F H v M 4 CRADBEAIIVESTIUIH K O M U N A P R D J E K T PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE P. 0 ., MARIBOR • IZDELUJE TEHNIČNO DOKUMENTACIJO ZA OBJEKTE VISOKIH, NIZKIH IN VODNIH ZGRADB TER KOMUNALNIH INSTALACIJ • IZDELUJE INVESTICIJSKO DOKUMENTACIJO ZA NAVEDENE OBJEKTE • IZDELUJE URBANISTIČNO DOKUMENTACIJO IN PROSTORSKE NAČRTE g i i l l i 9 OPRAVLJA GRADBENI NADZOR IN INŽENIRING • IZDELUJE IN DAJE STROKOVNA POROČILA IN MNENJA • IZDELUJE MODELE IN MAKETE • KOPIRA IN RAZMNOŽUJE DOKUMENTA­ CIJO G R A D B E N I V ESTN IH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 1—2 — LETNIK 27 — 1978 YU ISSN 0017-2774 V S E B I A I A - C O A I T E A I T S Članki, študije, razprave VILI PREMZL: Articles, studies, proceedings Razvoj mesta Maribor do leta 2000 ...........................................................2 Development of Maribor town till the year 2000 MITJA RISMAL: Vodna preskrba Maribora v zvezi z urbanističnim načrtom mesta . . 8 Water supply of Maribor town with regard to the urban planning EGON ŽITNIK: Razvojne dileme VTO Gradbeništvo z vidika vključevanja v usmer­ jeno izobraževan je ......................................................................................11 Development problems of building study including into the directed education system BOLTEŽAR HVASTIJA - JANEZ BOJC: Ob dograditvi hidroelektrarne Srednja Drava 2 — HE Formin . . . 13 Building works of the Electrical Power Plant Srednja Drava 2 — Formin MILAN PUKŠIČ: Preusmeritev Drave prek jezovne zgradbe v Markovcih pri izgradnji HE SD 2 — F o rm in ...................................................................................... 22 The changement of Drava river current at Markovci with regard to the building of Electrical Power Plant Srednja Drava 2 — Formin BORIS MAJARON: Industrializacija stanovanjske gradnje z elementi za vgraditev . . . 25 Industrialization of dwelling buildings on the base of building units LUDVIG TRAUNER: Diagrami za določevanje navpičnih premikov v elastičnem polprostoru 30 Charts for the determination of vertical displacements in the elastic half-space In memoriam Profesorju Branku Podlesniku, dipl. ing. gradb.......................................34 Iz naših kolektivov FRANJO ČIŽEK: From our enterprises 25 let delovnih uspehov Komuna projekta — podjetja za projektiranje v M a rib oru ....................................................................................................35 N. N.: Mariborski obrtniki združeni v Gradbeni f in a lis t ................................35 WERNER USSAR: Center za samoupravljanje in informiranost pri GP Stavbar Maribor 36 BOGDAN MELIHAR: Vodnogospodarsko podjetje M a r ib o r ...........................................................37 SGP Konstruktor M a r ib o r .............................................................................38 DO EM - Hidromontaža M a rib o r ....................................................................38 Vesti Obvestilo VTO Gradbeništvo M aribor.......................................................39 News Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana JANEZ GJURA - VLADIMIR BRAS: Tehnološki postopek priprave kamnitega eruptivnega agregata in kon­ trola stalnosti proizvodnje v kamnolomski separaciji SGE Rogaška Slatina (Konec)................................................................................................41 Glavni in odgovorni uredn ik : SERGEJ BUBNOV Tehnični uredn ik : BOGO FATUR U redniški od b or : DR. JANKO BLEIWEIS, VLADIM IR CADEZ, M ARJAN G ASPARI, DUŠAN LAJOVIC, DR. MILOS MARINČEK, SA SA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije , L jubljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK L ju b ljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone T om šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročn ina sku­ paj s članarino znaša 120 din, za študente 38 din, za pod jetja , zavode in ustanove 750 din. R evija izhaja ob finančni p od ­ pori Raziskovalne skupnosti S lovenije. Razvoj mesta Maribor do leta 2000 UDK 711.6 (Maribor) v i l i p r e m z l Uvod Ne le zahteve urbanistične zakonodaje, po ka­ teri je potrebno za načrtno, smotrno in usklajeno izgradnjo urbanih naselij izdelati osnovno urbani­ stično dokumentacijo, temveč stvarne potrebe in problemi razvijajočega se mesta so bili odločilni pri odločitvi SO Maribor ob naročilu izdelave ur­ banističnega načrta mesta Maribora. Tega mesto do sedaj še ni imelo, kar je bilo vzrok za pomanj­ kanje podrobnejših oblikovalskih in vsebinskih os­ nov, ki bi jih Maribor v svojem dosedanjem razvo­ ju moral imeti. Osnovna