila. ,,Saj veš mamica, da so v jednej točki vsi možki enaki : v hiši hočejo imeti vse lepo : — toda kako se lepo dela, to nečejo videti. Saj je vse dni ue malo godrnjal, da je po polnoma iz njegovega reda poriuen, toda mislim, da ni tako hudo in resno mislil. Iu kadar domu pride — kaj ne mamica, to bode delal velike oči, kako je pri nas sedaj lepo?" dokončala je veBelo s ponosnim pogledom na storjeno delo. „Lepo je še vedno tukaj bilo", je brzo pridejala Tonika. „Toda sedaj sčisto, da skoraj ni spoznati, tako lepo je." ,,Da, da", rekla je tudi mati Svoboda v tihem veselju nad sprem- -ujenim stanovanjem, kar je bilo njeno izvirno delo. ,,Prav lepo, prav lepo je. Toda", obrnila se je prose proti hčeri, „da očetu nič ue poveš, Lina, da sem se Bama pri tem toliko trudila! Ali me čuješ? proBim te: oče mi je strogo prepovedal — saj veš.li Gotovo, da vem", je odgovorila hči in smejčpretila materi s prstom. ,,Zakaj pa niste ubogali, Vi neposlušna mamica?" „Toda ljubi Bog, Lina", je rekla stara ženica tudi smeje, toda to je bilo skoraj bolestno smejanje, ktero je prišlo raz njenih ustnic. ,,K».dar bodešti imela otroke, Lina", nadaljevala je z nežnim glasom, „petem bodeš razumela. Tudi jaz sem hotela pri tem imeti svoj delež, da bi za mojega nesrečnega otroka kaj storila, da bode takoj spoznal, da nam je ostal tako ljub, kakor preje, predno je ponesrečil. Moj ubogi, ljubi Karol!" Težko je vzdihuila pri teh besedah. Nekoliko čaBa se je sama se seboj borila, vendar je bilo močneje, nego nje volja. Kar je dve leti globoko in boječe prikrivala — je sedaj prihajalo iz globočiue njenih prs. Britko je ihtela, pokrila je svoj obraz s tresočimi rokami in neprenehoma so se jej solze utrinjale. „Moj ubogi, ljubi fant, kdo bi mi kdaj rekel, da prideš iz kaznilnice domu v očetov doml Tudi jetniško obleko je moral nositi iu postrižene lase 1 Kako bodeš izgledal, moj uoog ljubček?. . Najlepši je bil med mojimi dfečki, vedel je in imel tudi veselje nad njegovim lepim obrazom s krasnimi brkami in kodrastimi lasmi 1. -. Sedaj bode pa prišel obrit in zaničevan... O sveta Mati Božja pomagaj mi--ali bodem zamo- glaprenesti ta pogled? . Takodclgo sem prosila ljubega Boga, da naj mi dovoli doživeti ta dan, toda sedaj, ko je tako blizo — sedaj ae mi studi _ studi se mi, da ne morem reči. Moj lepi, ponosni fant, mora priti iz jetnišuice — predru-gačen, pokvarjen, da ga ne bode poznati. Iz jetčišuice 1 O moj ubogi, ubogi, ljubi fact"' Nje glas je obtičal. Obupno je ihtela, iu ta obup je bil brez meje, za kterega ni poznala tolažbe, ne sredBtva kako bi se vtolažila, nego grenke solze, ktere bo se jej utrinjale z očij. Zelo ginjeua se je vrgla hči pred j bolestno materjo in položila solzni obraz v naročje stare ženice, ktera je z rokami objela klečečo. Obe sta jokali, jokali brez meje — jedna za njenega otroka, druga za mater z njeno neizrekljivo ljubeznijo in nepopisno bolestjo. Tonika se je tiho splazila iz sobe. Jadikovauje obeh žensk, še bolj ja-dikovanje za nesrečnika, kterega je ljubila, je rgtalo njeno zvesto Brce; toda ona ni imela pravice, da bi z obema tukaj jokala in zato je hitela v njeno kuhinjo.Tam se je vrgla na ujeno priprosto postelj, stisnila njen obraz v blazino iu globoko vzdihovala vsied hude bolečine. Ura se je pomikala proti deseti, o*e Svoboda bi moral priti vsak trenotek domu. Na zatemnelem obzorju bo svitale posamue zvezdice, iu izza gostih, črnih oblakov je lu-kal prvi krajec meseca, kakor radovedno nebeško oko na svet- Nestrpna soparica je nekoliko odnehala; gosta toča, ktera je hudo prizadela okolico, je vendar mestu prinesla nekoliko oživljajoči zrak. Mati Svoboda je pričakovala na povratek moža, sedela na stolu pri odprtem oknu in zrla, belolaso □jlavo ob roko naslonjeno, v neskončno nebo, kakor bi tam gori iskala ono zvezdo, ktera tudi zre na njenega nesrečnega sina skozi okno jetnišuice. Bolj nego neznosna vročina iu prevelik napor pri delu, jo je oslabila : grozna razburjenost, boleat in nestrpno pričakovanje, hrepenenje po svidenju iu nepopisen strah, vse