in loža.

slovenskih verskih razmer.

Spisal: Liga + 53.

Ponatis iz „Slovenca“.

Y Ljubljani, 1893.

Samozaložba. — Tisek »Katoliške Tiskarne«.


KAZALO

Slovenski liberalci

in lozci.

i.

Dovolj je že znano, kako besni slovenska libe¬
ralna stranka v svojih listih zoper vse, kar je kato¬
ličanu svetega, zoper vero in nravnost, kako ruje
zoper cerkey in duhovščino, od papeža, škofov doli
do zadnjega kapetana nikdo ni varen pred njo.

Pred letom dnij je izpregovoril dunajski „Va-
terland" o tem divjanju naših radikalcev te-le po¬
menljive besede:

„Kakor pričajo dogodki, so slovenski liberalci
vredni bratje nemških liberalcev. Da, še več; slo¬
venski liberalci hočejo te še prekositi. Akoravno smo
navajeni na raznovrstne psovke, s katerimi so ži-
dovsko-lšberalni dunajski listi grdili cerkev in njene
služabnike, vendar se ne spominjamo, da bi kedaj
kak list tako surovo napadel sv. očeta, katerega
spoštujejo še celo krivoverci, kakor je to storil mlado-
slovenski list B Slov. Narod". Kakor vse kaže, hočejo
slovenski liberalci v kratkem času v polni meri na¬
domestiti, kar so v dvajsetih letih zamudili v libe¬
ralizmu."

1

2

In od časa, kar je dunajski katoliški list tako
trpko označil naše liberalce, se njihova besnost še
Čisto nič ni polegla, marveč je le še bolj zdivjala.

Kdor prebira naše liberalne liste zadnja leta
in sliši, kako naši liberalci psujejo katoliško cerkev,
vrine se mu, — ako ima le še količkaj verskega
čuta, — nehote vprašanje: Ali je to še katoliško,
ali so taki katoličani ? Seveda, liberalci nam odgo¬
varjajo z „Rodoljubom“ : „Kaj to vprašaš? Saj je
vsak Slovenec dober katoličan, na Slovenskem ni
liberalcev, kakoršne imajo Nemci in drugi narodi,
kateri so v verskih zadevah v istini mlačni in kate¬
rim vera in verske stvari mrze. . . . Brezverstvo,
s katerim naši konservativci okoli mahajo, ni nič
druzega, kakor pesek  v oči  nerazsodnemu ljud¬
stvu, goli h u m b u g , s katerim dosezajo svoj na¬
men, to je vladoželjnost."

V resnici, te besede liberalnega „Rodoljuba“
so pesek v oči nerazsodnemu ljudstvu. To je krinka,
pod katero se skriva liberalizem povsod, koder ne
upa kazati se & očitno. Da ste Vi liberalci, ali ako že
rajši slišite, da ste Vi slovenski »naprednjaki" tudi
dobri katoličani, kdo Vam bo verjel?

To krinko potegniti raz obraz in tudi slovenski
liberalizem pokazati v pravi podobi, to je namen
tem člankom. Na prvi mah pa opazimo veliko so¬
rodnost med nauki, katere uči framasonska loža, in
med onimi, katere širijo slovenski liberalni listi.

Treba je le izjave in delovanje slovenskih libe¬
ralcev primerjati z izjavami in delovanjem frama-

3

sonskim, in resnica te trditve se bo takoj očividno
pokazala. Tudi o naših liberalcih vel|a izjava načel¬
nika neapoljske lože „Pestalozzi“ (Bauhiitte 28. marca
1874): „Mi nismo več knstijani, mi smo frama-
soni, nič več in nič manj.“

O tem, je-li se bije ta razdiralni boj pri nas
vedč ali nevede, ne govorimo. Nadejamo se, da je
poslednje resnično.

Sedaj pa k dokazom:

Najprej pojasnimo pomen framasonstva. Kaj pa
je framasonstvo ali prostozidarstvo? P r a m a s o li¬
st v o je skrivna družba, razširjena
do malega po vsem svetu, katere na¬
men je, uničiti altar in prestol in
sploh ves sedaj obstoječi družbinski
red.  Njena ost je tedaj obrnena zoper svetno in
duhovsko gosposko, v prvi vrsti pa proti katoliški
cerkvi, katero hoče kot sebi najnevarnejšo kakor
hitro mogoče iztrebiti s površja zemlje. Svoja po¬
gubna načela prikriva s plaščem dobrodelnosti, ka¬
tero nosi vedno na jeziku kot vado za priprosto in
nevedno množico. V resnici se pa ta dobrodelnost
staplja v nič.  Po besedah Leona Taksila, ki poznd
popolnoma bistvo framasonstva, je dobrodelnost v
ustih framasonov „uajnesramnejši humbug, ki si ga
je izmislil hudobni duh“.  Ker je framasonstvo na¬
ravnost obrneno zoper katoliško cerkev, zato je raz¬
umljivo, da sovraži krščansko nravnost  iz
globočine srca, in zato pospešuje splošno nravno
spridenost, in v ložah (shodnicah framasonskih) jih.

1 *

4

je le malo še, katerih bi kužen duh, ki veje iz vseh
framasonskih naprav, že popolnoma ne bil spridil.
Filozofija framasonov je goli panteizem.

Sicer govore tripični bratje večkrat o „bogu“,
katerega nazivljajo »zidarja sveta", a ta framasonski
»bog" ni krščanski Bog, katerega mi častimo, am¬
pak njegov nasprotnik iz pekla, katerega bratje . • .
po božje časte, ga na pomoč kličejo, pred njegovo
podobo na kolena poklekujejo in mu kadilo zažigajo,
(Leo Taksil, Tripični bratje I., str. 4, in II., od
str. 280 dalje.) Isto dokazuje grenobeljski škof
F a v a v svojih spisih zoper framasonstvo.

Že iz tega se spozna, kak duh veje v ložah,
duh popolnoma protikrščanski. Zato se ni čuditi, da
je katoliška cerkev vedno svarila vernike pred to
pogubno družbo. Komaj se je tramasonstvo okoli
leta 1780 pričelo na Angleškem in jelo stegovati
svoje mreže po svetu, že je papež Klemen XII. na¬
stopil leta 1738 zoper njega, enako Benedikt XIV.
leta 1751, Pij VIL leta 1821, Pij IX. leta 1846 in
1865 in sedanji sveti oče Leon XIII. leta 1884 v
sloveči okrožnici »Humanum genus", katera je po¬
sebno vzbudila jezo framasonov, in zopet v zadnjih
okrožnicah, o katerih je »Narod" tako zaničljivo
poročal. Na podlagi obstoječih cerkve¬
nih postav  (primeri konstitucijo papeŽ3 Pija IX.
iz leta 1869 z naslovom: »Apostolicae sedis mode-
rationi") je vsakdo, ki pristopi k tra-
masonski družbi, ali jo podpira in
pospešuje njene namene, izobčen
iz katoliške cerkve.

5

To cerkveno postavo sem navedel radi tega,
da vsakdo lahko spozna, kako prekoslovno protivna
sta si katoličanstvo in framasonstvo, katoliška cer¬
kev in loža, katoliški in framasonski nauk. Noben
katoličan ne more vedoma postati framason, da ne
bi bil že s tem izobčen iz katoliške cerkve in nikdo
ne more ob enem framasonska načela razširjati in
zagovarjati in pravi katoličan ostati, zakaj krščan¬
stvo in framasonstvo drug drugega
izključujeta.

Tu velja le apodiktični aut-aut.  To
naj si čitatelji dobro zapomnijo, da morejo preso¬
diti, kako malo pravice imajo liberalci, se oblastno
nazivljati dobre katoličane in bobnati ob svoje ka¬
toličanstvo.

Kakor katoliška cerkev, enako sodijo tudi fra-
masoni sami, da med framasonstvom in krščanstvom
ni mogoča sprava, in mir more nastopiti še le potem,
ko bo ena stranka popolnoma uničena. Že br. • .
Lessing je označil glavni in zadnji namen brez¬
božne družbe: „die Gestaltung der Jetztzeit zu leiten
durch einen Oentralgedanken, vvelcher gegeniiber
allen Confessionen  neutral bleibt“ in Leo
Taksil (Tripični bratje, I., str. 270) nravi : »glavni
namen framasonske družbe je odvrniti vse javno in
zasebno življenje od pozitivnega krščanstva in vso
človeško družbo postaviti na čisto človeško,
t. j. panteistično-materijalistično podlago." Enak na¬
men prisoja družbi katekizem kadošev, ko navdušuje
brate: za boj proti svetni in duhovski oblasti. Zato

6

mora pri sprejetju vsak novi kadoš suniti z mečem
v dve mrtvaški glavi, katerih ena je kronana s tiaro,
druga s kraljevo krono.  Obenem mora govoriti
besede: prekletstvo goljufiji, preklet¬
stvo zatiranju  (L. T., II.. 216, 350 in drugod.)
Ta namen izraža tudi geslo kadošev: „D . ■. M . •. I. •.
Quand Metne"! To geslo pomeni: D = destrukcija
= uničenje vse avtoritete, svetne in duhovske;
M — materijalizem izvesti, v šoli, v državi; I =
impozicija = vsiljevanje teh načel družini, narodu,
človeštvu; Quand Metne = z vsemi sredstvi, to je
z vsemi sredstvi je treba delati, da se vsili družini,
narodu in človeštvu spiošna destrukcija in materi¬
jalizem (L. T., II., 804). Eituval laških lož pa ime¬
nuje zadnjo željo framasonov in edino pravo srečo
človeštva: „Boj na življenje in smrt kraljestvu, boj
na življenje in smrt katoličanstvu. Z vsemi sred¬
stvi, naj si bodo kakoršni-koli!“ (Rituali Massonici,
Roma 1877, str. 122.)

Kakošna so pa ta sredstva, katerih naj se br. • .
poslužujejo, da dosezajo družbin namen? O tem go¬
vori framasonski katekizem: Da se ta namen do¬
seže, so dovoljena vsa sredstva, da le vodijo k na¬
menu, zakaj naša zmaga je zmaga dobre stvari,
kreposti in resnice. (L. T., II., 849.) Vit Dorring,
višja glava v družbi, se pa izraža še bolj jasno :
namen framasonske družbe je uničenje vsake pozi¬
tivne vere in vsake vlade. V dosego tega namena
so dovoljena vsa sredstva, kakor so umor,
strup, kriva prisega.  (L. T., II., 375.)

7

Da pa br. • . ne pozabijo delovati na to, da se
doseže zadnji in glavni namen vse družbe, zato jih
višja družbina oblast od časa do časa v posebnih
okrožnicah opominja na njihovo dolžnost in jim pri¬
poroča tudi najprimernejša sredstva. Tako je leta
1886 laški veliki orijent  (višja framason-
ska oblast na Laškem) pozval razne velike lože po
svetu, naj podpirajo svoje brate na Laškem „v
boju zoper ultramontance,  katerih napadi so
vedno bolj predrzni." S katerimi sredstvi se frama-
sonstvo bojuje zoper klerikalizem, t. j. katol. cerkev,
o tem nas poučuje okrožnica, katero je isti ve¬
liki orijent leta 18 86 poslal ložam
na Gorenjem Laškem, katera okrožnica je pa prišla
po srečnem slučaju v katoliške roke in nato v jav¬
nost. Ker se liberalci poslužujejo istih sredstev
zoper cerkev in duhovščino, kakor jih priporoča
laški veliki orijent framasonskim bratom, in ker je
mogoče na podlagi te okrožnice spoznati, kako
močno je framasonski duh že okužil tudi nas Slo¬
vence s pomočjo liberalnih naših listov, hočem po¬
dati važnejše odlomke iz tega framasonskega navoda.

II.

Nameni lože.

Čast . •. br(atom) . •. framasonskih lož v Gornji
Italiji!

„.Obrnemo se na lože in brate v Gornji

Italiji v neki zadevi, ki je največega pomena za
zmago resnice naproti pustolovnim izrodkom teokra-

8

cije in čeznaturnih ver, posebno katoliške vere, ki
je najbolj trdoživa med njimi. Vse hvale vredno je
kar se je na Laškem že zgodilo za humaniteto. Da’
so se zatrli cerkveni redovi, da se je vzelo cerkvam
njihovo premoženje, in da se je vničila svetna oblast
papeževa, to so trije veliki zgodovinski dogodki, ki
so podlaga framasonskega delovanja na Laškem.
Vse hvale vredno je prizadevanje v tisku in šoli.
Ali to še ne zadostuje. Med ljudstvom je še preveč
globoko vkoreninjemb predsodkov. Zato je treba
izkoristiti sedanji položaj in pridobitve preteklosti
in določiti skupen načrt za delovanje,
tem srčno, mirno in gotovo svoj namen do-
o.“

’a skupen načrt se glasi:

Najprej je treba prepričati ljudi, da se fra-
stvo nič ne peča s politiko,  marveč da
gov edini namen dobrodelnost, miroljubnost
nadevanje, ljudi oprostiti verig dogem in za-
, v katere jih je vkovala vera.

Drugič je treba ljudi pridobiti za misel, da
onst7o ne napada katoličanov,  ampak
erikalce, ki katoliško vero kazč
inoskrunjajo, ker jo tirajo na poli¬
tično polje.  Da pa to dosežemo, treba je vedno
povdarjati, da vera vživa popolno prostost
in je nobeden ne napada.

»Vsakdanja skrb br. . •. framasonov mora biti
obrnjena na vzgojo in pouk v šoli.  Skrbeti
morajo, da ne bo nihče za učitelja nastavljen, ki

9

ima še količkaj verskega mišljenja.
Sole naj bojo  indiferentne (brezverske)
ali pa proti verske. Da dobimo šolo v svojo oblast,
moramo jo izviti iz rok občinam, ki so večkrat še
polne verskega duha in jo podrediti državi, katero
vladajo framasoni. Brezverska vzgoja naj
se v nebesa povzdiguje, vse pa, kar
dela nečast duhovniku  ali klerikalnemu
učitelju, naj se prav živo slika."

„Da bo pa na polju poduka kaj vspeha, treba
je prisiliti duhovnika, da molči.  Zato vničujte
njegovo veljavo  pri ljudstvu, opisujte ga kot
goljufa in hinavca, ki čednosti, katere drugim ozna-
nuje, sam ne spolnuje, in tega, kar druge uči, sam
ne veruje, in se tako živi le od neumnosti in ne¬
vednosti Sj udi j. Nižjo duhovščino je treba ščuvati
zoper višjo  in ji obetati, da jo hočemo opro¬
stiti avtoritete škofovske in papeževe. Ljudem moramo
pa prigovarjati, da imajo ne samo pravico oskrbo¬
vati cerkveno premoženje, ampak tudi pravico si
izbirati župnike.  Da te pravice sedaj ljudstvo
ne izvršuje, prihaja od tod, ker ga je vladoželjnost
papeževa in škofovska ogoljufala  za to pravico."

„Na ta način bomo vničili katoliško hierarhijo,
vero izročili lajikom, duhovnika pa ponižali za dr¬
žavnega služabnika.  — Te zveličavne ideje (!!)
razširjate najlažje po časnikih, društvih in javnih
govorih . . .“

„Ta navod naj vsi br . • . natanko spolnjujejo"
sklepa okrožnica. „ Nedaleč je namreč dan, ko bo

10

natura na razvalinah raznih ver pela pesen odre¬
šenja, ko bo razodeta vera nehala zatirati človeške
moči, ker se bo človek edino za to trudil, da do¬
seže na tem svetu ono srečo, katero pričakuje zdaj,
kakor nekake sanje, še le v prihodnjem življenji.
Sploh ničesar ne opustimo, kar more ob veljavo
spraviti vse, kar nosi verski značaj, posebno se bo¬
rimo zoper katoliško časnikarstvo."  (L. T.
II. 886.)