dokumentacija za izgrad­ njo mesta je bil urbanistični program občine, ki pa je bil zaradi ambicije izdelovalcev prav za uredit­ veno območje mesta podrobneje obdelan, vendar zaradi objektivnih vzrokov z že povedanimi po­ manjkljivostmi. Urbanistični načrt mesta Maribor bo podal za obdobje do leta 2000 prognozo o nadaljnjem razvo­ ju mestnega prostora, o razvoju in vrsti dejavno­ sti, njegovem socialnem in demografskem razvoju. Podal bo strukturo mestnega prostora, oblikoval­ ske elemente in določil način urejanja, opredelil namembnost posameznih mestnih predelov, kon­ cept prometnic, oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih voda, ureditve zvez in prometa. Nadalje bo opredelil območja v mestu za za­ ščito naravnih in kulturnih spomenikov, koridorje za smotrno in usklajeno uporabo na osnovi pred­ videvanj o potrebah za demografski in družbeno­ ekonomski razvoj mesta do leta 2000, kakor tudi strateške opredelitve razvoja mesta po letu 2000. Urbanistični načrt mora kot tak predstavljati uporabno izhodišče za nadaljnjo obdelavo podrob­ nejše urbanistične dokumentacije in sprejetje ope­ rativnih odločitev za izgradnjo mesta. Prav tako bo urbanistični načrt izhodišče za pripravo projek­ tov posameznih dejavnosti in del (na primer: in­ dustrija, transport, premet itd.). Pristop in potek dela Z namenom, da vključimo v delo spoznanja in načrte vseh nosilcev planiranja, je delo potekalo v teh fazah: Avtor: Vili Premzl, dipl. ing. arch., Zavod za ur­ banizem Maribor 1. izdelava smernic z opisom problematike in obsega posameznih sektorjev ter dejavnosti s pri­ kazom globalnih predpostavk, relevantnih za izde­ lavo izhodišč in ciljev; 2. izhodišča so obsegala prevero vseh študij, načrtov, družbeno pomembnih obratov za ekonom­ ski, socialni in prostorski razvoj ter postavitev iz­ hodiščne osnove na osnovi predvidevanj, formira­ nja ciljev in kriterijev za ovrednotenje in vodilo nadaljnjega dela; 3. izdelava primarnih projekcij po posameznih sektorjih na osnovi zbranega in analiziranega gra­ diva, s preveritvijo ustreznosti z ozirom na cilje in kriterije, podane v izhodiščih ter preveritev teh z osnovnimi nosilci načrtovanja; 4. izdelava sekundarnih projekcij na osnovi javne razprave in dogovarjanja z nosilci planira­ nja s pripravo prostorskih in oblikovalskih kon­ ceptov; 5. priprava predloga za javno razgrnitev in razpravo z vsemi oblikovalskimi koncepti urejanja prostora na osnovi usklajenih družbenoekonom­ skih in socialnih predvidevanj; 6. sprejem odlokov o urbanističnem programu — prostorskem planu občine in urbanističnega na­ črta mesta. V pristop in potek dela že smiselno vključuje­ mo metodologijo izdelave prostorskega plana ob­ čine, ki sledi iz zveznega zakona o družbenem pla­ niranju, kakor tudi iz navodil za pristop k izdela­ vi prostorskih planov v SR Sloveniji. V izdelavo posameznih elementov so bile vključene tudi strokovne službe in strokovna ko­ misija za spremljanje dela. Stanje del Dela na urbanističnem načrtu mesta so pred zaključkom predloga za javno razpravo. V ta na­ men bo izšla posebna številka občinskega glasila Delegat, ki naj v sintetični obliki predstavi obča­ nom predlog urbanističnega načrta in jih animira za javno razpravo. Dodatno k temu pa je predvi­ dena izdaja istega materiala v podrobnejših gra­ fičnih predstavitvah za posamezne delegacije oz. konference delegatov. Celotni grafični material bo razstavljen v fazi javne razgrnitve. Posebno poglavje v dosedanjem delu predstav­ lja aktualni in stalni konflikt pri posegih na kme­ tijsko zemljišče. Iz različnih razlogov ni bil s stra­ ni kmetijsko zemljiške skupnosti vzporedno izde­ lan njen prostorski načrt. Kategorizacija zemljišč je bila izdelana šele sedaj in uskladitev z njo bo nujna v fazi javne razprave in razprave v širših strokovnih krogih. Dejstvo pa je, da se že ob ob­ stoječih zazidavah določenemu poseganju na kmetijsko zemljišče iz razlogov racionalne in smo­ trne gradnje mesta ne bo možno izogniti, zagotovi­ ti pa bo potrebno zamenjavo teh zemljišč s prido­ bitvijo do sedaj slabih gozdnih površin in zamoč­ virjenih področij. Značilnost območja obdelave Urbanistični načrt zajema v svoji obdelavi mestni prostor od Limbuša na zahodu do kanala SD 1 na vzhodu in zajema v obdelavo naselja Ho­ če in Miklavž na jugu. Razširitev obdelave na jugu je utemeljena z odločitvijo o lociranju pomembnih sestavin mestne strukture v bližini obeh naselij. Glede na to, da je bil Projekt Maribor jug (PMJ) sprejet pred enim letom predvsem kot se­ stavni del urbanističnega načrta mesta, je jasno, da odraža sam projekt svoj vpliv na zasnovo pro­ stora v