to se jej je dozdevalo kakor bi omajalo njeno poslednjo moč, dajo brez bolečin pelje v ono deželo, iz ktere se nihče ne vrne. Ta uepovoljni občutek se je v njej pomnoževal, dokler se je čutila zavedno. Prestrašila se je nad tem tako hudo, da jej je glas odrekel. Hotela se je vzdigniti, toda ni se jej posrečilo. Konečuo je zamogla le s prav slabim glasum poklicati hčer. Lina je sedela pri mizi, pred njo goreča svetiluica z špiritom, ter imela delo s perjem za nakit, to pa takoj odložila, ko je začula klic. „Kaj želiš, mamica?" „Ne vem, Lina, tako čudno mi prihaja", je jecljala stara ženica skoraj nerazumljivo, in zelo prestrašeno gledala. „Tako rada bi ga še — tako rada videla — Karola — da bi ga še — jedenkrat — blagoslovila — in bila priča — kadar pride — ker — oče ga bode — morebiti — morebiti — osoruo — trdo — Bprejel — in to ne Bine, ne, ne — ne sme oče, — oh — ob — on je — Karol — Karol _11 (Dalje prihodnjič.) V srečni hiši ljubijo godbo. ■_, ^ . . Glasovir za $500 ali orgije za $250 si -BH-*- ^^ * ^ le malokdo od nas more omisliti, se manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko umi sli vsakdo. Z njo amnre vsakdo pravilno igrati razne koniaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najl>oljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad 1000 komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev „Veliko noljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 1*6 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po spre]:mu Svoo po ek^presu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko za cenik itd. Standard Mfe. Co., 45 Vesev St., New York, P. O- Box 2853. Dept- Na prodaj iz proste roke posestvo in hiša pri metliškem mostu ua Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja se ravno na vogalu, kjer se c^sta loči ua Karlovec iu Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvouadstropna, poleg nje iep vrt in se ua njem lahko pridela vso zelenjavo, ktera se doma rabi skoz* vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zidanicam veliko dvorišče, to vse je obzidano e kamenjem ; okolu posestva eo dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj iu imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri M ar k o t u Sodja, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik. Hrvatsko, Austria. Francoska parobrodna družba ignie Tu franc čuden, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA Priporočam rojakom svojo povsodi znauo, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme-tov po najnižjih cenah. Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino. Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. ■rrfr^ifSi Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). jfptF*" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gaecogne La Touraiue La Bretague L' Aquitaine La Gascogue La Touraiue Izvrstno bodo postrežeui pot niki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. država in Canado: 32 BROADWAY, NEW VORK. 22. marca 1900. 29. „ 1900. 5. aprila 1900. 12. „ 1900. lk „ 1900. 26. „ 1900. KNAUTH, NACHGO & KUEHNE No. 11 William Street, Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma. Izposlnje in iisterjuje sapn^ein« in dolgove._ I^ares Lin. Stoclri Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen. >- i > { Grakek in Sunich, CALUMET, - - - - Michigan, priporočata rojakom svojo grocerijo, v kterej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino iu rojakom preskrbita potne listke. \ obilen obisk ee priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH. Calumet, Mich. Slovencem in Hrvatom auazua-i ojam, da sem odprl Miners Exchange ——s^Saloonj 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine stnodke, dobiti bo dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (Ljl.) MAT. MAUTZ, lastnik. Palace Meat Met Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.