Iz te okrožnice se kaže, kako sovražen duh ka¬
tolištvu veje v ložah in s kakim orožjem se bojuje
ta krtova družba. Nikar pa ne mislite, da se loža ne po¬
služuje v boji zoper katoličanstvo drugih sredstev raz-
ven teh, ki so v tej okrožnici priporočena. Omenim le
eno, ki v okrožnici ni omenjeno, pa vendar vrlo dobro
pospešuje framasonska načela. Mislim nemoral¬
nost.  Že 1. 1822 se je v tem oziru izjavil br . • .
Piccolo: »Poglavitno je, da odtrgamo človeka od
njegove družine in mu vzamemo nravnost.  Ker
se človek že od narave rad ogiba družinskim skrbem
in hrepeni po prepovedanem razveseljevanju, zato
je naša zmaga toliko lažja. Najboljše bodalo, kate¬
rega zabodemo cerkvi v srce, je korupcija."

Tega prepričanja pa ni samo omenjeni frama-
son, ampak on je le naznanil recept, po katerem se
je loža vedno ravnala in se še ravna, prepričana,
da toliko časa ne more nihče biti dober framason,
dokler še kaj drži na nravnost in sramežljivost.
Kako deluje loža v tem pogledu, nam pripoveduje
Orly, bivši tajni svetnik in bavarski zastopnik v Švici

11

(od 1. 1807—1827) in sam dolgoleten framason.
„ Posebno“ to so njegove besede, »temu se nisem
mogel nikoli dovelj načuditi, kako goreče in vneto
so il um in a ti vzlasti z razuzdanimi, poželjivost
vzbujajočimi spisi za svoje namene obdelavali po¬
božno švicarsko ljudstvo. Povsod so vsiljevali te
spise, posebno so si v svoji satanski zlobnosti izbrali
za svoj delokrog slovečo Božjo pot »Maria Einsie-
deln“, kamor prihaja vsako leto na tisoče romarjev
iz Švice, z Nemškega in Francoskega častit nebeško
Kraljico in si čistit svojo vest v zakramentu sv. po¬
kore. In na tem kraju milosti Božje je odprlo fra-
masonstvo tovarno nemoralnosti!

Trije bukvarji so na skrivnem založili nesram¬
nih podob in ostudnih knjig, ki so se jako po ceni
prodajale, vzlasti ženski mladini.

V Aargau-u si je za razširjenje nemoralnosti v
prvi vrsti trudil znani Zschokke, znan po svojem
spisu: „Stunden der Andacht“.

K tej izjavi pristavlja Leo Taksil (str. 360):
»Enako delajo tripični bratje še dandanes; kamor
postavi framasonstvo svojo nogo, začne se takoj
pornogralično slovstvo, začne se nesramna umetnost

in kakor iz tal rasto nesramne hiše.“ -

Umejmo znamčnja časa — pri nas!

Ozirajoč se na to, lahko si mislimo, kako iz
srca vsem svojim sobratom je govoril br. • . Helve-
tius, ko je rekel: »Ker velja pohotna ljubezen sploh
za veliko zabavo, moramo imeti čistost srca za nekaj
škodljivega.  Moderni adopcijski obred stavi pa

12

čistost v krščanskem smislu naravnost v nasprotje
z naturno postavo  in pravi, da je nravnost le
neki običaj, „delo nekega dogovora 11 , ki se pa vsak
čas lahko spremeni. »Drugi časi, druge nravi".

Že iz dosedaj povedanega spoznavamo,* da je
framasonstvo v boju zoper altar in prestol ost v
prvi vrsti obrnilo zoper altar, t. j. zoper katoliško
cerkev in njeno duhovščino, katero napada na živ¬
ljenje in ji hoče vzeti ves vpliv na ljudstvo ter ji
spodkopati vso veljavo. Na to merijo napadi na pa¬
peža, na škofe, cerkvene redove, posebno še na Jezu¬
sovo družbo, za ta namen deluje brezverska šola in
nemoralnost, katera se goji v časnikih itd.

Toliko o framasonstvu v obče. Navel sem te
črtice o bistvu, namenu in sredstvih družbe, da či-
tatelj spozna njeno pogubnost in nasprotje s kr¬
ščanstvom in ker se hočem v nastopnem na ravnokar
objavljeni načrt framasonskega delovanja sklicevati.

*

* *

Obrnimo se zdaj k slovenskim liberalcem in
poglejmo, v kaki razmeri so do framasonstva. Po¬
glejmo njihovo javno delovanje, oglejmo si njihove
liste! Kaka načela se v njih zagovarjajo in širijo
med ljudi! Primerjajmo ta načela s krščanskimi na¬
čeli,— kako nasprotje! Primerjajmo jih pa z nauki
framasonskimi in — kolika sličnost, kaka enakost v
naukih in sredstvih! Žalostna resnica je, da delu¬
jejo naši liberalci — mislimo in upamo, da neve-
doma — popolnoma v smislu lože. Poglejmo si stvar
bolj natanko.

13

III.

Framasoni in naši liberalci sovražniki kato¬
liške vere.

Vsa zgodovina in vsi obredi framasonstva ka¬
žejo smrtno sovraštvo do katoličanstva. Odveč je, o
tem govoriti podrobneje, ker sovraštvo do cerkve je
bistvo te družbe, torej morajo tudi posamezni po¬
javi biti napolnjeni s tem srdom. To dokaže jasno
kot beli dan Leo Taksil v obeh zvezkih svojih »Tri-
pičnih bratov“. In škotski obred sam pravi: »Izmed
treh sovražnikov (postava, imetje in vera) mora naj¬
prej biti vera predmet našim smrtonosnim napa¬
dom" (L. T., II., 381) in br. • . Fleury, višja glava
francoskih lož, se je leta 1877 izrazil o veri: »Vera
je vedno ključ sužnjosti, zatiranje se bo vedno opi¬
ralo na njo.“

Načelnik neapeljske lože, Pestalozzi, piše pa v
framasouskem listu »Bauhiitte“ (28. marca 1874)
o katoliški cerkvi: »O protestantizmu, ki je popol¬
noma v sužnjosti  črk in je v tem močvirju ob¬
tičal in se lazdrobil v razne verske ločine, ki ni¬
majo nobene moči, govorimo še, kakor o statistični
rubriki, a jezuitsko skupaj zvarjena organizacija ka¬
toliškega sveta je še moč, ki zelo zadržuje človeštvo
na poti do humanitete. Tega ne smejo vneti b. 1  .
prezreti, zato mora veljati boj v prvi vrsti katoli-
čanstvu" itd.

Br. • . Findel pa meni: »Vsak framason, ki ni
slep, lahko spozna, na kaj morajo meriti naši na-

14

pori, namreč na to, da uničimo avtoritetno načelo
cerkve, na katero načelo se ljudska vzgoja do zdaj
še opira." (L. T., II., 382.) Naj ti citati zadostu¬
jejo. To sovraštvo lože do katoliške cerkve dokazuje
tudi njeno geslo: „Boj altarju, boj prestolu z vsemi
sredstvi". To pomeni obred kadošev z dvema mrt¬
vaškima glavama, ki pomenita, kakor smo že rekli,
cerkev in državo.

V sovraštvu do katoliške cerkve posnemajo
slovenski liberalci  vedno bolj odločno in
očitno framasonske brate. Res je, da tega nikakor
nočejo pripoznati, ampak da hočejo biti najboljši
kristijanje in najboljši katoličanje, saj pravijo v
^Rodoljubu" (19. septembra m. 1.), „da je vsak
Slovenec dober kristijan", tedaj tudi liberalci; saj
trdijo, da ne napadajo vere, in še celo, da so boljši
katoličanje, kakor duhovniki in škofje. A to naj nas
ne moti, to je le pesek v oči. Saj tudi framason-
stvo v nekem navodu (L. T., II., 377) opominja
brate: naj prikrivajo svoje prave namene, „ako je
oblačno", t. j. ako še ni varno, naj na videz or¬
jaku, katerega hočejo uničiti, zažigajo kadilo in ga
molijo, da tako bolj gotovo dosežejo svoj namen.
Tu pač velja v polni meri: facta loquuntur, drevo
se po sadu spozna. Katoliška cerkev jim je pravi
kamen spodtike, ob kateri se zadevajo pri vsaki mo¬
goči priliki. Ni je skoro naprave v katoliški cerkvi,
nad katero bi naši liberalci še ne vihali nosa in ne
metali kamenja na njo. Htrarhija katoliške cerkve
jim je zoperna, treba je tudi laj^om dati vpliv „in

15

sacra", katoliška vera jim ni več edino zveličavna,
njihove želje jih vlečejo proč iz cerkve „latinizator-
jev“, cerkvene zapovedi so jim neznosno breme, pod
katerim ječč in zdihujejo, kakor nekdaj judje v ba¬
bilonski sužnjosti; duhovniki se jim pa zde kakor
kaki egiptovski tlačanski priganjači za časa Mojzesa,
katerim polni gnjeva in srda kličejo: „Prej, ko se
uniči ta klerikalni-jezuitski zmaj, boljše za uas.“

Da, še več! Našim liberalcem je ozir na vero,
na Boga in njegove zapovedi nepotrebna stvar, oni
poznajo le še enega gospoda, ki je državni ab¬
solutizem.  Temu gospodu naj se vse pokori, še
celo Bog v nebesih. (Primeri ^Slovenski Narod"
25. aprila 1892.)

Ali ni to početje po želji in receptu frama-
sonskem?

IV.

Ljubezen, ne vera.

Znano je, kako slovenski liberalci rohne nad
dogmatiko, nad dogmatizmom in priporočajo le
ljubezen.  Ljubezen naj bo vez, ki združuje ljudi,
pa ne ljubezen izvirajoča iz vere Kristusove, iz nje¬
govih naukov, oprta na dogme, kaj še, ampak lju¬
bezen v nasprotju z dogmami.  Liberalci
hočejo neko ljubezen vere in to ljubezen je opeval
tudi dunajski prerok in jo priporočal sorojakom. Da
ta ljubezen ni krščanska, ampak v nasprotju s kr¬
ščansko ljubeznijo, — to je že zdavnej dokazano.
Na mladoslovenskem polju pa ni zrastla ta cvetka,

16

ampak na vrtu framasonskem. Ljubezen, katero naši
liberalci oznanujejo, in vrh tega duhovnikom očitajo,
da nimajo te ljubezni, ta ljubezen je plod frama-
sonski. Kakor naši liberalci uče, da ni toliko ležeče
na tem, „kaj da kdo veruje, ampak da ima le .lju¬
bezen 1 , pa je dobro", enako uči loža v 18. stopinji
„vitezov rožnjega križa": „ni na tem ležeče, kaj da
kdo veruje ali ne veruje, pač pa na tem, da pozna
in spolnuje svojo dolžnost, ki obstoji v ljubezni, v
verski strpnosti, t. j. v verskem indiferentizmu."
(L. T. II. 344.)

V.

Svetstva.

Znano je dalje, kako sodijo slovenski liberalci o
verskih „svetstvih“. Ni še preteklo leto dni, ko so
ti vrli „katoličani“ duhovščini očitali zlorabo spovedi
in tako indirektno ljudi odvračali od nje. S tem so
liberalci zopet pokazali, da posnemajo ložo, kateri
so sv. zakramenti, posebno spoved, v želodcu. Pri¬
meri parodijo spovedi v 12. stopinji: „ veliki mojster
arhitekt" (L. T. II., str. 178) in smešenje sv. ob¬
hajila in sv. maše v 17. stopinji (L. T. II., str.288).
Pri tej priliki omenimo še, kako je „Slov. Narod"
zaničljivo pisal o sv. Ignaciju Lojoli in ga v eno
vrsto stavil z zloglasnim Machiavellijem, in mu
vnovič podtikal „to nemoralno in kruto načelo":
„namen posvečuje sredstva". Tako naj tedaj govori
dober Kristijan o možu, katerega stavi sv. nezmot¬
ljiva cerkev vernikom v vzor in posnemo in ga je

17

zato postavila kot svetnika na altarje. Ostudno je
tudi pisanje in smešenje sv. Trojice v „SI. Narodu“
11. maja 1. 1., ki spominja na preklinjevanje Boga
v ložah (L. T. II., str. 312 in 296) in na zloglasno
travestijo sv. Trojice v framasonskem „c!avis sym-
bolorum secretorum“.

VI.

Loža in liberalci o naši duhovščini.

Že oni program laškega velikega orijenta nam
je razkril sovraštvo lože do duhovščine. Odkod pač
to sovraštvo? Odgovarja nam na to vprašanje „Su-
prema Vendita" iz leta 1875: „Zato, ker so duhov¬
niki najnevarnejši nasprotniki framasonstva." Zato
je tedaj treba uničiti tega klerikalno - jezuitskega
zmaja. In kako se v tem boju vjemajo naši libe¬
ralci s framasoni! Veliki orijent italijanski pravi:
„Treba je ljudem govoriti, da framasonstvo ne na¬
pada katoličanov, ampak le klerikalce, ki so kato¬
liško vero pokazili in onečastili.“

„Slov. Narod“ dne 18. oktobra leta 1891 pa
piše: „Cemu podpirati ta slepi, nepravi katoli¬
cizem,  ki ga je spravilo v nas vladno birokrat-
stvo, da nas ruši mej sabo. Z našimi nazori strinja
se brez zadržka pravo k a to 1 i čans  tv  o , zato vr¬
nite se k istemu in pustite potvorjeno, pod¬
vrženo  katoličanstvo.“

Kakor loža, tako razlivajo tudi naši liberalci
vso svojo jezo nad klerikalci (prim. „Siov. Narod“

2

18

11. aprila, 5. avgusta, 24. septembra itd.). Kleri¬
kalec je v očeh obeh zmes vse sprijenosti, o kateri
velja: „Hic niger est, hunc tu Romanse caveto!“

Framasonstvo uči (L. T., II., 377, 387, in iz¬
java br. • . Oondorcet-a str. 380): „Treba je vedno
poudarjati, da vere nihče ne napada, ampak le raz¬
vade", treba je trditi, da vera vživa popolno pro¬
stost in vedno bolj cvete itd. „SIov. Narod" 5. av¬
gusta leta 1891 je pa pisal: „Očitanje, da mi na¬

padamo duhovščino, je neosnovano, zlobno in pravo
jezuitsko sredstvo, kakor tudi obrekovanje,
da mi rujemo proti veri;  dne 5. junija:
„vera ni prav nič v nevarnosti"; 22. avgusta: „vera
ne pride v nevarnost, kajti specifično kranjska vera,
kakoršno hotč zdaj vpeljati, je kriva vera.“ Enako
je »Rodoljub", komaj da je pomolil mlado glavico
iz plenic, dne 5. septembra modroval: „Na Slo¬
venskem ni liberalcev, katerim vera in verske stvari
mrzč. Brezverstvo, s katerim naši konservativci okoli
mahajo, ni nič druzega, kakor pesek  v oči, goli
humbug"  itd.

Prav v duhu lože je njegov oče, „Slov. Nar.",
dne 15. januvarija leta 1891 hinavsko dokazoval,
kako vera cvete, kako se prezidavajo samostani, Ku¬
pujejo graščine, in se denar celo za Sudance nabira
in tako je srečno prišel do tega, „quod erat demon-
strandum" : „da pri najboljši volji ne moremo vero¬
vati, da bi bila vera v nevarnosti."

Loža uči, da je izmed najboljših sredstev,
uničiti vpliv duhovščine do ljudstva, prav živ

19

popis vsega, kar dela duhovščini
nečast. Treba je duhovnika grditi in ometavati
z blatom. Primeri program laškega velikega orijenta
(L. T., II., 389). Zdaj pa poglejmo naše liberalne
liste, kako tudi oni praktično izvršujejo frama-
sonski nauk!

Le poglejte jih, kako v potu svojega obraza
med seboj tekmujejo, kateri bi več blata nametal
na duhovski stan!

Po vseh kotih slovenske domovine stikajo, da
bi našli kaj sramotivnega za duhovščino, in ako se
jim to posreči, s koliko radostjo obesijo tak žalosten
dogodek na veliki zvon in bijejo „plat zvona“:
»Glejte jib, taki-le so!“

Da pri tem lovu na škandale niso posebno iz¬
birčni in kritični z ozirom na resnico,  ni se
čuditi, ker jim je le na tem, da duhovščini prileže
nekoliko „prav gorkih", naj so že zaslužene, ali ne.