bistvenih potezah, še več, celotni projekt je kot tak vključen v urbanistični načrt mesta. Cilji za pristop k formuliranju vsebine urba­ nističnega načrta mesta so bili podani v izhodiščih in smo jih kot take uporabljali pri vrednotenju od­ ločitev o posameznih prvinah načrta mesta. Glede na to, da je PMJ podal celotno podobo za del mesta, smo smiselno vključevali v dele nor­ mativne elemente za planiranje posameznih dejav­ nosti. Gostota načrtovane poselitve na novih stano­ vanjskih območij je poprečno 290 preb./ha, kar je smatrati za optimalno tako iz socialnega, ekološke­ ga in ekonomskega vidika. Glede na omejenost prostora je težko podati celovito informacijo o predpostavkah dolgoročnega razvoja mesta, kljub temu pa je le nujno prikazati vsaj nekaj osnovnih podatkov nekaterih pomemb­ nih elementov. Urbanistična zasnova Dosedanji urbanistični program in elementi tega so bili osnova za izgradnjo mesta, analiza do­ sedanjega razvoja, njegove konfliktne situacije in potrebe dolgoročnega razvoja so zahtevale neka­ tere spremembe dosedanjih prostorskih usmeritev. Spoznanje o problematiki urejanja mestnega prostora, ki ga seka trasa avtoceste, kakor tudi ekološko spoznanje sta poleg tehnično pogojenih konfliktov narekovala prestavitev trase avtoceste na jug letališča s priključkom na obstoječo traso v Hočah. Glede na dosedanji razvoj naselij Hoče in Mi­ klavž, kakor tudi z ozirom na potrebo po podrob­ nejšem formuliranju vsebinskih in oblikovalskih prvin na urbanistično strateško pomembnih pozici­ jah v smeri nadaljnjega razvoja mesta je bilo smi­ selno zajeti imenovani naselji v obdelavo mestne­ ga prostora. Reševanje konfliktnih situacij proizvodnih ob­ ratov v mestu, kakor tudi pogoji za racionalno or­ ganizacijo proizvodnih con so po tehtanju lokacij­ skih pogojev narekovali nove industrijske cone ob pogojenih infrastrukturnih napravah. Spoznanja o oblikovanju mestnega prostora, potrebah prebivalcev, kakor tudi logika razpore­ ditve centralnih dejavnosti so narekovale decen­ tralizacijo centralnih dejavnosti v vseh mestnih predelih. Demografska projekcija Na osnovi izdelane demografske prognoze za mestno območje je slika generacijskih skupin v letu 2000 naslednja: Skupno število 0—6 let 7—14 let 15—18 let 19—59 let 60—64 let 65 in več let ureditveno območje mesta 165.541 14.357 16.439 8808 101.276 7358 26.101 desni breg 127.827 12.071 13.823 7282 77.789 5473 18.671 levi breg 37.714 2.296 2.616 1520 23.487 1885 7.430 Zaostrena merila pri uporabi prostora, ne na­ vsezadnje pri uporabi kmetijskih zemljišč, nare­ kujejo smortno izrabo ob primernih gostotah stano­ vanjskih predelov. Prav tako neracionalnost indi­ vidualne stanovanjske gradnje zahteva spremembo njenega načrtovanja z doslednejšo uveljavitvijo organizirane gradnje večjih gostot in boljših obli­ kovnih kvalitet v mestnem prostoru. Uveljavljena je dosledna določitev prometa pešcev, kolesarjev in motornih vozil. Mešanje različnih vrst objektov različnih ga­ baritov daje možnost kvalitetnejšega oblikovanja in bivanja. Zelene površine v stanovanjskih območjih niso več kozmetika, temveč vsebinsko in funkcionalno dopolnilo stanovanja, urejeno za razne starostne strukture. Spoznanja o nuji identifikacije posameznih mestnih predelov, tako iz oblikovalskega kakor Sn o v e s t a n o v a n j s k e p o v r š in e j 'OBSTOJEČA GRADNJA iREZERVAT STANOVANJSKE GRADNJE! Načrt namembnosti površin PARKOVNE POVRŠINE GOZDNE POVRŠINE . POVRŠINE ZA ŠPORT IN REKREACIJO DREVOREDI PROIZVODNJA KOMUNALA TRANSPORT T5 LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA • ZAZIDALNI NAČRT —— RAZŠIRJENA LOKAC. DOK. tudi psihološkega aspekta, narekujejo oblikovanje percepcijskih elementov na ključnih točkah posa­ meznih mestnih predelov — v območjih centralnih dejavnosti na križiščih osnovne prometne mreže in nosilkah mestnega prometa. 'Jn NAČIN URBANISTIČNEGA UREJANIA TOa MESTNI SEKTORJI Načrtovanje prometa Pri načrtovanju prometa smo izhajali iz spre­ jetih projektov in PMJ, kakor tudi iz spoznanj o prometnih preveritvah prometne mreže mesta Ma­ ribor. Vodilo je bila enostavnost prometne zasnove, ki omogoča uporabniku lahko identifikacijo v mestnem prostoru, kakor tudi hitro in veliko pro­ pustnost prometa. Primarne mestne ceste Potek dveh pravokotno se sekajočih prometnic — hitrih cest — tvori primarni križ za prevajanje širših izvenmestnih in mestnih prometnih tokov v smeri sever—jug in vzhod—zahod. Navezava obeh cest na predvideno avtocesto je na severu, jugu in vzhodu. Hitra cesta je že v fazi izdelave projektov in odločitev o etapnosti gradnje. Na osnovni prometni križ hitrih cest se veže križ nosilk mestnega prometa: Ptujska—■Ul. Proletarskih brigad in Titova cesta—Partizanska cesta ter neimenovana nova cesta na Pobrežju. Primarne in sekundarne mestne ceste povezuje­ jo med seboj posamezna funkcijsko različno oprede­ ljena območja in predstavljajo glavne nosilke in­ ternega mestnega prometa. Terciarne in zbirne mestne ceste zbirajo promet­ ne tokove zunaj superblokov ter jih prevajajo in diferencirajo. Tranzitni promet znotraj superblo­ kov ni dovoljen, razen za nosilce javnega prometa in za distribucijo' na območja. Razvanja. Na teh območjih naj bi se do leta 2000 in delno prek tega obdobja izgrajevala večina druž­ benega stanovanjskega fonda. Hkrati z načrtovanjem novih mestnih predelov bo potrebno izvesti rekonstrukcijo starejših mest­ nih predelov z namenom, da se obnovi in posodobi stanovanjski fond. Struktura stanovanjske površine po sektorju lastništva bi znašala leta 2000 50 % v zasebni last­ nini in 50'% v družbeni lastnini. Da bi dosegli končne vrednosti, je potrebno zgraditi med leti 1977 in 2000 naslednje površine V družbenem sektorju 1.165 tisoč m2 v zasebnem 677 tisoč m2 skupaj torej 1.842 tisoč m2 Distribucija novih stanovanjskih površin bo predvidoma: Maribor jug druge mestne soseske* naselja izven mestnega območja* 8.340' stanovanj 13.216 stanovanj 3.420 stanovanj skupaj 24.976 stanovanj * Všteta je substitucija starejšega stanovanjskega fonda. Stanovanjska območja Predvideni so večji mestni predeli s stano­ vanjsko gradnjo na območju Maribor—jug, Mari­ bor—vzhod (Pobrežje in Tezno) ter v območju I. sektor II. sektor Leto štev. »/o štev. % 1976 2.000 2,7 51,790 65,8 2001 1.800 1,5 79.560 59,4 Zadovoljevanje potreb po živem delu bi slone­ lo na prilivu iz: — naravnega prirastka 60.800 (61 %) — dnevne delovne migracije 31.800 (31 °/o) — iz preselitev 7.800 (8 %») Predlog industrijskih con upošteva obstoječe industrijske cone v zaključenih mejah: Tezno, Stu­ denci, Pobrežje, Jadranska cesta, prostorsko širi cone na Teznem, v Limbušu, Hočah, Račah, Rušah in Zlatoličju ter nove komplekse med Dogošami in Miklavžem ter med Slivnico in letališčem. Poleg industrije upošteva investicijske progra­ me občinskega gospodarstva, prosto carinsko cono, oskrbni center, podaja pa prostorske možnosti za gradnjo drugih investitorjev. Oskrba z vodo V Mariboru se danes oskrbujemo s talno vodo iz naslednjih virov: Delovna mesta Število in sektorska struktura zaposlenih po posameznih sektorjih družbenih aktivnosti bo na­ slednja: III. sektor IV. sektor Skupaj štev. % štev. «/o 16.200 25.900 19,8 22,1 11.000 19.900 13,7 17,0 81.180 117.100 — Vrbanski plato — Betnavski gozd — Bohova — stara vodarna ca. 400 1/sek ca. 1001/sek ca. 801/sek ca. 301/sek Za nadaljnjo oskrbo bo porasla potrebna oskr­ ba od sedanjih 500 1/sek na ca. 1200 1/sek z izviri iz Dravskega polja in Vrbanskega platoja. Dispozicija odplak Osnovno kanalsko omrežje mesta na levem bregu je izgrajeno do stopnje, ki zagotavlja zbira­ nje pretežnega dela mestnih odplak. Z izgrajenim levobrežnim kolektorjem kanalizacije in prečrpa- liščem v Melju so zagotovljeni pogoji za izvedbo čistilne naprave Maribora na desnem bregu Drave pod tovarno Svila v depresiji med energetskim ka­ nalom HC SD1 in Zrkovsko cesto. Koncept kanalskega omrežja na desnem bregu Drave se v okviru urbanističnega načrta ne bo bistveno menjal. Hrbtenico odvajanja odplak des­ nega brega tvorijo že izgrajeni glavni kanalski ko- lektorji: studenški, taborski in kolektor po Gor­ kega ulici. V izgradnji je tudi betonski kolektor, ki se bo priključil na kolektor Tezno II. Za zbir vseh od­ plak na desnem bregu in njihov transport v smeri skupnega čiščenja bo potrebno v programiranem obdobju izgraditi še desnobrežni kolektor, tezen­ ski kolektor I in glavni kolektor Pobrežje. Elektrika Za področje mesta se predvideva skupna po­ raba 1.801.348 GWh in to za prebivalstvo 980.226 in industrijo 821.122 GWh. Kmalu po letu 1985 se pojavi v TP Melje tret­ ji transformator s tretjim 110 kV poljem. Postaja se napaja še vedno po čistem radialnem konceptu. TP Radvanje, TP Tezno in TP Dobrova se napa­ jajo po obstoječem daljnovodu 110 kV in RTP Ma­ ribor in RP Pekre, vse dokler ob izpadu enega ra­ dialnega kraka ne morejo več pokriti bremena. V obdobju do leta 2000 bo potrebno zgraditi nadalj­ nji DV sistem med RTP Maribor in TP Dobrava. Po letu 1990 je potrebno zgraditi TP Koroška vra­ ta, ki se veže z dvosistemskim 110 kV daljnovodom na RTP Pekre. Plin Za oskrbo mesta bo potrebno zagotoviti na­ slednje količine plina do leta 2000: — mestni plin —• mešani plin — zemeljski plin — za industrijo —■ butan propan 5.500 