Čas odločbe. ^Bubauj silno budi Nas u boj . . . ." Srbska narodna. Vaakdo izmed aaših bralcev zaa, da aam grof Taaffe ia ajegova vlada ai bila aikoli posebao pri arci; pač smo ji radi prizaali, če je ukreaila v čem aa dobro ia žal, da amo imeli le redko to arečo, toda aekaj je veadar-le storila tudi za aa8, za alov. ljudatvo ia če druga ae, vaaj pravičaiaa je bila do aaa, kakor pa nižji uradi, izlasti deželai. Valed tega pa smo imeli va-ajo ae aeko zaupaaje, da-ai Bi bilo Bog zaa, koliko to aaae zaupaaje va-ajo. Odkar pa je Pavel baroa Gautscb atopil vaajo ter je ta mož prevzel poale miaisteratva za uk in bogočaatje, giailo je naše zaupaaje od daeva do daeva, kajti aemški liberalci 80 ga šteli čedalje bolj med svoje ia mož je pokazal tudi že večkrat svoje aemške liberalne roge, ali vaelej jih je še aekoliko zavil v trake avatrijskega domoljubja. To pa ga je potem v oceb nekaterib še aekaj izgovorilo. Drugače pa zadaji petek. Na daevaem redu je bilo v državaem zboru Ijudako šolatvo ia poslaaec kaaoaik Klua je tožil v tem, da še trpimo Sloveaci ravao pri ljudski aoli velike krivice, posebao trda pa da ae godi alov. ljudstvu aa Koroškeai, aa Primorji ia v Trstu. Otroci ao aloveaski, učitelji pa na Koroškem nemaki ia v Trstu laški, ae da zaajo aloveaaki ia to je šolaki obla3ti še prav po volji ter zavrača se prošnja, ki jo predloži kaka občiaa za alov. solo, od njib kaj rada z izgovori, ki aimajo podlag^ v poatavi. . . Naai bralci vedo, da je vse to in še veliko več resaičao ia kaaoaik Klua je vae, kar je rekel, vzel aam vsem prav iz arca, ali miniatru Gautscbu to ai dopadlo. Kakor sraea, ki ai mu dregail v gajezdo, tako je šiail goap. miaister k višku ter je odgovarjal potem gosp. poalaacu oaorao, aikakor pa ai ovi-gel stvari, katere je bil g. poalaaec grajal. Se ve, da ao g. miaiatru pritrjevali aemški liberalci, toliko bolj pa je oa užalil vae aaše poslaace ia aplob celo deaaico drž. zbora. Dobro, da gg. poalaaci aiao tako vroče krvi, kakor je g. miaister! Ne takoj, še le dragi daa, v aoboto je dobil gosp. miaiater odgovor in to tak, da ga bode dolgo pomail. G. prof. Šuklje mu je odgovoril ia lepše še meada ai govoril nikoli, kakor tokrat ia to labko, aaj je čutil, da v ajem ia iz ajega govori vse aloveasko ljudstvo. V avojem govoru je sledil g. profesor od besede do beaede gosp. miaiatru ter mu je ovrgel vae, ali tako, da je odkril resaico, pa ai žalil miaistra. Ia česar še oa ai povedal, to je pridejal potem kaaoaik Klua ter je le-ta popravil reano pa atvarao to, kar se je bilo pri g. miaistra zaaukalo dragače, kakor je resaica. Razločujeta ae pač ta aaaa govoraika pa g. miaiater, ali za tega ne aa pobvalo. To se je godilo v drž. zboru, ali pri tem ai oatalo. V aoboto večer 80 ae poavetovali aaai poslaaci ae aa dalje o tej atvari ia v aedeljo je bilo ravao tudi ia aavlašč zavoljo tega poavetovaaje v ,,klubu koaservativcev". Kolikor je doslej zaaao, je ,,klab koaservativcev" v tej reči eae miali ter obsoja govor gosp. miaistra prav, kakor zaaluži. Tudi v poljakem klubu vre za voljo tega ia mogoče je, da dobimo novo vlado, aajbrž bode oaa aa aemško liberalao straa. Bodi! Slov. ljudstvo stoji za svoje poalaace, pravica je aa naši straai ia torej prej ali slej tudi zmaga. Prav veaeli smo torej, da moremo že dnes v tem oziru objaviti velevažao reaolucijo ,,Kat. polit. društva" v Koajicah, akleajeao zadajo aedeljo ia glasi ae oaa tako le: ,,Slov. katol. polit. draštvo y Koajicab izreči avoje prizaaaje ia zahvalo preč. poalaacem, goapodoma kaaoniku Kljuau ia profesorju Saklje-ju za govore zaradi učnega jezika v ljudakib šolab, zlaati profesorju Šuklje-ju za odgovor proti Nj. eksceleaci miaiatru Gautach-u. IzreSe obžaljevaaje aad aazori ačaega mi aistra gledč aa ačai jezik v ljudskib šolab aa Koroškem. Ker se ae da mialiti ai omika, ai aapredek ae v veri, ae v poavetaih, zlaati tudi ae v goapodaratveaih stvaržh, brez poduka v materaem jeziku v ljudskib šolah , zato pričakuje se od aloveaakih poalaacev, da porabljajo avoj upliv, aaj celi koaaevativai klub smatra to vpraaaaje za svoje ia aaj ukrene vae potrebao, da ae varuje materai jezik v ljadakib šolah, kakor pri vseh druzih aarodih aa celem svetu, tudi pri Sloveacib". Mi doalej alov. poslaacem aismo dajali aaavetov, aiamo od ajib terjali,da vstopijo vklubkoaservativcev, ali tudi grajali jib aismozato. Šecelo molčali amo, da-si aam je težko bilo pri arci, ko 80 jeli aekateri možje v Ljabljaai ia v Trstu, kakor po naročilu, pritiakati aa aaše poslaace, naj bi izstopili iz ,,kluba koaservativcev", češ, da se v ajem jim vežejo roke ia jeziki. Zakaj se aismo mi ae pridružili? Odgoyor je lahek ia je le-ta: Naši poslaaci ao volileev zaupai možje ia mi bi pristopili meje, ki jib ima časaikarstvo, ko bi jib ailili aa kaj, kar še oai aiao izpozaali za potrebo. Doslej pa ae oai take niso izpoznali ia tudi njih volilci aiao izrekli aikjer, da bi ae bili zadovoljni a poslaaci, zato aiamo imeli mi uzroka izreči ae zoper delovaaje gg. poalaacev. Da je bilo pa ajib delovaaje dobro, v pravem pomeau modro, to dokazuje ravao sedaaji čas, v resaici — čaa od ločbe.