Daije je treba pomisliti, da tu velja boj cer¬
kvi.in duhovščini,  in kdo bo pri takem boju
še gledal na orožje, ali je pošteno, ali ne, saj uči
dušna mati vseh liberalcev, to je loža, v starem
sprejetem škotskem obredu, da je v boju zoper
cerkev in duhovščino dovoljeno vsako sredstvo, ker
»finis sanctificat medium“. (L. T. II. 349.)

Pa liberalci ne grdč le domače duhovščine;
kjer sploh po širnem svetu staknejo kaj za duhov¬
ščino sramotilnega, pograbijo z veseljem in razobe¬
sijo na ogled na straneh kakega liberalnega lista.
Odveč bi bilo navajati posamezne izreke, vzemi v

2 *

20

roke katerikoli liberalni list, in se boš prepričal, da
„nervus rerum“, ob katerem žive te vrste listi, je
opravljanje in obrekovanje duhovščine.

Opozarjam le na „krestomatijo“ liberalnih izjav,
katero je „Slovenec“ v začetku minolega leta zbral
in priobčil v podlistku v spomin „fioega takta“ slo¬
venskih liberalcev. V podobnem položaju je naše
liberalno leposlovje. Spominjam le na to, kako so
nekateri naši leposlovci v svojih spisih opisali du¬
hovščino. Posebno je tu treba opozoriti na ostudni
pamflet v „Zvonu“ z naslovom „4000“.

Kaj pa hočejo doseči s tem orožjem? Odgo¬
varja nam ona okrožnica laškega velikega orijenta:
S tem hočejo duhovščino moralno uničiti, izpodko¬
pati jej vso veljavo in jej tako zamašiti usta.

Dalje priporoča loža bratom . • ., naj posto¬
pajo v boju zoper cerkev in duhovščino prav pre¬
vidno, naj se hlinijo, da ne napadajo duhovščine
sploh, ampak da se bore le zoper prestopke,
zlorabo njenega vpliva na ljudi in
zoper njeno nestrpnost.  Kažejo naj pri
vsaki priliki, da duhovščina prestopa svoj
delokrog ter da izziva in napada  (Pro¬
tokol lože „Alpina“ 19. marca 1887 in L. T. II.
880), ali da govorim z besedami br. . • . Condor-
cet-a: ko hočejo izvotliti in tako zamoriti drevo v
korenini, govore naj, da hočejo odrezati le škodljive
brste.

Tudi v tem se kažejo naši liberalci vredne
sluge bratov . • .-framasonov. Na eni strani vpijejo

21

in se rote, da ne „napadajo duhovščine in da je to
očitanje neosnovano, zlobno jezuitsko sredstvo" (»Sl.
N." 5. avg. 1. 1891), na drugi strani pa v isti sapi,
menda iz same gorečnosti za duhovščino, ne vedo,
kako bi jo z blatom ometavali in katere priimke bi
jej dali. Zmerjajo jo s »fanatiki", »brezdomovinci",
»konservativnimi prekueuhi" („S1. N.“ 15 junija
1891. 1.), »marijonetami, s katerimi giblje zlobna
roka, s katoliškimi farizeji" (18. aprila 1891. 1.),
»brezdomovinsko sodrgo" (27. okt.); vsi raz sebe
kričč nad duhovščino .• »fanatizovani apostoli, ki mč-
nijo biti nekaka ,višja kasta 1 , ki hočejo vse nadvla¬
dati in pod peto spraviti" (18. okt.), »fanatizovani
derviši", »rjoveči levi" (18. aprila), »izpeijančki",
„troti“ (18. aprila), »ljudje, ki nimajo nobene druž-
binske olike" (28. aprila), »ljudje, ki pri javnem
delovanju n ; majo nič več etične podlage" (5. av¬
gusta) itd., itd.

Očitajo dalje duhovščini, »da zlorablja lečo,
katero spreminja v tovarno za ogenj in žveplo"
(7. avg.), »da kriči in razsaja, spreminja lečo v ži¬
dovsko shodnico" (6. okt.), »da se bojuje s taktiko
zavratnosti in kapelanske razposajenosti" (27. febr.),
»da je polna slavohlepja in nestrpnosti" (27. febr.),
»mladim kapelančkom" pa še posebno očita »ne¬
sramno prevzetnost,  vsled katere hočejo
komandirati celo deželo, da mora že presedati vsa¬
kemu treznomislečemu človeku" (15. jun.) itd., itd.

To so le nekatere psovke iz ne celega letnika
našega liberalnega dnevnika. Koliko takega nelepega

22

gradiva je še nakopičenega v tem listu in pri dru¬
gih njegovih tovariših, ki stoje pod liberalno za¬
stavo ! Nemogoče je prekidati vsa ta liberalna gno¬
jišča in nič kaj vabljivo, zato naj ti vzgledi zado¬
stujejo.

VII.

„Divide et impera!“

V boju zoper altar in prestol se ravnš, frama-
sonstvo po načelu „divide et impera" : enega je
treba nahujskati zoper drugega, državo zoper cer¬
kev, nižjo duhovščino zoper višjo. Po tem načelu
se loža povsod ravnš,, kjer se količkaj giblje, s tem
spričuje jožefinska doba, dogodki pred francosko
revolucijo, sedanja Francija in Italija, in ne v zadnji
vrsti osoda verskega šolskega predloga v pruski
zborniei 1. 1.

Da je odstopil ondi goreči zagovornik verske
šole, minister Zedvvitz, in je vlada sama umaknila
šolski postavni načrt, to je v prvi vrsti zasluga
nemškega framasonstva, ki je z vsemi sredstvi sku¬
šalo razdvojiti protestantovske konservativce in ka¬
toliški centrum, in klin razdvoja zabiti med mladega
cesarja, ki je bil do zadnjega časa vnet za versko
šolo na eni, in med konservativne ministre in kon¬
servativne poslanske kroge na drugi strani.

Vsi framasonski in od lože podpirani listi so
brez prenehljeja bili na svoj „bumbum“ in slikali
strašno nevarnost, ki bi pretila nemškemu cesarstvu
od strani katoličanov, ako bi se uvela verska šola.

23

Da se to načelo, namreč sejati prepir med cerkev
in vlado, praktično v ložah vedno uporablja, pričuje
dalje br. . • . Oondorcet (L. T. II. 381) in okrož¬
nica laškega velikega orijenta (L. T. II. 389.).

Po tem framasonskem načelu se ravnajo tudi
radikalci. Gosp. vrednik! Ali se še spominjate, kaj
so naši liberalci, njim na čelu „Slov. Narod", po¬
čeli zoper našega premil, knezoškofa precej po ža¬
lostnem dogodku vMayerlingu? In ali se še spom¬
nite na pastirski list poln apostolskega duha, kate¬
rega je nato naš višji pastir izdal ? Kaj je bil na¬
men liberalnemu vpitju in zavijanju dogodkov? Ta
namen je bil preočiten : hoteli so nahujskati svetno
oblast zoper duhovsko, torej: „Divide et impera!“ Isti
liberalci, ki so škofu očitali, da je vladno orožje, s ka¬
terim hoče širiti germanizacijo med nami, so ga ob
onem času denuncirali vladi kot sovražnika Avstrije !!

Dalje: Kako se vedejo naši liberalci zoper du¬
hovščino? Zdaj udrihajo na to, zdaj na ono stran ;
zdaj jim delajo zgago „razposajeni kapelani" („S1.
N." 21., 27., 28. febr. itd.), zdaj škofje (24., 26.
sept., 19. okt., 25. jul. itd.); zdaj dele svoje psovke
tem, zdaj onim ; nobeden ne uide, da bi katere ne
dobil. Zdaj izkoriščajo škofa zoper škofa („S1. N."
12. avg.), (Strossmajer in slovenski škofje), zdaj
ščujejo vernike zoper duhovnike.

Podobni so naši liberalci onim vaškim „gladi-
jatorjem", ki napadejo s klicem: „Ali zabavljaš?"
vsakega, še tako mirnega človeka, ako le v vas
stopi. Tako butajo naši liberalci ob škofijska stano-

24

vanja, župne dvorce in kapelanije, da, še v seme¬
nišču jim ni povšeči, in zato mečejo svoje bombe
tudi ob to poslopje. („S1. N.“ 13. okt,)

Preobširno bi bilo in bi prekoračilo obseg tega
spisa, ko bi hotel navesti še posameznih vzgledov;
najdeš jih, dragi čitatelj, skoro v vsaki številki ka¬
teregakoli liberalnega lista. Le to naj še omenim,
kako so pred par leti skušali liberalci odvrniti du¬
hovščino od škofa, od Boga jim postavljenega višjega
pastirja, in tako ločiti glavo od telesa. Ko jim je
duhovščina pokazala hrbet, ljubljenemu svojemu
višjemu pastirju pa poslala v dokaz neomahljive
zvestobe in pokorščine udanostne adrese, vsule so
se njihove puščice na duhovščino.

Omenil sem prej, da naši liberalci tudi huj¬
skajo vernike zoper duhovnike. To še dokazovati,
bi se reklo, sove v Atene nositi. Le poglejte v po¬
samezne fare, kdo je vodja in inspirator nezadovolj¬
nežev, kdo največji nasprotnik duhovnikov, naj ta
še tako vestno spolnjuje svojo dolžnost. Kak zagri¬
zen liberalec, žalibog, da le prevečkrat oni, ki bi že
vsled šolskih postav  moral delovati na to, da
se ohrani med njim in duhovnikom sloga in edi¬
nost, ker oba delujeta pod eno streho v vzgojo mla¬
dine. Kdo grdi duhovnike po listih? Ravno ti. In
kak namen imajo ti sramotilni dopisi? Grdenje
duhovnikov in hujskanje ljudij, t. j. vernikov,
zoper njihovega dušnega pastirja. Zato pa tudi liste,
v katerih je kak tak sramotilen dopis, v obilnem
številu razpošljejo po dotični fari.

25

Tako se dela javno mnenje. V tem so si naši
liberalni listi povsem podobni, posebno pa razume
ta posel moniteur s Kongresnega trga. Pri tej pri¬
liki je tudi primerno vprašanje: V kaki razmeri so
bili naši liberalci z dogodki v Poddragi? Koliko in
kako je „Slov. Narod" takrat pisal o žalostnih do¬
godkih v tej prej nepoznani vasi, je marsikaterim
bralcem še znano. Faktum je, da je bila ona afera
našim liberalcem prav po godu, saj hotelo se je
ondi praktično izpeljati to, kar liberalni listi dan na
dan oznanjajo in priporočajo. S Poddrago so žugali
liberalci še večkrat potem zopet v nekem dolenjskem
kraju. Od kod ta duh med priprostimi, do zadnjega
časa mirnimi ljudmi?

Vsak vzrok ima svoj učinek; kje je pa vzrok
teh žalostnih dogodkov, vedo na]bo!je liberalci sami,
posebno „SIov. Narod" in ^Slovanski Svet". Vsa
stvar je importirana po liberalcih in podpirana po
liberalnih listih.

Da bi ljudstvo odtrgali od duhovščine in ga
napolnili s sovraštvom do nje, uče framasoni in do¬
povedujejo ljudem, da imajo verniki sami  pra¬
vico, voliti in si izbirati svoje duhovnike. To oblast
je po njihovih besedah imelo ljudstvo že od nekdaj,
v teku časa mu je pa vladoželjnost škofov in pa¬
peža po goljufiji to pravico izvila. (Veliki orijent
laški, L. T., II, 889.)

Ta nazor je znan tudi nam Slovencem. Zasto¬
pala ga je znana, zoper skupno škofovsko okrožnico
goriške nadškofije naperjena brošura: „Zur Steuer

26

der Wahrheit“, izšla leta 1888. Iste nazore je za¬
govarjal z velikim patosom ^Slovanski Svet“ leta
1889. Torej duševno sorodstvo med framasonstvom
in slovenskimi liberalci je v tem oziru dokazano.

VIII.

Vera nima s politiko nič opraviti.

Odkar je vpeljana večinoma v vse evropske
države konstitucija, odvisno je vse parlamentarno
življenje od volitev, ki se ponavljajo v gotovih ob-'
rokih. Kakoršne volitve, taki poslanci, take postave.
Po sebi je umevno, da se loža ob takih prilikah
trudi z vsemi sredstvi, kolikor mogoče svojih so¬
mišljenikov spraviti v postavodajalne zbore. Ker je
.po uradnih izjavah framasonskih edini resen na¬
sprotnik modernemu, t. j. brezverskemu napredku
katoliški duhovnik,  zato si loža posebno
prizadeva, da ga odstrani od javnega življenja, v
prvi vrsti od volitev. Da pa to doseže, proglasila je
geslo: vera nima nič opraviti s poli¬
ti  k o. To geslo vodi in spremlja vse javno življenje
po Italiji, Franciii in po njem se ravnajo framasoni
povsod, kjer imajo količkaj močij. Ta klic je pa
tudi že brezštevilnokrat odmeval iz naših liberalnih
listov. Kolikrat se je že očitalo naši duhovščini, da
se vmešava v volitve, ob enem se ji pa na srce
polaga, naj ostane v cerkvi,  v javnost naj pa ne
stopa, to polje naj prepusti lajikom, ker „vera nima
s politiko mčesa opraviti". Kdo ne spozna v tej zahtevi
naših liberalnih sorojakov framasonskega recepta!

27

»Duhovnik je sovražnik prostosti
in s v i 11 o b e“, kliče framasenstvo skoro v vseh
svojih obredih, in katekizem kadošev imenuje du¬
hovnike »nesramne morilce človeške prostosti, pro¬
stega raziskavanja in prostosti vesti". (L. T. II.,
308 in 87.)

Slovenski liberalci trobijo tudi v tem očitanju
s framašoni v isti rog. Tako se izraža njihovo gla¬
silo »Sl. Narod" 13. oktobra 1891: ^Duhovniki...
kohorta bojevnikov, ki zaradi mastne prihodnosti
tudi z nečednimi sredstvi ropočejo proti napra¬
vam, ki so pripomogle do zavednosti
naše.  Oni hotč biti višja kasta,  ki upa, da
bo s svojo voljo in močjo vse nadvladala in spra¬
vila pod peto"; 15. julija: »na katoliški podlagi
razcvita se najbujnejši terorizem"; 7. avgusta: »du¬
hovni sipljejo žveplo in ogenj na narodno napredno
stranko in mečejo vse, kar ni na njihovi strani, brez
usmiljenja v pavšalni peklenski kotel"; 16. julija:
„ti gospodje bi radi s silo nas nazaj potisnili v
čase teme in duševne onemoglosti, radi bi vpregli
napredujoče učiteljstvo slovensko v jarem cerkvenega
hlapčevstva"; 28. aprila: »z leče učijo ljudje, ki
nemajo nobene družbinske omike  in neso druzega
brali, ko »Danico" ali »Rim. Katolika" ali podob¬
nega kaj". — Taki ignoranti seveda ne smejo imeti
besede v politiki!

Kakor pa skuša loža na eni strani svojim na¬
sprotnikom, duhovnikom vtisniti znak mračnjaštva,
tiranstva, neolike in surovosti, enako se sama sebe

imenuje raz s vitij  eno  in si prilastuje ves na¬
predek.  Od tod tolikrat povdarje luč in omiko in
napredek. Na stotine dokazov za to trditev dobiš
v framasonskem obredniku od stopinje „p o moč¬
nikov" do „suverennega, generalnega,
velikega nadzornika  v 83. stopinji". Enako
naši liberalci. Duhovniki so jim „mračnjaki“, „čr-
nuhi", „ki bi radi s širokokrajnimi klobuki in ra¬
skavimi kutami zamašili vsa okna, skozi katera pri¬
haja človeštvu luč („S1. Narod" 10. sept.), oni so
„nazadnjaki", hrepeneči po srednje¬
veški temi",  a sami so pa „n a p r e d n j a k i“,
„p ro sto m i šl j a k i, omikanci, hrepeneči
po luči in omiki",  svojo stranko so krstili
„n a ro d n o - n a p r e d n o", ker ime „liberalee“
je pri Slovencih kaj na slabem glasu in bi se jih
na to limanico vjelo le malo. Kaj čuda tedaj, da
se bahajo s svojo inteligenco in finim taktom („S1.
Narod" 13. nov.) ter vedno povdarjajo, da se bore
za prostost in luč, zoper temo in duševno nazad¬
njaško.