kub. m X 10.000 800 kub. m X 10.000 15.000 kub. m X 10.000 66.000 kub. m 10.300 kub. m Pričakovati je, da bo strukturalni delež plinske energije enak deležu električne energije v letu 2000. Za zagotovitev teh količin bo potrebno omo­ gočiti nove predelovalne površine na desnem bre­ gu Drave—južno od TAM. Toplarna Za ogrevanje mesta je predvidena v prvi fazi izgradnja posameznih kotlarn (S-23), ki bodo po­ stale po izgradnji toplarne, za katero predvideva­ mo lokacijo ob tovarni Svila na Pobrežju. V letu 200 je predvidena priključitev kapacite­ te 2844 Gcal/h, kar znaša 64,5 °/o celotne predvide­ ne potrošnje za potrebe industrije, in za ostale potrošnje 428 Gcal/h. Vodnogospodarske ureditve V sklopu PMJ je potrebno izvesti — zagoto­ viti ustrezno ureditev Pekrskega potoka, vendar v taki izvedbi, ki bo prispevala h krajinski kvaliteti urejanja zelenega koridorja skozi PMJ. Drugi sklop vodnogospodarskih ureditev po­ horskih potokov na vzhodni strani Pohorja ob Bo­ hovi je reševanje vodnih zadrževalnikov, ki jih je smiselno vključiti v krajinsko in mestno podobo. Zaključek Vse navedeno predstavlja le delen prikaz, brez elementov prosvete, sociale, kulture in rekrea­ cije. Ti elementi so skladno s predvidevanji o druž­ beno ekonomskem razvoju podani v posameznih sektorskih elaboratih in končnem pregledu za raz­ pravo. Na koncu je potrebno poudariti, da se zavedamo, da tudi novi pristop dela s sodelovanjem in dogo­ varjanjem s posameznimi nosilci razvoja ni kon­ čan s sprejetjem odloka. Življenje in dinamika razvoja kompliciranega organizma mesta zahteva stalno spremljanje dogajanja v njem in sprotni odziv na pojave v smislu našega sistema družbene­ ga dogovornega planiranja. UDK 711.6 (Maribor) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 1-2, STR. 2—7 Vili Premzl: RAZVOJ MESTA MARIBOR DO LETA 2000 Avtor obravnava urbanistični razvoj mesta Ma­ ribor do leta 2000 in podrobno analizira pripravljeni urbanistični načrt. Navaja glavne smernice razvoja mestnega prostora, razvoj in vrste dejavnosti, socialni in demografski razvoji Podaja strukturo mestnega pro­ stora, elemente oblikovanja, namembnost posameznih predelov, koncept prometnih poti, oskrbo z vodo, od­ vajanje odpadnih voda, ureditev zvez in prometa. UDC 711.6 (Maribor) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 1-2, PP. 2—7 Vili Premzl: DEVELOPMENT OF MARIBOR TOWN TILL THE YEAR 2000 The author treats the urban development of Ma­ ribor town till the year 2000 and analyses in detail the prepared town plan. He gives the main directives of town area, the development and kinds of town activi­ ties, the social and demographic development. He treats the structure of town area, the elements of planning, the destination of several town regions, the conception of traffic lines, the water supply, the elimi­ nation of waste waters, the regulation of town con­ nections and the arrangement of traffic. Vodna preskrba Maribora v zvezi z urbanističnim načrtom mesta UDK 628.1:624.131.6 m i t j a r i s m a l V zvezi z novim urbanističnim načrtom Mari­ bora, ki bo začrtal razvojne smeri mesta do leta 2000, je potrebno tudi definirati rešitve preskrbe mesta z vodo in dispozicije odpadnih voda v na­ vedenem planskem obdobju. Preskrbe z vodo kot dispozicije odpadnih voda Maribora spričo obsežnosti problematike ni mogo­ če več obravnavati lokalno. Vodnogospodarski, ekološki in širši družbeno ekonomski vidiki prob­ lematike zahtevajo širši pogled na rešitve preskrbe z vodo kot na vprašanja dispozicije odpadnih voda. Obravnavana problematika presega meje sa­ mega mesta in občine in ima regionalni (deloma tudi medregionalni) karakter. V planiranem obdobju bo poraba vode v Ma­ riboru porastla predvidoma od sedanjih 500 1/sek na ca. 1200 /sek. Zagotovitev navedenih količin vo­ de! bi omogočila, da bi ob koncu planiranega ob­ dobja 90'% prebivalstva občine Maribor oskrbeli s pitno vodo iz vodovoda. Potrebno bo najti najprimernejši način za za­ gotovitev omenjenih količin pitne vode in za dis­ pozicijo iste količine onesnaženih, odpadnih voda mesta. Iskanje ustreznih rešitev v opisanih razmerah ne more izhajati le iz ožjih inženirsko-hidroteh- ničnih vidikov preskrbe z vodo in dispozicije od­ plak, temveč mora v največji možni meri upošte­ vati kompleksnost, ki obstaja v stičišču urbanistič­ no prostorskih, ekoloških, vodnogospodarskih, agrokultumih, prometnih itd. vidikov problema­ tike. PRESKRBA Z VODO Pri. programiranju rešitev preskrbe z vodo se postavljajo predvsem naslednja osnovna vpraša­ nja, ki presegajo plansko obdobje do leta, 2000 ker imajo po svoji teži in vsebini dolgoročnejši