-Calumet-Micb. Med postom po pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe. od ti centov naprej. Polenovka tfitokš) po 15 cent. funt. Za velikoročne praznike pa kupite pri mem prekajeno meso. Naša posebnost so kranjske klobase, Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz iltfF Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo 80 oglasiti dospevši v Bremeu v našnj pisarni, kjer si denar najbolje zrn«-!.?ati za morete, ter bodete ua najboljši način v domovino odpravljajo bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj im pišite, da naj se samo na nas obrnejo: pri "a-> bodo dobro poučeni, K> t f S '--- ^ Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. I Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni SAIOOIV, kterega odprem dne 1. januarja 1S9S Vedno bodem točil razni IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dobei WHISKEY in '-r.ge LIKERE, ter predajal dobrr S^'ODKE. Z spoštovrr' m Jo*' n Barich, DOLAR ^AY. MICH. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi se zlatom pre-te^nj -m (Goldfield) in jamčim zany 20 tet; kolesovje je Elgin ali Wiltham ter velja samo 1 Predrmo. Jetniški nadzornik »To je pač malo preveč; sedaj ste petindvajsetič zaprti." — Jetnik : ,,Je-li res, toraj nekak jubilej, sedaj pa le jednega pijva, gospod nadzornik 1" Na p 1 e b u je našel šaljivec kito lai iu jo kvišku držaje smeje vprašal, kdo jo je zgubil in takoj so se vse navzoče dame prijele za ivoje kite. Spreten. Gospodar: ,, Ali Vi dobro razumete svoj posel?'4 — Potnik iskajoč službo: ,,Ako Be h če kdo mene znebiti, mora najmanj tri hlapce poklicati, da me vuu vržejo.4' Hraniš tvoje težko zaslužene denarje, ako Be pri pošiljanju denarja v b t a r o domovino obrneš 11a Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, kteri da za 820.28 100 kron, ali za $40.56 200 kron = 100 gold., poštarine pa je 20 centov. Postreže najhitreje in najsolidneje. KATHAH RUTTENBEEU naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da v moji trgovini na vogalu Oak in 5. ceste v Calumetu (nasproti Vertin Bros ) dobite vse dobro blago po nizki ceni. — Dobiti so možke obleke in vse kar človek rabi, od najfiueje prazniške obleke do uajcenejih rudarskih oblek. Vljudna postrežba se Vam zagotavlja po mojem klerku LUDVIK BACHORJU. V najobilneji obisk se Vam priporoča Nathan Ruttenberg, Star Clothing House CALUMET, MICHIGAN. Dame, ktere žele uro kupiti Be jim sedaj pouaja lepa priložnost, (!) Ta cena je le za nekaj časa. | Na zahtevan je pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba ^ £ in jamstvo za blago, je moje geslo. | Za obilo naročb se priporočam z vsom spoštovanjem I I 1 Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago _______ JOHN VENZEL izdelovalec K EANJS KIH IN NEMŠKIH I AR M ON IK ' Be priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene bo primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovratnih harmonik je ^13 do $35 in naprej. Izvršu em tudi na 6 iu 8 glaBov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. ____■' V qafcf I-' I Tii Vj- •. fl v Vt^-f"'- '-5 .V- 1 VT" ! I I JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih _ se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati S5 „are". Boljše vrBte od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežui za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne giasove in se samorejo uporabiti pri vs&kej godbi na lice, trobente ali piščali. Vina na orodaj. Dobra rudeča in črna vina po 40 do 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s pos"do vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. H m 31 1! :i M M n A ifapflsjizpsteroke POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenj-skeru, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej CH»ti in pri tem tri velike njive t^ ii v lepem kraju. To posestvo za to prodam, k^r ue nameravam iti več v stari kraj iu imam vso družico tukaj. Cena iu pogoji se zved6 pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O. (1. ap.) Mestna hraollnjoa pijanska | obrestuje tudi nadalje hranilne vloge [g po " brez odbitja novega rentnega davka, Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glab Naroda". L'LifO