Pri tej priliki omenim tudi mladoslovenskega
gesla: „Vse za narod, svobodo in omiko", ki jasno
kaže framasonski izvir in sorodstvo z glavnimi na¬
čeli framasonskimi. Saj so besede ^prostost", „svo-
boda“, „omika“ šibolet, na katerega vedno frama-
soni kažejo in prisegajo.

Kakor tripični bratje črtijo vero, enako so iz
sovraštva do vere  slovenski liberalci zavrgli staro

29

katoliško-slovensko geslo: „Vse za vero, dom, ce¬
sarja." Ako ga pa še vse eno semtertje navajajo,
je to le taktika, pesek v oči.

IX.

Demoralizacija, hujskanje.

Po načelu: namen posvečuje sredstva (katero je
v loži v posebnem slovesu, akoravno se javno toli-
krat jezuitom  podtika in očita), po tem načelu
poslužujejo se tripični bratje v boju zoper temo
očitanja, da duhovščina demoralizuje ljudi, da širi
nered in upor. Primeri katekizem kadošev. (L. T. II.,
str. 286.)

Iluminat Weissbaupt imenuje duhovnike „za-
govornike nereda", br.\ Ragon pa zatiralce člove¬
ških pravie. To očitanje, da širijo duhovniki demo-
ralizacijo, nered in upor, služilo je loži vrlo dobro
za časa br.\ Pombala na Portugalskem, ko je ta
zloglasni ondotni minister zatrl Jezusovo družbo in
katoliško cerkev tako opustošil, da se bo še leta in
leta čutilo, akoravno je že več kot 100 let preteklo,
odcar se je moral ta mož umakniti s političnega
površja.

Enako očitanje se je razlegalo zadnja leta iz
framasonskih glasil na Laškem, iz francoske zbor¬
nice in ondotnih listov, očitajočih duhovnikom, da
hujskajo z leče ljudi k uporu do obstoječe vlade,
in so tako vzrok vseh izgredov. Da, še to se je
francoski duhovščini očitalo, da je v zvezi z a n a r-

30

histi,  posebno še z njihovim načelnikom Rava-
chol-om in da je ona provzročila eksplozije v Parizu,
ki so napravile toliko strahu.

Tudi na tem polju podajejo naši liberalci fra-
masonora roke in pobirajo stopinje za njimi. Po
besedah liberalnih listov so le duhovniki vzrok se¬
danjega narodnega razpora, oni delajo nemir, oni
kalš vodo (volk in ovca!). Ako stori duhovnik pri
volitvah svojo vestno dolžnost in priporoča katoli¬
škega kandidata, gotovo mu ne bo odšlo očitanje,
da hujska in bega  ljudi. Očita se duhovnikom,
da so „rjoveči levi", da so oni vzrok, da se »koša-
tijo laž, verolomstvo, obrekovanje", ti katoliški fari¬
zeji vlivajo strup  v priprosto ljudstvo. („S1. N."
18. aprila 1891.)

»Duhovniki trgajo sami narodu iz srca vero
v k ato 1 i č a n s t v o , ker kar duhovniki
uče, to je le vera sovraštva  (»Sl. Nar."
9. marca), klerikalci so osvetljivi kakor Korzijanci,
brezobzirni a la Machiavelli, pri njih javnem delo¬
vanju ni več etične podlage." (»Sl. Nar.“ 5. avg.)
»Na katoliški podlagi se motijo volilci, ščujejo tr-
cijalke, zlorabljajo leče, razcvita se najbujnejši tero¬
rizem (15. julija).

„Rodoljub“ imenuje duhovnike m eš e tar j e,
sleparje.  Z eno besedo: »duhovniki so vzrok
vseh razprtij, oni povsod zgago delajo, oni zanašajo
korupcijo  med priprosti narod (15. julija), oni
so demagogična  stranka". (18. nov.) In v tem
so si vsi duhovniki podobni, »škof dela prepir

31

(7. aprila), delajo ga pa tudi v prsi vrsti ti raz¬
posajeni  k a p e 1 a n i,  ki ne poznajo nobene
avtoritete več in vse v blato vlečejo" (21. febr.),
da, duh slavohlepja in nestrpnosti prešinil je vso
klerikalno gardo."  (27. febr.)

X.

Katoliška — kriva vera.

Loža dalje očita duhovščini, da ne uči prave
vere, ampak krivo vero, zmoto.  To dela pa
loža zato, da bi ljudstvo odvrnila od duhovnikov.
Katekizem kadošev govori v tej stvari: To, kar du¬
hovniki uče, ni prava vera, to je prazna vera,
kriva  vera, duhovniki so katoličanstvo spridili
in onečastili.  (L. T., II., str. 302, 345, 387 in
389.) Stari škotski obrednik pa trdi, da je katoličan¬
stvo spremenilo prvotno krščanstvo v spako.

Slovenski liberalci zmerjajo pa one, ki kažejo
na njihove zmote, z obrekovalci.  „Slov. Nar."
22. avgusta pa trdi: specifično kranjska  vera,
kakoršno hote zdaj vpeljati, je kriva
vera;  13. oktobra toži nad nepravim  katoli¬
cizmom, in vera, katera se zdaj oznanuje od du¬
hovnikov, je potvorjeno, podvrženo ka¬
toličanstvo.  Prava vera se je ohranila le še
pri liberalcih, še celo papež je nima. Saj piše „Slo-
venski Narod" 10. septembra, da je še celo papež
Pij IX. blagega spomina zapeljeval vernike v sku¬
šnjavo,  in je bil svojemu nasledniku Leonu XIII.

32

v vsakem oziru (torej tudi v verskem) diame¬
tralno nasproten.

Pri tej točki omenim tudi napore naših libe¬
ralcev, posebno tlačanov pri »Slovanskem Svetu", za
pravoslavje.  Hoteč zapeljati slovenski narod v
razkol, slepe ljudi, da je razkolna cerkev ona prava
cerkev, v kateri sta učila sveta brata Ciril in Metod.
Ako je pa vzhodna, razkolna cerkev prava, mora
tedaj katoliška cerkev biti neprava  in njena vera
kriva vera,  ker resnica je le ena.

XI.

Cerkev sovražnica narodnosti.

Odkar je narodnostni čut tako vzbujen, je
klic: »duhovnik je sovražnik naroda"
geslo, s katerim kaj rada pošilja loža svoje bojne
čete v boj zoper cerkev in vero. Ta klic se razlega
že več desetletij po vsej zapadni Evropi, in ta klic
je še vedno sredstvo, s katerim vzdržuje loža oblast
nad evropskimi narodi. „Klerikalizem je so¬
vražnik",  zaklical je Gambetta,  ko je šlo zoper
konservativno Mac Mahonovo vlado; »klerikalizem je
naš najhujši sovražnik", vzkliknil je Crispi  v laški
zbornici nasproti nepokornim poslancem, ko so kazali
voljo, izpodmakniti mu ministerski sedež. In res, za
nekaj časa jih je s tem vzklikom pomiril. Eadar
čuti loža kako pretečo nevarnost, naenkrat zatrobi
v rog občutljive narodnosti  in pokaže na
klerikalizem kot sovražnika; te parole se poiastč na

33

to liberalni listi vseh narodov in ščujejo ljudi na
duhovščino, in — nevarnost je odstranjena. S kratka,
geslo: »duhovnik je sovražnik narodnosti", je kost,
katero loža v enomer gloda in katere se poslužuje
v vsaki zadregi. Primeri posebno framasonski ob-
rednik v višjih stopinjah v II. delu Taksiiovih „tri-
pičmh bratov". Oficijelni pisatelj, framasonski br. • .
Pindel, piše v tem oziru v brošuri: „Papstkirche
und die Preimaurerei" (str. 27), katera je izšla za
odgovor na papeževo encikliko zoper framasonstvo:
»Rimska cerkev podpira vsako vražo, vsako zati¬
ranje. Harmoničnemu napredku narodov  ni
nič bolj na potu, kakor avtoritetno načelo,
kakoršnega zagovarja ta cerkev. To načelo
drži duha narodovega v skrajno sra¬
motni sužnosti. Vsak papežu udan
katoličan  izroča svoje otroke fanatizmu in vra¬
žam in pomaga kovati verige pro¬
st e m u n a r o d n e m u duhu,"

Kdo se tu ne spominja žalostnega kulturnega
boja na Nemškem! Komaj se je nemška vojska vr¬
nila leta 1871 zmagoslavno domov, niso se še za¬
celile rane, še so tekle solze po dragih junakih, ki
so darovali v boju za domovino kri in življenje, kar
nastane boj med brati iste narodnosti, a različne
vere. Od vzhodnega morja notri do švicarskih planin
je ves liberalen svet kričal nad katoličani, vsi libe¬
ralni listi so bili polni psovanja zoper nje, enoglasno
so zahtevali, naj se jim omeji prostost, cerkveni re¬
dovi in svetni duhovniki, ki nočejo brezpogojno iz-

3

84

ročiti cerkva vsemogočni svetni oblasti, naj se za-
pode čez mejo ali pa naj se potaknejo po ječah.
Kaj so vendar hudega storili? Nikjer ni bilo nobe¬
nega resničnega dokaza, a izmišljeno oči¬
tanje,  da so katoličani, posebno pa še njihovi du¬
hovniki sovražniki domovine,  nadomestilo je
vse dokaze. Zastonj so se duhovniki sklicevali na
svoje junaštvo v ravnokar končani vojski, zastonj na
svoje, v tem boju dobljene rane, zastonj na katoli¬
čane, ki so padli v tem boju za domovino, zastonj
na odlikovanja, ki so jih zaslužili, a vse to ni nič
pomagalo. V očeh liberalcev so bili vendar le „ so¬
vražniki domovine", in kot „brezdomo-
vinci"  so morali zapustiti svojo domovino in pri
tujih narodih iskati gostoljubja. Iz framasonskih
listov one dobe se pa spozna, da se je načrt za
kulturni  boj  osnoval v ložah  in da so ravno
framasonski listi najbolj silili vlado k temu koraku.

Enako delajo sedaj framasoni na Francoskem,
ki neprestano mečejo škofom in duhovnikom v obraz
očitanje, da so sovražniki domovine.

Kaj pa slovenski radikalci?  Tudi v
tem oziru jih najdemo v službi framasonstva. Oči¬
tanje, da je naša duhovščina n e n a r o d n a ali pa
še celo protinarodna,  to je — kakcr videti
— njihova glavna trdnjava,  iz katere hočejo
duhovščino moralno vničiti pri ljudstvu. Da se tega
orožja poslužijo, je pa tudi umevno. To spozna tudi
omejena liberalna pamet, da je naroden duh pri na¬
šem ljudstvu že precej vzbujen in da ta nikogar

35

bolj ne sovraži, kakor onega, ki mu hoče vzeti na¬
rodnost. Zato si mislijo: vtisnimo naši du¬
hovščini na čelo Efijaltovo znamenje
brezdomovinstva, govorimo ljudem,
daje duhovščina naši narodnosti so¬
vražna, da se brati še celo z zagrize¬
nimi nemškutar ji, in ako se nam posreči to
misel ljudem vtepsti v glavo, potem  je  vsa  veljava
duhovščine vničena in zmaga je naša.
Ali naši liberalci  ne  mislijo samo tako, ampak
tudi tako  delujejo. To dokazujejo fakta. Kolikrat
so nas že liberalci pismeno in ustno zmerjali  z
brezdomovinci! Kdo bi to preštel! Tako napr.
se roti radikalni moniteur 15. jun.:  „Brezdomo-
vinci, vi skušate uničiti narodna društva in pod¬
jetja, vam ni za domovino,  ampak za svoje
stranske namene, za katere vam je narod sred¬
stvo".

In da bi bil vtis večji, zarohni še za njimi:
„vi p r e k u c u h i, ki d e 1 a t e zgago".  „ Kleri -
kalizem je breznaroden"  (29. apr.) „š k o f j e
so se zavezali z nemškimi liberalci,
vsi so jednih misitj, v škofijski palači veje
prav isti duh, kakor v praški kazini.
Pastirski list (avstrijskih škofov) je naperjen proti
Slovanom sploh,  naj se še tako prikriva (17.
febr.) mlajša duhovščiua je deloma zašla na nena-
rodna pota  (4. marca) „naši kapelani  so
galvanizovali vse nemškutarje v novo živ¬
ljenje, vrgli so narodnost za plot

3 *

36

(6. marca) »duhovni zanemarjajo narodne
stvari' (5. jun.)  »pastirji s srebrno, za¬
krivljeno palico tu protežujejo itali¬
janski, tam nemški živelj in napadajo
narodnjake' (8. avg) »Po mislih  škofa
Zvvergerja i n njegovih učencev je Slo¬
vence zatirati sploh dobro in Bogu
všečno delo (24. sept.)'  »Škofu Kahnu je
zoperno vse, kar je slovensko, ne ljubi
Slovencev,  on  je  klerikalec in  zato nasprotuje
slovenskim težnjam (24. sept.).“ Posebno
pa liberalci  ljubljanskemu škofu očitajo mlač¬
nost in sovraštvo do naše narodnosti. Tako piše isti
»Sl. N.“ 25. julija, da je ljubljanski škof vzel bojno
kopje v maziljeno roko,  gorje našemu narodu,
ako se v njem vkorenini narodnostni
indiferentizem ljubljanskega škofa;
on hodi z nemškutarsko kliko roko v
roki (19. okt.)  troti in kraljice so tujci in
iz medu se ne delajo potvice na Kranjskem; mrtvi
roki je silno težko pest odpreti (18. apr.); iz graških
hribov prišla je nemila sapa  v nas  in  zatemnila
narodno obnebje (5. junija). Naj se mi ne
vzame za zlo, da zabeležim tu še prekrasen naslov,
katerega je pritaknil slovenski libeializem katoliča¬
nom sploh v »Slov. N.“ 27. oktobra. Tukaj ime¬
nuje to glasilo »fine naše inteligence' vse zavedne
katoličane: brezdomovinska sodrga.  Kaj ne,
lep poklon !

37

XII.

Boj papežu in škofom!

Že iz navedenih citatov se vidi, kako se zaga¬
njajo naši liberalci posebno radi v škofe.  Pri tem
napadu se ravnajo po reku Kristusovem : „Udaril bom
pastirja in ovce se bodo razkropile!" Saj so škofje
višji pastirji in stebri,  na katerih sloni
sy. cerkev.

Da bi bilo več vspeha, skušajo ločiti škofe od
duhovščine in vernikov, na drugi strani pa zopet
stavijo tega ali onega škofa v nasprotje z drugimi.
Zoper naše slovenske škofe zlorabijo avtoriteto škofa
Strossmajerja, kakor da bi bil on drugih verskih
nazorov, kakor drugi škofje; trijerskega zoper bres-
lavškega („S1. N.“ 12. avg.). Na jedni strani ško¬
fom očitajo narodno sovraštvo,  na drugi
pa najstrastnejši jezuitski verski fanati¬
zem  (12. avg.).

Tudi v tem niso naši liberalci izvirni; to, kar
oni zdaj delajo, so že veliko desetletij prej počenjali
bratje izpod ^plameneče zvezde" in „akacije“. Opo¬
zorim le na obnašanje tripičnih bratov in njihovih
listov za časa vatikanskega koncila, pruskega kul¬
turnega boja in „Lutzovanja“ na Bavarskem. Povsod
jedna in ista pesem, le oblika je nekoliko spreme¬
njena.