značaj, potrebno pa je nanje odgovoriti že danes. Ta vprašanja so: — Kateri vodni viri so osnova za kratkoročno in dolgoročno oskrbo mesta in regije s pitno in tehnološko vodo? — Kakšen je regionalni kratkoročni in dolgo­ ročni koncept razvoja preskrbe z vodo mariborske regije in sosednjih regij? — Problem uskladitve interesov eksploatacije vode na Dravskem polju z interesi ostalih panog in dejavnosti. Avtor: Dr. Mitja Rismal, dipl. ing. gradb., Sestav» ljena organizacija združenega dela komunale Maribor Odgovor na prvo vprašanje zahteva podrob­ nejšo analizo predvsem Z vidika sedanje in per­ spektivne kakovosti razpoložljivih vodnih virov. Za preskrbo z vodo celotne regije kot mesta Maribor so na razpolago naslednji vodni viri: — reka Drava = ca. 400 m3/sek — podtalnica Dravskega polja = ca. 2,00 do 3,00 m-Vsek — vzhodnopohorski potoki na relaciji Sl. Bi­ strica—Ruše = ca. 4,00 m3/sek. D r a v a : Dolgoročno gledano je Drava zaradi največjih vodnih množin najpomembnejši vodni vir. Tudi v kakovostnem pogledu (II. kakovostna kategorija) je primerna po predhodnem čiščenju za preskrbo s pitno vodo. Črpališča Mariborskega vodovoda na Vrban- skem platoju črpajo že danes 4001/sek infiltrirane dravske vode. Kvaliteta Drave se je v zadnjih letih poslab­ šala zaradi onesnaženja, ki ga povzroča sosednja Avstrija, deloma pa tudi zaradi nerešenega čišče­ nja odplak med Dravogradom in Mariborom ter v porečjih Mislinje in Meže. Zato morajo biti priza­ devanja v obravnavanem planskem obdobju na­ menjena zaščiti kvalitete Drave na našem držav­ nem ozemlju. Posebne napore je potrebno zagoto­ viti, da se izboljša kvaliteta Drave že v Avstriji, kjer so med največjimi onesnaževalci tovarne ce­ luloze v Frautschachu in v Železni Kapli. P o d t a l n i c a D r a v s k e g a p o l j a : S kapaciteto 2—3 m8/sek se napaja deloma iz pronicajočih padavin, deloma pa s ponikajočimi pohorskimi potoki med Mariborom in Pragerskim. V kvalitetnem pogledu je podtalnica boljša od neočiščene vode reke Drave. Vendar ne kaže pre­ zreti elementov polucije, ki ogrožajo kvaliteto in varnost talne vode, kot so: — pohorski potoki, ki napajajo podtalnico, so postali recipienti odplak vedno bolj koncentrira­ nih in urbaniziranih naselij med Mariborom in Slov. Bistrico, — intenzifikacija kmetijske proizvodnje uteg­ ne vplivati na kvaliteto talne vode, — obstoječa industrija (Kidričevo) in urbani­ zacija ter prometnice ogrožajo kvaliteto podtalni­ ce, — nekontrolirana in nesmotrna eksploatacija proda na Dravskem polju, — posledice nekontrolirane polucije so pri podtalnici pogosto usodnejše in jih je težje odstra­ niti kot je to pri poluciji površinskih voda v pri­ meru nepredvidenih nezgod itd., — količina dravske vode je ca. 200-krat večja od količine podtalnice, kar zagotavlja 200-krat več­ je razredčen j e škodljivih snovi v Dravi in s tem zvišuje varnost oskrbe z vodo iz Drave nasproti podtalnici. Seveda ima podtalnica v primerjavi s povr­ šinsko vodo druge prednosti kot so zaščitne krov­ ne plasti, čistilna sposobnost prodnih plasti itd. Vendar je na osnovi povedanega možno zaključiti, da podtalnica kot je danes, ni več v primerjavi z rečno vodo Drave »absolutno čista« in »absolutno varna« voda pred onesnaženjem. Z ukrepi za zašči­ to kvalitete površinskih in talnih voda je mogoče in potrebno oba vodna vira obdržati na takšni ka­ kovostni stopnji, da bosta varna podlaga za pre­ skrbo s pitno vodo. Takšna zahteva je ekološko, vodnogospodar­ sko in družbenoekonomsko utemeljena, ker je očit­ no, da podtalnica dravskega polja v daljši perspek­ tivi ne bo zadoščala za kritje regionalnih in medre- gionalnih potreb po pitni vodi. Deficitnost podtal­ nice Dravskega polja bo potrebno v perspektivi do­ polnjevati s površinskimi vodami Drave, verjetno najprimerneje z metodo umetnega bogatenja pod­ talnice, ki ga zgrajeni energetski kanal Maribor— Zlatoličje že danes omogoča. Če se Maribor danes oskrbuje s 3/4 pitne vode in infiltrirane Drave na območju Vrbanskega pla­ toja brez posebnih kakovostnih problemov, ni teht­ nejšega razloga, da ne bi istega principa uporabili tudi na območju Dravskega polja, kjer je predvi­ deno nadaljnje širjenje vodnih virov za Maribor. Kapaciteta vodnih virov na Vrbanskem plato­ ju naj bi se po dosedanjih planih do leta 1980 po­ večala na 7001/sek. Nadaljnje širjenje kapacitet pa je predvideno iz podtalnice Dravskega polja v kombinaciji z umetnim bogatenjem le-te iz ener­ getskega kanala HC SD 1. Izvedba umetnega bogatenja talne vode na Dravskem polju bo omogočila predvsem: — etapnejšo gradnjo novih vodovodnih za­ jetij, — izgradnjo vodozajemnih objektov