Sv. Oče.  »Papeštvo je vogelni kamen kato¬
liške cerkve; ono je tudi glavni steber in podpora

vseh drugih prestolov. Ker pa bije loža na življenje
in smrt boj zoper to dvojno oblast (duhovsko in
svetno), zato mora na vsak način pasti najprej
papežev prestol,  da se morejo po vrsti raz¬
rušiti vsi drugi." Tako je pisal framasonski „Siecle“
(Paehtler, „Stiller Krieger gegen Thron und Aitar",
str. 288).

Kako sodi loža o papeštvu, spoznamo iz obred-
nika kadošev, po katerem mora novo vsprejeti ka-
doš med klicem : „,P r o k 1 e t s t v o goljufiji 1 ,
z mečem suniti v mrtvaško glavo, ki
je pokrita s tiaro"  (L. T. II. 286.). Na to pa
mora v četrti obljubi govoriti: „Z nogami tep¬
tam tudi duhovsko in papeževo tiaro"
(L. T. II. 302.).

Lahko se reče, da koncentrira loža v boju zo¬
per krščanstvo in obstoječi red glavno moč zoper
papeštvo.  Rop Rima leta 1870 je po izjavah
framasonov samih delo framasonsko,
saj je bil Garibaldi višja glava skrivni družbi, enako
razni drugi njegovi tovariši. Enako je franeoska
revolucija in uoor leta 1848 sad njihovega truda
(„Freimaurer-Zeitung“ leta 1864, L. T. II. 373.).

Veliki orijent italijanski govori o tej stvari v
že večkrat imenovani okrožnici iz leta 1886 : »Uni¬
čenje papeževe posvetne oblasti je
jeden izmed treh zgodovinskih do¬
godkov, ki so graniten temelj frama-
sonskemu gibanju v Italiji".  Loža pa z
uničenjem svetne oblasti papeževe še ni zadovoljna,

39

marveč hoče uničiti papeštvo samo, in zato tudi po
letu 1870 ne drži rob križem, ampak v enomer
ruje zoper sv. očeta in bruha nč,nj ogenj in žveplo.

Oglejmo si zdaj naše liberalce. Tudi tu vi¬
dimo sorodnost duha. Ali se še spominjate, kako
je imenoval „Slov. N.“ slavnega Leona XIII.? Taki
priimki so še celo v pristni framasonski
družbi nenavadni.  Dne 18. apr. 1. 1. norčuje
se ravno ta list s sv. Očetom, porugljivo vprašajoč,
ali bodo sedanje naklade in priklade (kje so pa
katere?) zadostovale, da bodemo vredno podpirali
oropanega sv. Očeta!!  Kar pa piše ta list
10. septembra o papežih Piju IX. in Leonu XIII.,
je pa naravnost posebno značilno. Po mnenju tega
liberalnega lista sta si bila ta dva papeža v vsakem
oziru diametralno nasprotna.  Slavni Pij IX.
mu je fanatičen dogmatik,  ki ni gledal ne
na desno, ne na levo, preklinjal ie znanost, ni
vedel vladati svoje strasti  in je ver¬
nike zapeljaval v skušnjave.  Dalje govori
o duševnem nazadnjaštvu,  da za ugled cerkve
ni treba svetne vlade  in konečno žuga: „ako bi
kedaj prestol rimskega papeža zasedel mož Pijevega
duha, nastal bode proti njegovemu početju večji
odpor, nego se je pojavil za časa zadnjega rimskega
koncila. Dne 5. nov. simpatično  omenja izgredov
rimskih pouličnjakov, poroča radosten neresnico, da
so katoliški študentje oskrunili spomin Viktorja
Emanuela in se norčuje iz brumnih romarjev, ki so
šli obiskat sv. Očeta.

40

Dne 6. oktobra imenuje celemu svetu znan in
tudi od poštenih drugovercev  pripoznan faktum,
da so sv. Oče jetnik v Vatikanu in da so mu od¬
vzete njegove dežele šiloma proti vsem pravicam
božjim in človeškim: neresnično vest, raz¬
širjeno po klerikalcih.  To je po „Narodovi“
misli le „hujskanje“, to so le spletke, na katere je
dalo rimsko stanovništvo odgovor! ! Tako je pisal
„Narod“ 6. oktobra, torej par dni po onih rimskih
izgredih. Onim pa, ki zagovarjajo pravice papeževe,
kliče: ne čohaj se, kjer te ne srbi. Torej osoda
sv. Očeta naj nas nič ne briga! Tukaj pokažejo naši
liberalci, koliko jim je do postavnosti, do pravice.
Glede postopanja framasonov proti posvetni oblasti
zlasti pri nas v Avstriji opozorjamo čitatelje na
knjigo „der Hammer der Freimaurerei am Kaiser-
thum der Habsburger!

XIII.

Cerkveni redovi, Jezusova družba.

Kdor črti cerkev, črti tudi vse, kar je cerkve¬
nega. Ker so pa cerkveni redovi cvet verskega mi¬
šljenja in glavni steber sv. cerkve, zato je umevno,
da je loža še posebno zoper nje obrnila svojo ost.
Komaj je v prejšnjem stoletju zagledala loža luč
sveta, začela je takoj bruhati strup zoper cerkvene
redove, v pri vrsti zoper Jezusovo družbo.
Ta boj je z nenavadno vstrajnostjo bojevala toliko
časa, dokler ni dosegla svojega namena t. j. dokler
ni bila Jezusova družba z raznimi drugimi redovi

41

vred zatrta. (Primeri veliki orijent, L. T. II. 386).
Vničenje Jezusove družbe je pospeševala in pro-
vzročila loža. Tako je framasonska zasluga, da ho¬
čejo zdaj na Francoskem vse redove vničiti z ne¬
znosnimi neopravičenimi davki, ker ta načrt se je
skoval v loži. Kar pa loža želi, temu se ne upa no¬
bena vlada upreti, sicer je v par tednih po nji, to¬
liko moč ima loža na Francoskem. Pred letom dnij
je izšla brošura grenobeljskega škofa msgr. Fave,
v kateri ta bistroumni zasledovalec framasonskega
ruvanja nadrobno dokazuje mogočen vpliv lože na
franc, cerkveno-politične stvari. Enako je bilo iztiranje
redovnitov posebno jezuitov z Nemškega že nekaj
let prej pripravljeno v ložah, kjer je posebno znani
br . •. Bluntschli v brošuri: „Gegen die Jesuiten"
hujskal zoper jezuite in jim očital vse mogoče, že
tolikrat ovržene pregreške, laži in obrekovanja. (Pri¬
meri: der Jesuitenorden, Regensburg, Pustet 1872.)
Enako je v Braziliji 1. 1873 loža zanetila boj med
vlado in cerkvijo. S kratka: tripični bratje vedo,
kaj so redovi v cerkvi, vedo kaj bi bila cerkev brez
redov, posebno Jezusove družbe, ki je po izjavi
sv. Alfonza najmočnejša trdnjava sv. cerkve, katero
trdnjavo sta še celo Volter in D’ Alambert občudo¬
vala. Ker je Jezusova družba najmočnejša trdnjava
sv. cerkve, zate velja njej glavno napadanje skrivne
družbe.

To sovraštvo do jezuitov zaneslo se je tudi
med nas Slovence. Goje ga liberalni listi, njim na
čelu „Slov. Narod“. Kdo se ne spomni na znani

4*2

pamflet, ki je izhajal pred kakimi 10 leti v „S1.
Narodu" kot podlistek, v katerem je pisatelj pod
firmo „stat nominis umbra" dokazoval z zavijanjem
jezuitovskih spisov, da velja pri jezuitih načelo: na¬
men posvečuje sredstva. Ne pri jezuitih, pač pa v
ložah tripičmh bratov velja to načelo, kar frama-
soni v spisih namenjenih za brate. - ,  sami pripo-
znavajo. „Quand Meme!“ Ker z resnico ne morejo
priti jezuitom do živega, poslužujejo se laži, iz je¬
zuitovskih spisov iztrgajo kak stavek, ga popačijo
s tem, da kako besedo ali črko, ali vejico itd. pri¬
stavijo ali pa izpuste, nato vpijejo kakor prodajalci
očeta: „glejte, glejte, taki-le so jezuiti, sami se ob¬
sojajo". In takega nedostojnega orožja poslužujejo
se vsi nasprotniki jezuitov od zloglasnega Paskala
do zadnjega pritlikovca, ki vpije zoper jezuite. Za
dokaze jim služijo: laž, goljufija in kričanje! Pro¬
testant M u r r obsoja v svoji zgodovini to nepo¬
šteno ravnanje nasproti jezuitom z besedami: „vsa-
kemu nepristranskemu protestantu, kateremu je kaj
do resnice, se mora studiti to početje." Enako ob¬
sodbo je izrekel tudi D 6 11 i n g e r v nadaljevanju
Hortigove cerkvene zgodovine str. 857. Sicer so
bila pa ta nepoštena očitanja že večkrat na drobno
ovržena in njihova lažujivost dokazana, tako 1.1782
v neki v Augsburgu izišli knjigi: „Wahrmund
oder Antwort auf alteVerlaumdungen
g ege n die Jesuiten 4 *,  nedavno pa v knjigi
„JesuiteufabeIn“  izišli pri Herderju v Frei-
burgu.

43

Vrnimo se nazaj k našim nasprotnikom jezuitov-
Oni podlistek ni bil zadnji pojav proti jezuitom v
naših liberalnih listih. Pri vseh mogočih prilikah
in neprilikah udrihajo naši radikalci po jezuitih,
njihov talar ima tudi na slovenske liberalce isti
vpliv, kakor rudeč robec na purana. Od tod njih
jeza. Tako piše »Slov. Narod" dne 4. maja: »Prej,
ko se uniči ta klerika!no-jezuitski zmaj, boljši je."
Tu mi pridejo na misel besede, katere je frama-
sonski list »Bauhutte" 1. 1874 prinesel: die jesui-
tisch zusammengesefcvveisste Organisation der ka-
fhohsehen Kireha ist noch ein formidabler Hemm-
schuh zur Humanitat, da bringt der Dilettantismus
wenig Vortheil, hier gilt nur: Entweder — Oder!"
Kako soglasje tu in tam ! Dne 5. maja očita »Slov-
Narod" ljubljanskemu škofu, da je navdahnjen je¬
zuitskega duha; dne 10. septembra se pa plaši pred
„gospodi v jezuitskem kolegiju na rimskem Forumu,
posebno pa pred njihovimi širokokrajnimi klobuki
in raskavimi kutami". Enakih in podobnih izjav o
jezuitih, ali o redovnikih sploh se v naših liberalnih
listih ne manjka. Zvonec nosi v tem oziru, kakor
sploh povsod, kjer velja napad na duhovščino, „S1.
Narod", dobro ga podpira „Slov. Svet" in pa se¬
veda leposlovni (!) »Ljubljanski Zvon". Vzcr ostud¬
nega napada na redovniško življenje je vzlasti
»Zvonov" pamflet »4 0 0 0". Čitajočemu dotični od¬
delek se zdi, kakor bi ga oče tega spisa vodil okoli
stanovanj ščetinatih čveteronožcev, kateri so, zdi se,
zadnje čase pri naših liberalnih lepo  slovcih in

44

drugih časniških težakih postali vzor estetike. Pam¬
flet „4000“ spričuje „fiu okus in takt" g. pisatelja
in estetičen čut zvonarje? v „Narodni Tiskarni".

XIV.

T i s e k.

Moč tiska je znana framasonom. Že od svo¬
jega začetka si prizadeva ta družba spraviti tisek v
svojo oblast in z brezbožnimi in nemoralnimi listi
in knjigami pripraviti ljudi ob vero in poštenje.
Brez enciklopedistov, ki so bili od prvega do zad¬
njega framasoni in so v svojih spisih rušili obstoječi
državni, socijalni in verski red, bi težko prišlo do
francoske revolucije. A tudi z revolucijo še ni bilo
končano njihovo pogubno delo, marveč od tedaj so
le še bolj predrzno in očitno razširjali svoja načela
s pomočjo tiska in delovali na to, da so vse večje
liste in literarna podjetja spravili v svojo oblast. V
tem oziru označuje Leo Taksil  kaj dobro tripične
brate z besedami: „Kamor postavi framasonstvo

svojo nogo, prikaže se tudi liberalen in nemoralen
tisek."

Okrožnica laškega velikega orijenta pa trdi:
„Blažene ideje framasonstva se razširjajo najlažje
po tisku in društvih."  V katekizmu kadošev je
pa vsebina četrte obljube: „Vsestransko razširjenje

liberalnih nazorov, kar se najlažje stori s pomočjo
tiska." (L. T., II., 301.) Bratje . • . so to obljubo
tudi dejanjsko  izvrševali in jo še izvršujejo. V

45

koliko tisoč iztisih zastruplja ljudi zloglasna lipska
„ Gartenlaube",  ki je popolnoma v rokah fra-
masonskih in katere glavni namen je, delati pot
framasonskim načelom v krščanske hiše! In koliko
je tega lista tudi v izobraženih družinah slovenskih f
Koliko zla, koliko materijalmh nezgod, verske in
moralne spridenosti so provzročili med avstrijskimi
narodi že dunajski  framasonsko - židovski listi,
kakor so „N. Fr. Pr.“, oba „Tagblatt-a“ itd. Da
se meščanstvo in posebno da so se višji krogi od¬
tujili krščanstvu in se vrgli v naročje materijalizmu,
to je večinoma zasluga imenovanih listov. Opozorim
še na izjavo Orly-jevo, katera je bila že prej na¬
vedena. Pri nas Slovencih so vresničevanje takih
načel in njihovo razširjanje prevzeli naši liberalci.
„Slov. Narod" služi že od svojega početka liberal¬
nim nazorom; od framasonskih listov drugih na¬
rodov se loči skoro le po jeziku, duh je pa povsod
eden in isti — duh framasonski,  sovražen
avtoriteti, sovražen posebno cerkvi in duhovščini.
To je ona rudeča nit, ki vodi skozi vse letnike, le
da se včasih bolj, včasih manj določno in jasno po¬
kaže. Popolnoma zatajil ni „Siov. Narod" tega duha
še nikdar. Da se pa ta duh posebno zadnje čase
kaže v vsej svoji nagoti, spoznati je nekoliko že iz
citatov, izcrpljenih iz tega lista v pričujočem spisu.
V enakem duhu je govoril „Slovan“, enako piše
njegov sin „Slovanski Svet" in njegovi Jjubi
sestri" „Edinost“ in „NovaSoča“, zadnja pa le bolj
prikrito in hinavsko.

46

Da bi se spodkopala tla vrlo se procvitajočemu
katoliškemu »Domoljubu", izlegla je »Narodna ti¬
skarna" nov, po obliki podoben,  po duhu po¬
polnoma nasproten  list za priprosto ljudstvo,
kateremu so njegovi botri dali ime »Rodoljub".
List, kateri napada najdražje in najsvetejše svetinje
narodove, list, ki mu s svojimi napadi na duhovščino
hoče spodkopati steber, na katerem sloni cerkev Kristu¬
sova — ker brez duhovščine ni cerkve — list, ki
na ta način koplje narodu verski, moralen in tudi
materijalen grob — kjer namreč opeša ali še celo
popolnoma zgine vera, pogine tudi narod — tak
list se pač ne more imenovati „Rodoljub“. Ta na¬
slov so dali liberalnemu listu najbrže tudi zato, ker
se skoro enako glasi s katoliškim listom »Domo¬
ljubom" in bi se zato utegnil kdo vjeti in si po
zmoti namesto katoliškega prijatelja naročiti liberal¬
nega sovražnika.

Sploh pa moramo reči, daje  »Rodoljub" vreden
sin svojega očeta »Slov. Naroda". Na njem vidimo
spolnjen pregovor: »Jabelko ne pade daleč od dre¬
vesa", in pa: »Kar mačka rodi, miši lovi." Komaj
da je pomolil iz plenic svojo glavico, že priduša
duhovnike in škofe, da odletavajo iskre na vse strani!
Izmed leposlovnih listov omenim dunajski in ljub¬
ljanski »Zvon*,  katera sta vtihotapila med Slo¬
vence materijalizem, panteizem in pesimizem in
tako spodkopavala krščanstvo. Zvonec v razširjanju
teh protikrščanskih načel sta nosila Stritar  in
dr. T a v č a r. Da se ni treba spuščati v podrobnosti,

47

opozorim na dotične izvrstne članke v »Rimskem
Katoliku".

Jednako so na Primorskem z novim letom
proti novemu katol. »Primorskemu listu" ustanoviii
liberalci kar dva nasprotna lista za ljudstvo: »Pri¬
morca" in »Novičarja" v Trstu, ki seveda sedaj v
pričetku ne kažeta svojih rožičkov, a jih bodeta po¬
kazala, kedar bo potreba.

To pa moramo omeniti, da je razširjenje takih
protikrščanskih naukov med Slovenci, kakor so
materija ližem in panteizem,  nov dokaz
sorodstva med našimi liberalci in framasoni. O ma-
terijalizmu in panteizmu v framasonstvu dobiš do¬
volj podatkov v celem drugem zvezku Taksilovih
»tripičnih bratov". Tako pravi ta poznavatelj te
skrivne družbe na str. 148: »Lože se pečajo večinoma
s politiko, kapiteljni s panteizmom,  areopagi
so pa v svojih obredih naravnost satanski.  Naj¬
prej je treba pomesti s panteizmom in m a t e-
rijali  zrnom  zadnje krščanske ostanke iz srca,
in prostor napraviti novi veri, da more nastopiti
novo bogočastje, — bogočastje satanovo."
Pri framasonih zavzema namreč satan mesto krščan¬
skega Boga, katerega so zavrgli. (L. T. 149, obred
kadošev 159 in molitve na čast satanu str. 159.)

Seveda to zadnje, namreč da je naposled vse
framasonstvo le cerkev satanova, se proti n e u d o m
skriva, ker more si misliti, da le malo je ljudi na
svetu, ki bi zavrgli krščanskega Boga in hoteli sa¬
tana posaditi na njegov prestol in mu zažigati kadilo.

48

Da se vrnemo nazaj k tisku in našim libe¬
ralcem, vprašamo: kakšen namen imajo naši libe¬
ralni listi v prvi vrsti ? Morda boj za narodnost ?
Da jim je narodnost vedno na jeziku, je sicer znano,
a iz njihovega pisarenja se brez težave spozna, da
jim je glavni namen: boj zoper cerkev, boj
zoper duhovščino.  Kakor se je ustanovil
„Rodoljub“  z namenom pobijati vpliv »Domo-
ljuba",  enako se je osnovalo „S1 o vensko
društvo" zoper »Katoliško politično
društvo",  „torej boj z vsemi sredstvi" ! S koliko
nejevoljo spremljajo naši liberalci rast in razširjanje
katoliških tiskarskih in društvenih podjetij, je znano
iz njihovega zabavljanja, ki si včasih poišče duška
v »Slov. Narodu". (Primeri »Slov. Narod" 18. okt.)
»Stiskavna društva" itd. so priimki, s katerimi se
pitajo »Katol. tiskovna društva". Kdo ne vidi v
vsem tem framasonske taktike in framasonskega
duha!

XV.

Tretji red.

Tretji red je cerkvena ustanova, obstoječa čez
600 let. Znano je, kako ga ravno sedaj vladajoči
sv. oče Leon XIII. ceni in priporoča kot važen pri¬
pomoček za reševanje socijalnega vprašanja. V okrož¬
nici z dne 17. sept. 1882 govori papež o tretjem
redu: „Hvalimo one, ki so že v III. redu, odobra¬
vamo njihovo gorečnost in želimo, da bi se III. red
vedno bolj širil, da bi krščanski narodi s tisto

49

vnemo in tako mnogoštevilno stopali vanj, kakor so
to storili naši predniki za časa sv. očeta Frančiška".
Nadalje opominja sv. Oče posebno duhovnike, naj
ne nehajo priporočati vernikom tretjega reda tako
na leči, kakor pri drugih prilikah. V začetku lan¬
skega leta je sv. Oče znova pokazal svojo naklo¬
njenost do tretjega reda, ker po smrti kardinala
Simeonija, ki je bil protektor serafinskih treh redov,
je sv. Oče ta protektorat sam prevzel, kar velja za
dokaz posebne ljubezni. Tako sv. Oče.

Naši liberalci sodijo pa o tretjem redu vse dru¬
gače. Njihovo „katoličanstvo“ jih nikakor ne zadr¬
žuje, da se stavijo v nasprotje s sv. Očetom. Ko
sv. Oče tretji red blagoslavlja, ga oni psujejo, pre¬
klinjajo, njegove ude pa stavijo v očiten zasmeh in
jih pitajo s „trcijali in trcijalkami". Dne 28. aprila
leta 1891 je pisal „Slov. Narod": „Famozen aparat
ta tretji red. Razsodnih ljudij ne vlove v ta red in
ti z vrvjo čez pas prepasani ljudje III. reda nam ne
bodo skvarili naših plesov." Torej vsi papeži in
škofje, ki so priporočali III. red in so bili sami
vanj vpisani; vsi kralji in cesarji, ki so nosili spo¬
korno obleko III. reda, in takih je znanih 130, med
njimi omenim Rudolfa Habsburškega in Leopolda I.,
vsi na stotine broječi svetniki III. reda (primeri se-
rafinski martirologij): vsi so bili nerazsodni,
torej po sodbi naših radikalnih nihilistov pravi
tepci.  Razsodni so pa le liberalci in njihovi
bratje framasoni. Le ti so vzeli vso razsodnost v
zakup !

4

50

XVI.

N ravno s t.

Framasoni niso prijatelji krščanske nravnosti.
Z vso pravico pravi katekizem kadošev (L. T., II.,
303): „Čisti gnosticizem  je duša in mozek

framasonstva.“ Znano je pa iz zgodovine, posebno
iz spisov svetega Avguština, ki je bil nekaj časa
sam gnostik, kako so gnostiki nravnost teptali
z nogami. Značilna za framasonstvo je dalje izjava
laškega br. • . „Piccoii-ja“: „Najboljše bodalo, s

katerim zadenemo cerkev v srce, je korupcija: naša
glavna skrb mora biti obrnena v to, da odtrgamo
človeka od njegove družine in mu vzamemo nrav¬
nost."  (L. T., II., 559.)

Nič manj pomenljiv je pouk adopeijskega ob¬
reda o čistosti: ,, Vedno devištvo ni le nobena kre¬
post, ampak nravnost nasprotuje celo natorni
postavi  (str. 568). Sploh vsi obredi framasonstva,
govori pri njih in stvari, ki se takrat rabijo, oči-
vidno kažejo, da je nemoralnost „duša in mozek"
te družbe, njen temeljni kamen. O tem nas prepri¬
čujejo androgine lože,  stebra J  in B,  plame¬
neča zvezda  s črko G  v sredi, navzdol obrnen
trikot  s črko fenicijskega alfabeta, v 13. stopinji
Koyal-Arch  (kraljevi svod) itd. Posebno pa mora
nravni čut vsakega kristijana užaliti ostudna razlaga
križa  v stopinji: „Rožni križ"  (ibid. 234) in pa
»clavis Sjmbolorum Secretorum",  ki
je podoben mravljišču, sestavljenemu iz najgrših

51

ostudnosti in bogokletij. Z ozirom na praktično iz¬
vršitev nemoralnih nazorov v loži, in na korupcijo
krščanskih narodov, katero je vzela loža v roko,
opozorim na izjavo Orly-jevo, ki je bila že prej
navedena (L. T,, II., 560) in pa na besede Taksi-
love: „Tudi še dandanes vidimo, da, kamor postavi
framasonstvo svojo nogo, ondi se začne pornogra-
fično slovstvo, nesramna umetnost, začno se hiše
nesramnosti." Tako framasonstvo.

Kaj pa naši liberalci? Kdo pospešuje med Slo¬
venci najbolj nemoralnost, kdo spodkopava pri nas
krepost, čistost, steber, na kateri se opira narodova
moč in značajnost? Kje so aposteljni proste ljubezni,
t. j. razuzdanosti? Ali niso oni, ki so se v Ljub¬
ljani v potu svojega obraza, z vsemi mogočimi so¬
fizmi trudili, da zgubi Ljubljana časten naslov „bela“
in da postane „črna“, ali niso oni, ki so že pred
par leti hoteli naše glavno mesto „osrečiti“ z mo¬
derno pridobitvijo „hiše nesramnosti"  in se
jim je v zadnjem času izpolnila ta vroča želja vsaj
za nekaj tednov? Ali ne oni, ki oskrunjajo naše
leposlovje z umazanimi pesnimi in povestmi, v ka¬
terih se šopiri ljubezen, polna ljubosumja in pre-
šestva, proizvodi, ki so tako pogubni deviški čistosti,
kakor zakonski zvestobi? Da, oni kopljejo grob
nravnosti, ki rujejo našemu narodu iz srca v go¬
voru in pisavi krščanske pojme o lepem in gr¬
dem,  o dovoljenem in prepovedanem, o čistosti in
nečistosti. To so oni, ki taje prostost človeške volje,
in zato zametujejo krščansko vodilo: „abstine et

4*

52

sustine", kroti svoje strasti in zatiraj hudo nag¬
njenje v sebi, namesto tega pa oznanjujejo nov
evangelij o „ n e u k r o tl j i v i sili spolne lju¬
bezni".

Kakor framasonstvo samo priznava, da je ne¬
moralnost njegov glavni steber, tako igra nemo¬
ralnost važno vlogo tudi v liberalizmu. Redki so
slučaji, da bi ostal liberalizem v konkretnem slu¬
čaju dlje časa le v teoriji in bi ne rodil praktičnih
posledic, ki imajo skoro vselej tudi nemoralno lice.
O tej točki bi se dalo še mnogo govoriti, da pa
stvar preveč ne naraste, omenim le še nekaterih
posameznosti iz liberalne torbe v dokaz, kako so¬
dijo naši liberalci o nravnosti. Kakor pravi loža,
da je vedno devištvo nasprotno naravni postavi,
enako je moniteur naših liberalcev zoper celibat.
Dne 30. sept. je namreč pisal o celibatu, da je
jeden poglavitnih uzrokov, „da se širi verski i n-
diferentizem  in vzbuja javna nejevolja". Svojo
sodbo o nerazrušljivi zakonski zvestobi je na ža-
lostno-značilen način izrekel o priliki, ko je pisal o
Parnellu. Njegovo prešeštvo je naravnost opravičeval
in zagovarjal s „nevkrotljivo silo spolne
ljubezni".

Kako natanko se je vjema! „Slov. Narod" pišoč
o tem prešeštvu z ložo, ki govori v starem, spreje¬
tem šotiškem obredu (L. T. II. 341); „Zakon je
nerazrušljiva veriga, sužnost brez upanja oproščenja,
brez ozira na ljubezen, katera drugim daje postave,
sama jih pa ne pozna". Da je slovenski radikalizem

53

istih nazorov o nravnosti, kakor loža, prečita) neko¬
liko povestij Emila Leona, ki so raztresene po obeh
„Zvonih“, odpri in poglej nekoliko strani „Brusa“,
ali pa pamflet drja. Nevesekdo z naslovom „4000“.
Gradiva ti ne bo z lepa zmanjkalo. Mimogrede naj
še omenim čudnih moralnih ekstravagank v dija¬
škem listu „Vesna“, ki morajo vsakega pravega ro¬
doljuba napolniti z žalostjo in mu odpirajo kaj ža¬
losten pogled v prihodnost. To je sad liberalnih na¬
zorov v mladih srcih, onih liberalnih nazorov, ki se
le prevečkrat v srednjih šolah s katedra  dijakom
vtepavajo v glavo. Vsaj pri nas je bilo tako. In kaj
koristi še tako velika vednost, ako je srce sprideno!
Nemoralna mladina in cvetje, ki ima že črva v sebi,
sta si enaka.

XVII.

Verska šola.

„Šola je bojDo polje, na katerem se bo odlo¬
čila osoda človeške družbe, ali ostane še krščanska,
ali se pa pogrezne v paganstvo“, rekel je sv. Oče
Leon XIII. v neki okrožnici zadnjih let. Krščanstvo
zastopa katoliška cerkev, paganstvo pa framasonstvo.
V ta namen hoče iztrebiti iz šol zadnjo sled pozi¬
tivne vere pomneč resnico, da čegaver je šola, tega
je prihodnost. Ako govori loža v 13. stopinji „Royal
Arch“  (L. T. II. 338) „da je treba ljudski pouk
spopolniti, prevstrojiti idealistični verski pouk in ga
spraviti v soglasje z napredkom", vemo dobro, kaj
pomeni to spopolnenje. Določno in naravnost govori

54

o tem laški veliki orijent (str. 888) „Vsak¬
danja skrb bratov . • . framasonov mora biti vzgoja
in pouk v šoli. Paziti jim je, da ne bo nastavljen
noben tak katoličan, ki ima še količkaj verskega
mišljenja ....  Šole naj bodo indiferentne ali proti-
katoliške.

Da dobimo ljudsko šolo v svojo oblast, treba
jo izviti občinam, ki so neredkokrat še pobožne,
in jo podrediti državi, katero vladajo framasoni.
Brezverska vzgoja naj se v nebesa povzdiguje, vse
pa, kar dela nečast duhovniku ali klerikalnemu uči¬
telju, naj se naslika prav črno.“ Po tem navodu
se je ravnala loža v vseh katoliških državah in je
ruvala toliko časa, da je pokopala versko šolo, in
na mesto nje vpeljala brezversko. To nam spričuje
vsa zapadna Evropa in žalostno skušnjo imamo tudi
mi v Avstriji.

Ona framasonska brošura „D i e P a b s t-
kirche und die Freimaurerei",  ki je
izšla kot odgovor na slovečo papeževo okrožnico o
framasonstvu, „Humanum genus“ nazvano, naznanja
očitno, pred vsem svetom — kar v loži v obče ni
navada — framasonski bojni načrt zoper cerkev.
Drugi paragraf v tem programu se glasi: »Popolno
treba ločiti cerkev od šole. Duhovnom je treba vzeti
ves vpliv na šole, izključiti jih moramo iz vseh uči¬
teljskih služb, iz krajnega šolskega sveta in od šol¬
skega nadzorstva. Verske redove, ženske in moške,
treba je odstraniti iz učiteljskih krogov, kjer pa to
še ni mogoče, naj se jim pristop, kolikor se d&,

55

obtežuje. Vse šole morajo priti v roke prostomi-
selnih učiteljev, ki nimajo z duhovščino nič opra¬
viti." Tretja točka ima pa naslov: „Odstranitev vsa¬
kega verskega pouka." Kot vzrok navaja: „verski
pouk rine nravno zmešnjavo  v mlada srca
in obdaja otročje spoznanje kakor z meglo. Verski
pouk sprija, poživini . . . Prosto človeško mišljenje
se ne more razviti in čutila ne povzdigniti. Zato
brezverska šola, brezverske knjige! Proč pa s sveto™
pisemsko zgodovino, proč s kateheti." Peta točka
zahteva emancipacijo ženskega spola in da se to
doseže: »brezverske dekliške penzijonate pod vod¬
stvom emaucipiranih žensk." »Vzgajajo naj se de¬
kleta za čisto človečnost, zato : telovadba, ples, koz¬
metičen pouk o lepoti, in berila, ki goje moderno
prosveto. 0  (Stauracz, der Schlachtengevvinner Dittes
und sein Generalštab str. 4.)

Kolikor so razmere pripuščale, so se tripični
bratje natanko ravnali po tem navodu povsod in
tudi v Avstriji. Krščanskega nauka pri nas sicer še
niso mogli popolnoma vreči iz šole, zato so pa tem
bolj skrbeli za tako sostavo šolskih postav, da more
brezverski učitelj ravno nasprotno otroke učiti, kakor
jih uči katehet in tako vničiti ves vpliv katehetov
na otroška srca, ne da bi prišel s šolsko postavo
navskriž. To potrjuje sam duševni oče sedanje
avstrijske bezverske šole Dr. Dittes: »Nikdar več
ne morete tega vničiti, kar sem storil. Prihodnost
naj odloči, katera setev bo boljše rastla, vaša ali
moja. Brez dvoma je na polju, katero sem jaz ob-

56

delaval, vaš plevel s korenino izruvan in ne bo
nikdar več obrodil." (Stauraez str. 84).