bliže me­ sta, s čimer se bodo zmanjšali investicijski in po­ gonski stroški vodovoda, — manjše zaščiteno področje in s tem mož­ nost intenzivnejše eksploatacije preostalih povr­ šin Dravskega polja, predvsem v poljedelstvu in za ostale namene. P o h o r s k i p o t o k i : Pohorski potoki kot recipienti odplak urbani­ ziranih naselij ob vzhodnih pobočjih Pohorja niti v kvalitetnem niti v količinskem pogledu ne pred­ stavljajo zadostne osnove za rešitev preskrbe z vo­ do Maribora. Vloga teh potokov pa ostaja v bogatenju pod­ talnice Dravskega polja. Zato je potrebno proble­ me perspektivnega umetnega bogatenja podtalnice Dravskega polja z dravsko vodo obravnavati v po­ vezavi z obstoječim mehanizmom naravne infil­ tracije pohorskih potokov. Tukaj bo potrebno upoštevati in uskladiti tudi koncepte regulacij in planiranih akumulacij po­ horskih potokov v okviru obstoječih vodnogospo­ darskih načrtov tega področja. Gledano dolgoroč­ no, predstavljajo pohorske vode vendarle tudi možnost preskrbe s pitno vodo, ki je v tej fazi ne smemo v celoti prezreti. Z izgradnjo vodnih aku­ mulacij na samem Pohorju bi bilo mogoče zagoto­ viti večje količine pitne vode, ki bi bile v primer­ javi z ostalimi, že obravnavanimi vodnimi viri še najbolj zaščitene pred polucijo (izvzemši radioak­ tivno polucijo). Gozdni masivi Pohorja so zaradi svojega naravnega bogastva v najmanjši meri iz­ postavljeni onesnaževanju danes in v perspektivi. V pogledu zaščite pred radioaktivnim žarčenjem v času vojne pa predstavlja podtalnica s krovno plastjo proda v tem pogledu varnejšo zaščito. Zajemanje pohorskih voda za pitne namene je ekonomsko možno edino v kombinaciji z energe­ tiko, ki bo v perspektivi energetski potencial na­ vedenih vodnih virov zanesljivo koristila. Kolikor pa bo šlo za tako imenovane prečrpalne hidrocen­ trale, se bo kakovostna vrednost pohorskih aku­ mulacij s stališča preskrbe z vodo ustrezno zmanj­ šala. * j Kot je iz navedenega razvidno, je možnost ko­ riščenja pohorske vode za preskrbo z vodo od ob­ ravnavanih možnosti časovno najbolj odmaknjena zaradi opisanih in še ne razčiščenih tehnično eko­ nomskih problemov. Zato za prognozirano obdobje do leta 2000 ni dovolj realna in varna naslonitev preskrbe s pitno vodo na pohorske vode. V planiranju za daljšo perspektivo! pa zasluži ta problematika več pozornosti kot je je bila delež­ na doslej. Kakšen je regionalni, kratkoročni in dolgoročni koncept razvoja preskrbe z vodo mariborske regije in sosednjih regij? Paralelno z oceno in perspektivnim angažira­ njem vodnih virov je potrebno v okviru urbani­ stičnega programa mesta začrtati tudi smeri raz­ voja sistema vodovodnega omrežja in celotne vo­ dovodne naprave. Dejstvo, da obravnavani vodni viri, podtalni­ ca Dravskega polja v kombinaciji z vodami Drave in pohorske vode, predstavljajo glavno bazo pre­ skrbe z vodo (vodni viri na ostalem področju regi­ je so skromni in lahko služijo le kot sekundarno dopolnilo, ne pa kot baza za reševanje problemov preskrbe s pitno vodo), narekuje organiziranje enotnega vodooskrbnega sistema širšega območja Maribora in regije. Osnovne poteze tega sistema izvirajo iz centralne lege vodnih virov Drave in Dravskega polja in imajo v obstoječih razvojnih programih in že realiziranih objektih svojo osnovo. Na jugu Maribora je povezava mariborskega vodovodnega sistema in vodovodnega sistema Sl. Bistrica pred zaključkom. Manjka še ca. 2 km ce­ vovoda med mariborskim letališčem in Račami. S tem sistemom so ustvarjeni pogoji za transport vo­ de na sušna območja Sl. Bistrice, Sl. Konjic, Polj­ čan in Rogaške Slatine. Iz obstoječega sistema so dani tudi pogoji za ureditev preskrbe z vodo še preostalih naselij Dravskega polja kot so Miklavž, Marjeta do Zlato­ ličja, ki se že oskrbujejo z vodo iz vodovodnega sistema Ptuja. Zahodno od Maribora je vključeno celotno področje na levem in desnem bregu Drave med Mariborom in Rušami ter Selnico ob Dravi v oskr­ bovalni krog, ki bo z izgradnjo glavnega cevovoda Ruše—Selnica in Viltuž—Brestemica zaključen v enotni vodoskrbni sistem Maribora. Planirana in zgrajena vodovodna mreža na tem področju predstavlja tudi bazo za oskrbo z vodo sušnih področij Kozjaka. Z izgradnjo cevovoda Maribor—Lenart dobiva Mariborski vodovod definitivno regionalni značaj. S tem cevovodom so ustvarjeni pogoji za oskrbo z vodo občine Lentart in področju Slov. goric, mari­ borske občine ter celotne Pesniške doline. Ta re­ šitev omogoča tudi perspektivno reševanje preskr­ be s pitno vodo Šentilja, Ceršaka in Sladkega vrha, ki se sedaj napajajo iz obmurske podtalnice. Ob- murska podtalnica je v količinskem in