Taka je tedaj naša šolska postava, da more
Dittes tako samozavestno govoriti o svoji setvi ne¬
jevere. Da je pa taka, ni čuda, ker je imela take
roditelje, ki so bili ali pristni framasoni, ali pa vsa!
njihovega duha. Posebno veliko ulogo je igral rav¬
nokar imenovani dr. Dittes, nekdanji vodja dunaj¬
skega pedagogija. Mož je fr a maso  n in svojih
protiverskih nazorov ne skriva nikjer. Ko je na¬
stopil svojo službo na Dunaju, je kategorično za¬
hteval: »Nikdar ne sme noga kakega duhovnika
stopiti v ta zavod" (ibid. str. 40); vero in vse
verske pojme je imenoval »izrodek domišljije" (ibid,
str. 45). Dittesov tovariš je dr. Han n ak, ki je
postal čez nekaj let njegov naslednik na pedagogiju.
Znan je po svoji zgodovini, ki je strankarsko delo,
odlikujoče se po svoji mržnji do katoliške cerkve,
papeštva in posebno jezuitov, nasproti pa proslavlja
krivoverce Petra Valda, Husa, Lutra,  trama-
sona Po m bala  in kar gori za reformacijo. Sploh
ta zgodovina Di objektivna, ker mrgoli že zdavnei
dokazanih zgodovinskih lažij, kakor je n. pr. doka¬
zana laž, da je Tetzel prodajal  odpustke (ibid.
str. 88). Tretji v družbi je br.\ L in d n er, ideal
liberalnih slovenskih učiteljev, in posebno vzor
dr. Romiha, v čegar obrambo je slednji prelil že
toliko — črnila. A tudi dr. Romih s svojimi za¬
vezniki ga ne bo mogel oprati. Lindner je bii fra-
mason in framasonskega duha so tudi njegovi spisi,

57

med njimi „Vzgojeslovje", ki se rabi na avstrijskih
učiteljskih pripravnicah. Toliko naj zadostuje. Več
o tem najdeš v omenjeni Stauracz ovi knjigi str. 107
in v „Rimskem Katoliku".

Lahko se pa tudi že iz tega spozna, da je
brezverska šola otrok framasonski in da je loža nje¬
gova mati. Kdo se bo potemtakem še čudil, da
imenuje Pij IX. avstrijske šolske postave „leges
abominabiies" in da naši škofje tako odločno in
stanovitno zahtevajo versko šolo!

Ne tako naši liberalci. Ne najdeš jih na strani
od sv. Duha postavljenih pastirjev — škofov — ampak
na strani framasonov. Verska šola jim mrzi, mraz
jih pretresa, ako le o nji čujejo. Posebno liberalni
učitelji, ki so že otroci moderne brezverske šole, so
vsi vneti za njo in z nekakim ponosom jemljejo v
roke v zlato vezane nove šolske postave. Dobro mi
je še v spominu, kako so pred petimi leti nekateri
učitelji nagovarjali ljudi, naj ne podpišejo znane
peticije za versko šolo, katera se je na to poslala
državnemu zboru. Glasilo slovenskih liberalcev „SI.
Narod" izraža tudi v tem pogledu mišljenje svoje
stranke. Dne 3. avgusta 1891 je pisal: „mi smo
proti verski šoli, ker v naših sedanjih šolah ne treba
nobene spremembe"; dne 20. febr. pa: „verska šola
z vsemi pritiklinami je le prisiljena bojna parola,
za katero se ne moremo ogrevati, ker vsaj za slo¬
venske pokrajine nima najmanjše praktične vred¬
nosti" ; dne 28. febr.: „v interesu naše narodnosti
pa tudi v interesu vere (!) je, da se ne povekša

o

vpliv škofov na šoio.“ Ker se ta list pri vsaki pri¬
liki izraža zoper versko šolo in je njegovo mišljenje-
o tem že znano, pač ni treba navajati še več ci¬
tatov. Po „Narodu“ se ravnajo tudi drugi naši li¬
beralni listi, kateri vsi naravnost govore zoper versko
šolo, ali pa o vseh nasprotnih naporih naših škofov
stanovitno molče, kakor da bi bila povsod največa
zadovoljnost s sedanjo šolo. Torej tudi na polju
brezverske šole so našli framasoni zaveznike v slo¬
venskih liberalcih.

Kakor upa loža le s tem, da se vpelje povsod
tako imenovan „Laienunterricht“ in izključi du¬
hovnik iz šole, doživeti: „lepe dneve raja", kakor
se izraža govornik v 19. stopinji „Veliki nadduhoven
nebeškega Jeruzalema" imenovani (L. Taxil 261),
enako delujejo tudi naši liberalci zoper samostanske
šole. Omenim napad na frančiškansko šolo
v Rudolfovem  v „Slov. Narodu" leta 1891 ^
omenim nasprotnost do uršulinske šole v
Ljubljani,  omenim slednjič tudi ono žaloigro
s frančiškansko šolo v Kamniku,  kjer
so slovenski in nemški liberalci pod enim klobukom
delovali v njen pogin in nato na njenem grobu
skupno praznovali banket. In kakor zahteva loža v
oni brošuri „die Pabstkirehe und die Freimaurerei",
emancipacijo ženskega spola, „kar naj se doseže z
brezverskim dekliškim penzijonatom pod vodstvom
emancipiranih žensk", enako delujejo slovenski libe¬
ralci, posebno oni v Ljubljani na to, da se ustanovi
višja dekliška šola  s svetnimi učitelji na

59

podlagi moderne, t. j. brezverske vzgoje. Samo¬
stanska šola jim ne ugaja, ker je preveč verska in
ker so redovnice nesposobne izrediti moderne »Salon-
dame“, katere naj bi ne poznale verskih potreb.
Ker se v samostanu vzgajajo dekleta tudi za več¬
nost, za Boga in ne samo »za zdravo človečnost 1 *,
ker se ne gleda na »kozmetično leposlovjetako
imenovano »aufdarende Lectiire", kakor ga zahteva
loža, je pa kar naravnost prepovedano: odtod so¬
vraštvo do samostanskih šol in zato težnje po brez¬
verski višji dekliški šoli. Kako lepo gredo naši libe¬
ralci z ložo roko v roki! Kako soglasje v nazorih
in težnjah!

XVIII.

Krščanski socijalizem.

Vsa cerkvena zgodovina, tako ob propadu sta¬
rega paganstva, kakor najnovejši čas, ko vodi ladijo
sv. Petra »prijatelj delavcev", slavni Leon XIII.,
nam spričuje, da je bila cerkev vedno mati revežev.
Po vzgledu svojega božjega ustanovnika je tudi ona
vedno imela posebno ljubezen do ubogih, zatiranih,
slabotnih; z deli usmiljenja jim je otirala njihove
solze in lajšala njihov žalosten položaj, z božjim
naukom gojila je v njih zaupanje, potrpežljivost in
udanost v voljo božjo; a vsikdar tudi z vso odloč¬
nostjo klicala v spomin imovitim dolžnost pravieo-
Ijubja.

Tu omenim le, koliko je sv. cerkev storila za
osvobojenje sužnjev; le njej se je zahvaliti, da je:

60

zginila nekdanja sužnost iz Evrope; koliko se trudi
tudi sedanje čase, da se zatare suženjstvo v Afriki.

— Kdo se ne spomni na kardinala Lavigerie-ja?

— Koliko si prizadeva posebno sedaj Leon XIII., da
osvobodi bele sužnje po evropskih mestih, omenim
le njegove okrožnice o delavskem vprašanju. V tej
svoji ljubezni cerkev ne poznč razločka, z istim ma¬
ternim sočutjem objema vse narode, ne gledč na
rod, ne gledč na jezik ali barvo, le kdor je v večji
potrebi, ta jej je bolj pri srcu. Njeno srce je od¬
prto tako rumenkastim Kinezom na daljnem vzhodu,
kakor rudečekožnim Iudijancem po amerikanskih
pragozdih in črnim sinovom vroče Afrike, vse spre¬
jema z isto ljubeznijo v svoje materno naročje, ker
smo vsi otroci jedne človeške družine, otroci jednega
nebeškega očeta, in ker smo vsi odkupljeni s krvjo
Sinu božjega. Katoliška cerkev ni nikomur zaprta,
njena dobrodelnost nikomur odrečena.

Vse drugače pa nasprotna cerkev, to je, loža.
Pri njej odločuje denar in čedna zunanjost, zato
sprejema le bogatine v svojo sredo in one, ki jih
zlorablja v svoje namene, vzlasti take, ki so lepe
postave.

Ker igra v loži zloba važno vlogo, sta ta dva
pogoja za sprejem razumljiva. Zato so pa iz frama-
sonske družbe izključeni vsi reveži, zamorci, mulati
in telesno pohabljeni. (L. T. I. 251.) Loža ne poznd
usmiljenja do revežev; vsa dobrodelnost, katero
hlini pred svetom, je le hinavščina;  to pripo-
znd v obredu višjih stopiuj sama. (L. T. II. 519.)

61

Miloščina, ki se zbira na framasonskih shodih za
„otroke, vdove", obrne se za družbine namene, re¬
veži ne dobč od tega ničesar. „Varujte se z vso
skrbjo," — uči stari sprejeti šotiški ob¬
red,  — „da se ne nagnete preveč na stran pro¬
letariata, ker proletarijat le vzame, ne prinese pa
ničesar. Naše pravo polje so višji sta¬
novi, katerih površna olika in kratko¬
vidna nečimernost je kakor nalašč
za naše nauke."  (Obred 38. stopinje z imenom
..Generalni veliki nadzornik," L. T. str. 353.) Br. . • .
Ragon,oficijelni pisatelj lože, imenujereveže „o s tu d no
kugo". (L. T. II. 520.) Skratka: Loža ne ljubi
revežev, ampak se jih ogiblje, kakor da bi bili go¬
bovi. Več o tem najdeš v 12. poglavju Taksilovih
„tripičnih bratov" v drugem zvezku.

Tudi liberalci nimajo srca za reveža. To se
kaže tudi pri nas. Koliko liberalcev pa je pri V in-
c e n c i j e v i d r u ž b i ali pri drugih dobrodelnih
napravah ? Finim gospodom iz liberalnega tabora
seveda ne ugaja, hoditi po zaduhlih brlogih, v ka¬
terih prebivajo reveži, in zato prepuščajo veliko¬
dušno ta posel klerikalcem! Vsaj je še znana kri¬
lata beseda, ki se je pred leti čula v mestnem od¬
boru ljubljanskem, da se revežem ne more
pomagati!

Liberalci se kaj radi imenujejo prijatelje učeče
se mladine, „nadepo!ne mladine", „upa naše pri¬
hodnosti". Bes je, da obračajo svojo pozornost učeči
se mladini, a le z namenom po zgledu Mladočehov

62

že dijakom na srednjih šolah vcepiti liberal¬
nega duha  in vpreči jih v liberalni jarem. Zato
prodajajo dijakom svoj literarni strup „po znižani
ceni.“ A med onimi, ki mladino podpirajo, so libe¬
ralci le redki. Tu so zbrani v ogromni večini le
»brezdomovinci 11 , zlasti duhovniki, lačnim dijakom
daje se hrana večinoma le po toli sovraženih samo¬
stanih ia duhovskih zavodih!

Značilno je, kako sodijo naši liberalci o k r-
ščanskem socijalizmu,  katerega priporoča
sv. Oče Leon XIII. v okrožnici »o delavskem vpra¬
šanju". »Narod" je o lem pisal 11. apr. 1. 1891:
»krščanski socijalizem ni drugega, nego žleb, po
katerem bi radi klerikalci napeljali vodo na svoj
mlin; krščanski socijalizem je podlaga brezdomo¬
vinskega klerikalizma, katerega bomo pobijali z
vsemi sredstvi."  Torej: Z vsemi sredstvi zoper
napore sv. Očeta, zoper krščanski socijalizem, ka-
koršnega on priporoča! Ali mar mislijo naši libe¬
ralci pomagati revežem in delavcem le z veselicami
in plesi, za katere se »Narod" 28. apr. ist. 1. tako
goreče poteguje in jih tako vneto brani naproti —
tretjemu redu, ki hoče baje skvariti plese.

Ako imajo ti »prijatelji naroda" že do revežev-
sorojakov tako malo sočutja in vedno zaprte žepe,
kako mrzlo mora biti še le njihovo srce do revežev
drugih dežel in drugih narodov na pr. do ubogih
zamorskih sužnjev v Afriki!

Ko je opozoril sv. Oče pred par leti krščanske
narode na pomilovanja vredno osodo ubogih za-

68

morcev v Afriki in jih vnemal, naj kažejo dejanski
usmiljenje do svojih črnih sobratov, katerih leto za
letom več stotisoč pade v strašno sužnost, odmevalo
je po vsi Evropi med protestanti kakor med kato¬
ličani, začeli so se nabirati milodari za uboge trpine
in ustanovila so se razna društva v stalno pomoč
afrikanskih sužnjev.

Eazliko delajo, kakor znano, le slovenski
liberalci,  oni nimajo nobenega sočutja in no¬
benega usmiljenja. KolikoKrat so že v tem času,
kar prevračajo v javnosti svoje kozle, razlivali svoj
žolč, „da gre toliko denarja iz dežele". Enako so
vpili, ko je prišel srednje-afrikanski misijonar Geyer
z zamorskim duhovnikom Danijelom Sorur-jem, ki
je v svoji mladosti sam skusil grozo sužnosti, v
Ljubljano zbirat milodare za afrikanski misijon. Kar
se jima gotovo ni nikjer po Evropi zgodilo, tudi med
drugoverci ne, ker znano je, s kakim spoštovanjem
so ju v protestantovskih deželah sprejemali, to se
jima je zgodilo od strani slovenskih liberalcev v
Ljubljani. Liberalci naši, ki tolikrat trde, da zasto¬
pajo inteligenco in se bahajo s finim taktom, nor¬
čevali so se iz usmiljenih src, ki so kaj darovala
za omenjeni blagi namen, in jih pitali zato s „trci-
jali in trcijalkami", očeta Danijela Sorur-ja pa
zmerjali s priimkom :„blagoslovljeni muri".
{Slov. Narod" 10. jan. 1891. 1.) Kaj ne, to je li¬
beralna olika!

Iz vsega poglavja o ^krščanskem socijalizmu"
se pa spozna, da je tudi v tem oziru liberalizem v

64

službi lože, tudi liberalizem vpije in kriči: revežu
pomoč, a v istem času bi mu rad izsrkal celo mozeg
iz kostij, ako bi bilo mogoče. — Koliko n. pr. je
krščanska ljubezen storila za reveže v Ljubljani
zadnjih 25 let! In koliko psovk je morala za to
preslišati od slovenskih liberalnih listov! Kako ostudni
napadi so se javljali od te strani na „Marijanišče“,
očitali so temu zavodu celo repo in krompir, kar
kmetovalci ■ okoličani darujejo za te namene. In
vendar je na stotine slovenskih sirot,  ki se
vzgajajo v teh zavetiščih. Tako se rešuje pri libe¬
ralcih socijalno vprašanje!

XIX.

Narodnostni boj.

Sedanji narodnostni boj v Avstriji je vžgan po
loži, ona ga goji in za to skrbi, da ne morejo priti
avstrijski narodi do miru. Že leta 1851 je br. • .
Josip Mazzini, tedanji načelnik laškega framasoDstva,
izrekel geslo „deienda est Austria" in kot najboljši
pripomoček za to je navel: „boj med raznimi av¬
strijskimi narodi". Ta program so tripični bratje s
pomočjo liberalizma natanko spolnovali do današ¬
njega dne in vselej so bili framasonsko - liberalni
listi, ki so netili ta nesrečni boj in v družbi libe¬
ralnih politikov preprečili vsako pošteno in pravično
spravo. Veliko je o tem že pisal dunajski katoliški
list „Vaterland“ in že večkrat razkril tajne niti, ki
vodijo iz narodnostnega boja v ložo.  Še več dokazov

65

za to trditev najdeš v dokaj znani brošuri: „Der
Hammer der Freimaurerei am Kaiser-
t h r o n e der Habsburge r.“

Žrtva tega boja so slovanski narodi, v prvi
vrsti Slovenci.  Ker nam je ta od lože vžgan boj
provzročil že toliko hudega in vedno bolj vznemirja
m bega naš narod, bi bilo pač potrebno, da bi se
vsi Slovenci pod katoliško zastavo kot en mož po¬
stavili v bran proti našemu najhujšemu verskemu in
narodnemu sovražniku.

Ali kaj vidimo ? Od svojih zakletih sovražni¬
kov so sprejeli nekateri Slovenci geslo: „narodnost
nad vse“, torej tudi nad edino zveličavno vero. Ker
večina naroda, posebno pa njegova duhovščina, ne
more in ne sme vere vreči za plot in se okleniti
framasonskega načela, od tod boj mej brati, od tod
očitanje, da duhovščina ni narodna, da je narodnost
vrgla v kot, od tod priimek: brezdomovinec, s ka¬
terim zmerjajo liberalci našo duhovščino.

S tem pa delujejo naši liberalci, če tudi morda
nevede, v smislu naših narodnih  sovražnikov,
napeljujejo vodo na njihov mlin in pomagajo ko¬
pati našemu narodu ne samo verski, ampak tudi
narodni  grob, ker „vsako kraljestvo, samo zoper
sebe razdeljeno, bo razdjano". Te besede našega
Odrešenika potrjuje na svoj način loža sama v po¬
uku za naj višjo in 38. stopinjo: „generalni veliki
nadzornik". Ta pouk pravi: „Neprestano moramo

svoje morilne napade obračati zoper vero, ker
še nobeno ljudstvo ni preživelo svoje

5

66

vere. Ako je vera uničena, je tudi postava in
imetje nam (framasonstvu) izročeno. (L. T., II., 354.)
Ako se tedaj narodi oklenejo framasonskega gesla :
»narodnost čez vse“, bo celi svet veliko bojno polje,
na katerem se bodo poprej mirno med sabo živeči
narodi klali in eden drugega uničevali. Kdo bo v
tem boju zmagal, ne vemo, gotovo pa močnejši, in
to nismo mi le poldrugi milijon broječi Slovenci!
Ne pod framasonsko zastavo in z geslom: „narod-
nost čez vse“ bomo rešili Slovenci svojo narodnost,
ampak le pod zastavo sv. križa  in v geslu kr¬
ščanske pravice in ljubezni,  ki uči:
»kar nočeš, da drugi tebi store, tudi ti drugim ne
stori", bo zmagala naša pravična stvar. Zato, ro¬
jaki, le pod to zastavo branimo svoje pravice na¬
sproti narodnim in verskim sovražnikom, pravica bo
prej ali slej zmagala, ker nad njo čuje Bog.

XX.

Sodba o srednjem veku.

Framasonstvu je lastno, da sovraži vse, kar je
katoliškega, in ker je v srednjem veku prešinjalo
krščanstvo vse javno in zasebno življenje, zato velja
njegovo sovraštvo tudi srednjemu veku in zato ga
imenuje le „temni, mračni vek“.

Tako govori obred 18. stopinje: „rožni križ"
o srednjem veku: „Svet je zagrnen v gosto temo
nevednosti, le semtertja si upa kak žarek luči v
samostane. Povsod vlada le sila, pravica po imenu
še ni zuana. Vse je zmedeno, šege, postave in izro-

67

čila, ki so še ostala po razpadu rimskega cesarstva.
Med močnejšim in slabotnim še boja ni, prvi dru¬
gega kar stare. Ni je nobene pravice. (L. T. II. 210.)
Enako pišejo o srednjem veku sploh vsi listi, ki so
v framasonski službi, in skoro ga ni liberalnega
lista, ki bi bil katoliškemu srednjemu veku vsaj
nekoliko pravičen.

Kaj čuda tedaj, ako tudi slovenski liberalni
listi nič bolje ne sodijo o tem veku in pišejo o njem
le pomilovalno ter se tresejo samega strahu pred
njegovo „temo in mračnostjo".

Podobnih izjav o srednjem veku v naših listih
se ne manjka, posebno je pa „Kolomon“ na kon¬
gresnem trgu že večkrat, in posebno pred par leti,
izrazil svoje zaničevanje nad njim. Bilo bi pa tudi
čudno, ko bi v tej točki imel svojo lastno misel, ko
sicer le framasonsko dušno hrano pogreva in gosti
ž njo svoje potrpežljive, na tako pogreto jed že na¬
vajene bralce. Prositi

Navedem naj še izpisek iz framasonske knjige
„Amico del Popolo" (po »Rimskem Katoliku" leta
1890, str. 246). Preberi, dragi čitatelj, ta framasonski
navod in primeri ž njim vedenje naših liberalcev.

Navod se glasi: »Masonstvo mora v prvi vrsti
na to delati, da pripravi duhovščino na slab glas
in da zabranjuje občevanje ljudstva z duhov¬
ščino, bodisi v verskih družbah, bodisi v družinah.
Ženo moramo odtujiti od cerkve in jo živiti s či-
tanjem časnikov in romanov, katerih glavni smoter
je, dokazati, da je vera velika nesreča.

5 *

68

Po občinah naj bodo opazovalna središča, ka¬
tera naj bodo v tesni zvezi z uradniki, učitelji in
trgovci, a v vednem nasprotju z duhovščino, ta sre¬
dišča naj zbirajo novice in jih pošiljajo časnikom,
da se uniči brezmiselno češčenje duhovščine.

Družine, katere čitajo katoliške liste, moramo
zasmehovati in v vsako družino vriuiti liberalen
list; ako se upa kdo zagovarjati duhovščino, moramo
ga pobijati.

Proti duhovščini poslužujmo se liberalnih (de¬
lavskih) društev, šole, otroških vrtov; podpirajmo
delo ob nedeljah, prirejajmo za ljudstvo razne gle¬
dališke predstave, kajti strasti, ako jih zdramimo,
odtegujejo mladino od duhovščine.

Ne bodimo izbirčni pri sredstvih, da le izpod¬
rinemo veljavo vere in duhovščine; vsako sredstvo
je dobro, da oprostimo človeštvo duhovniških verig."

Ali se ne poslužujejo naši liberalci več ali manj
jednakih sredstev, in ali ne delajo zoper vero in
duhovščino na podoben način? Ali ne velja tudi
pri njih geslo: „Ne bodimo izbirčni pri sredstvih,
da le izpodrinemo veljavo vere in duhovščine, za to
je vsako sredstvo dobro."

V tem oziru imamo klasičen dokaz iz naj¬
novejšega časa. Na pustni torek je deželna vlada do¬
volila uro le do polunoči, kar je popolnoma prav,
ker na pepelnico ne gre rajati, marveč pepeliti se.
Vsled tega pa je pisal „Narod“ na pepelnico res
katoliškega lista dostojne besede:

69

„Te dni dokumentovali so nekateri krogi po¬
sebno intenzivno svojo skrb za duševni in telesni
blagor svojih bližnjikov. Prouzročili so namreč, da
se je vsem društvom, katera so priredila včeraj
plesne veselice, zaukazalo od deželne vlade, da se
mora ples o polunoči končati. Društva „Slavec“ in
„Ljubljana“ pritožili sta se zoper to novotarijo tele-
grafičuo na ministerstvo notranjih zadev, katero je
njima in ostalim društvom tudi nemudoma dovolilo
ples čez polunočno uro ter prevzelo nd-se grozni
greh.

Mi seveda niti za trenotek nismo dvomili, kdo
je izposloval to prepoved, in prav odkrito rečemo,
da vidimo v takih skritih mahinacijah zoper dose¬
danje vsakoletno nedolžno navado zopet le izraz
novodobne versko-socijalue nestrpnosti. Vsako leto
se je n. pr. „Sokolova“ maškarada vršila brez ovire
na pustni torek, nikdar se ni prepovedal ples čez
polunočno uro in nikdar nismo čitali, da bi se s
tem žalil verski čut. Tako je bilo pri nas in tako
tudi povsod drugod. Sedaj pa so nastopili drugi
časi, časi slepega verskega fanatizma.“

Torej ples, veselice, če treba, tudi na pepelnico,
to je, kar liberalizem podaja primeroma revnim lju¬
dem. S tem se po framasouskem kopitu vozli soei-
jalno vprašanje. Bog varuj naše ljudstvo takih pri¬
jateljev !

Zveza mej ložo in liberalizmom je tedaj doka¬
zana; dokazano je tudi, da je liberalizem, v kolikor
se pojavlja na Slovenskem, prav tako v službi fra-

70

masonstva, kakor drugod po svetu. Bistvo njegovo
je bilo uprav tako, ko se je prvič pojavil pri nas, nje¬
gova dela prejšnjih časov so bila deloma naših dnij
— istorodna. Če bi kdo vkljub temu, da smo že v
našem listu od 1. 1873 to povdarjali in neovržno
spričaii, zahteval dokazov, ne ostanemo mu jih
dolžni.

Liberalizem je loži vdinjan;toje
dejstvo, ki se ne dd več tajiti. Loža se igra v srcu
narodov in kar jim je najdražjega in najsvetejšega,
zlorablja v svoji zvitosti v lastne namene. Kliče jim
gesla krasna in vzvišena, da se narodom zanje
ogrejejo srca, a gesla brez reda, brez pod¬
lage,  tako da je posledica — strastven boj vseh
z vsemi in pogin — milijonov ljudij. Narekavajim:
za svobodo, za omiko, za narodnost,
za pravico, za napredek, za svitlobo.
In narodje, jedini v samo teh besedah,
so si v vsem drugem nasprotni 1

Veliko je že doseglo framasonstvo po svetu;
veliko tudi v naši Avstriji. Že za časa Marije Te¬
rezije si je izbrala loža v torišče svojih peklen¬
skih spletk naše cesarstvo. Od Josipa II. sem do
naših dnij je delalo in še — dela. Kam je prišla
Avstrija za ta čas, vemo vsi. Narodnostni boji, za¬
tiranje nenemških narodov, verski boji, propad
kmečkega stanu, izkoriščevanje delavcev, skoraj po¬
polno uničenje malih obrtnikov in rastoči — židovski
vpliv, javljajoč se poleg gmotnega izsesavanja Av¬
strije še posebno v nenravnosti in verski vnemar-

71

nosti — bolj kričč, nego bi jih mogel uglušiti kak
državni zbor z vsemi ministri vred, ali kaka vese¬
lica v slavo ustavi — ali kak časniški članek. Evo,
zvali ste hudobne duhove in — prišli so!-

Vprašajmo se pa, odkod to, da je moralo tudi
čilo, zdravo, idejalao nadahneno Slovenstvo dajati
loži v službo svoje pomočnike in jih še daje? Saj
je liberalizem natori rodov slovenskih popolnoma
nasproten in ložina načela, katerim služi liberalizem,
so v vsem svojem obsegu — neslovenska.
Odkod se tedaj razlaga to, da smo morali pisati
članke „slovenski liberalci in loža"? da smo morali
slovenskemu svetu dokazovati, kaj je namen in kje
konec našega liberalstva? Že začetkom smo dejali,
da mi trdno zaupamo, da so naši liberalci n e v e d č
v framasonski službi in to povdarjamo zopet. Toda
odkod njihove ideje in njihov boj v framasonskem
duhu ?

Odgovarjamo na kratko! Te ideje, ki vo¬
dijo naše liberalce, jim je v glavo
vtihotapilo — tujstvo in sicer jim
jih je vtihotapil tisti nestvor, ki se
jim je po gimnazijah in na vseuči¬
lišču vsiljeval kot — nemška kultura.
„V deželi naši tujec gospodari" ne samo s svojim
kapitalom, marveč tudi s svojimi idejami in žal ne
najboljšimi. Ali želite dokazov? V  pesništvu našem
vlada Slovencu do duše zoperna hipohondrija brez
srčnosti, brez življenja, medlo in skisano, da se gabi
slovenskemu srcu, ki čuti v sebi še iskro junaštva,

72

iskro moške vstrajnosti, ki je stoletja dičila naše
očete. Sinovi junakov smo in naj bi — zbabeli ?

V pripovednem slovstvu ni bolje. Slovenskega duha
ne najdeš zlepa v njem. Zbabelost in otožno jav¬
kanje brez svrhe in nzroka se druži, kakor vselej,
z nasladnim vživanjem. Ni čuda! Nemška kultura
gleda iz teh patvorov. Umazani Heine s svojimi
posnemovalci, brezverski, kruti, cesto brezsramni
Goethe in vsi drugi, katere Nemci prištevajo kla¬
sikom so — učitelji ? I, kaj za Boga druzega so
pa brali naši ljudje, kje so zajemali? Ali mej na¬
rodom, ali v Slovenstva velikih pesnikih in pisa¬
teljih ?

Niti za las; učili so se pri Nemcih in iz —
Stritarja. Naša trditev, ki je tu ne moremo na¬
tančneje razvijati, ki si jo pa iz prejšnjega vsak
lahko razlaga sam, je namreč ta, da je Stritar s
svojim tujim duhom zanesel vso gnilobo in lenobo,
s katero se sedaj ponaša naše slovstveno delovanje.

V tem, vemo, da smo si z mnogimi razboritimi
možmi nasprotnega tabora popolnoma jedini.

In sicer, kaj se največ bere? Kje se najčešče
zajemlje vsa modrost liberalna ž njenimi frazami
in primojduševsko krepkimi izraz' vred ? — Nobene
skrivnosti ne izdajemo, če izjavljamo, da so nemški
liberalni in židovski časopisi tista Hipokrene našim
liberalnim ekvilibristom. „Nova Preša" daje pod¬
lago in — misli; v njenih feljtonih je dobil mar¬
sikateri Slovenec — svoje versko prepričanje. Takih
feljtonskih vernikov je žalibog vedno več; in žal,

78

nobeden jim ne brani, ko se proglašajo kot jediuo
prave Slovence in ko nas pitajo z brezdomovinci,
dasi so prvo znamenje slovenskega duha, živo kr¬
ščansko vero, zatnenšli z židovskimi lažmi in fra¬
zami.

Nemška kultura! Samo izrodki njeni dohajajo
k nam. Krščanskega, v pravem duhu, resnici in
pravici v službi pisanega slovstva nemškega naše
liberalstvo ne pozna iu noče poznati. Zidovske pam¬
flete in nesramnosti bere in jih veruie in se vtali
v njih; iz krščanskih nemških učenjakov in pes¬
nikov se norčuje, dasi jim komaj ime pozna. Ne
pravimo, da se hodite k Nemcem učit, a to pra¬
vico pa imamo zahtevati, da izrodkov židovske brez-
značajnosti ne bomo sprejemali od vas, če nam jih
prav ponujate pod naslovom — nemške kul¬
ture!  Ta „k u 11 u r a“ je neizmerno škodila na¬
rodu ; od nje nima ničesar, nego to, da bo kmalu
izbacnen mej helotsko množico kot suženj tujstvu.

Kdor ima dobro voljo, nas urneje, zlobnej vol|i
je zastonj dokazovati! Tujstva škodljivim vplivom
velja naš boj, če se prav javljajo v domači besedi.
Mi se kot Sloveni vdajemo samo jednemu
vplivu, namreč jedino vplivu — vse
oživljajočega, vse osrečujočega kr¬
ščanstva! — —

6


VS; - -

■VW :  •y> r v'

/ ■

p:

fcr?

■ ' ^ ■ - /H4Ž4'

' ,

'r*’

„• /VtNfcj" ' -jfasti

*■■  #•

t. ,

4

lil 3* » itirfr  -