kakovost­ nem pogledu manj zanesljiva od obravnavanih vodnih virov mariborskega področja (podtalnica Dravskega polja, Drava). Zato predstavlja sedanji vodovod Šentilj—Sladki vrh le etapno rešitev, ki bo dobila končno obliko šele s planirano navezavo na zgrajeni cevovod Maribor—Lenart. Pri tem je potrebno omeniti, da predstavlja zgrajeni cevovod Maribor—Lenart le prvo etapo re­ ševanja preskrbe z vodo občine Lenart. V drugi etapi je predvidena izgradnja cevovoda za trans­ port vode na območje občine Lenart po dolini Pes­ nice iz vodovodnega sistema Ptuj. Poleg izgradnje opisanih glavnih cevovodov bo potrebno zgraditi v planskem obdobju do leta 2000 sekundarno vodovodno mrežo na področju med dolino Pesnice do državne meje in Mure na severu ter na hribovitem področju med dolino Pes­ nice in dolino Drave. Na ta način bo mogoče vključno z že omenje­ no ureditvijo oskrbe z vodo na Dravskem polju rea­ lizirati postavljeni cilj: 90'% vseh občanov se bo v letu 2000 oskrbovalo s pitno vodo iz enotnega vo­ dovodnega sistema občine Maribor, ki bo vključen v že opisani regionalni vodovodni sistem. Na področju oskrbe z vodo Dravskega polja os­ taja še odprto vprašanje povezave mariborskega vo­ dovodnega sistema deloma s ptujskim vodovodnim sistemom (na področju Zlatoličja) in z vodovodom za Haloze v smeri Majšperk in Podlehnik, ki je v znatni meri že zgrajen. Problem uskladitve interesov eksploatacije vode na Dravskem polju z interesi ostalih panog in dejavnosti na tem področju Za realizacijo opisanega regionalnega sistema mariborskega vodovoda bo potrebno zagotoviti do­ volj vode. V naslednjih 20 letih je potrebno raču­ nati z zajetjem 500—800 1/sek iz območja Dravske­ ga polja (odvisno od tega, ali se bo na Vrbanskem platoju po izgradnji glavnega cevovoda v smeri Dravskega polja permanentno črpalo 400 ali 7001 vode na sekundo). Definitivno lokacijo za zajem navedenih vod­ nih količin bo mogoče izbrati le po ustrezni pro­ učitvi in uskladitvi naslednjih problemov: Lokacija vodnih zajetij mora biti izbrana ta­ ko, da bo omogočala več kot 20-letni razvoj oskrbe z vodo Maribora in regije po možnosti na isti loka- kaciji. Ako ne, je potrebno določiti posebno loka­ cijo za še perspektivnejše obdobje ca. 50—100 let. Način bogatenja podtalnice bo potrebno dolo­ čiti na osnovi uskladitve: — s planirano vodnogospodarsko ureditvijo pohorskih potokov, — z interesi eksploatacije proda na Dravskem polju, — s planirano vodnogospodarsko ureditvijo Dravskega polja, ki zasleduje tudi interese pove­ čanja kmetijske proizvodnje z namakanjem, — možnostne pridobitve dodatnih vodnih za­ log na območju Dravskega polja. Z dvigom talne vode na Dravskem polju za ca. 2 m z umetnim bogatenjem podtalnice je mogo­ če doseči akumulacijo ca. 200,000.000 m3 čiste vode brez večjih omejitvenih posegov v prostor, ki jih zahtevajo površinske vodne akumulacije. Takšna akumulacija zdrave pitne vode je edin­ stvena in je interesantna tudi s stališča perspek­ tivnih potreb po pitni vodi na širšem območju Slo­ venije. Z ustreznimi tehničnimi rešitvami je mo­ goče dopolniti njeno vlogo za dvig kmetijske pro­ izvodnje na Dravskem polju in celo za bogatenje nizkih voda Drave, kar utegne biti koristno tudi za energetiko, saj se pod Ptujem predvideva izgrad­ nja še več HC na Dravi; — s problematiko recikliranja oz. dispozicije odpadnih snovi in biološkega mulja čistilnih na­ prav Maribora, Ptuja in ostalih manjših krajev, —■ z nadaljnjimi prostorsko urbanističnimi in prometnimi koncepti na tem področju. Splet navedenih problemov jasno kaže na na­ slednjo definicijo uporabnosti Dravskega polja v okviru prostorskega načrtovanja Maribora in re­ gije: 1. Dravsko polje predstavlja z ozirom na ob­ stoječe naravno bogastvo, ki ga tvorijo predvsem podtalnica, prodne mase in kmetijske površine, po­ tencialno naravno vrednoto, katere vrednost je mogoče z umetnimi posegi in optimalno koordina­ cijo med navedenimi panogami še povečati do ne- slutenih vrednosti, o katerih danes spričo pomanj­ kanja dognanih tehnično ekonomskih in ekoloških konceptov na tem področju lahko le ugibamo. 2. Glede na to, da gre v tč. 1 za nenadomest­ ljiva naravna bogastva, je a priori potrebno pre­ prečiti na področju Dravskega polja vse tiste de­ javnosti, ki bi trajneje onemogočile intenzivno in racionalno gospodarjenje z obravnavanim narav­ nim bogastvom. 3. Zato je potrebno iz območja Dravskega po­ lja izločiti možnosti nadaljnjega širjenja urbani­ zacije, predvsem na območju med železniško progo UDK 628.1:624.131.6 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 1-2, STR. 8—11 Mitja Rismal: VODNA PRESKRBA MARIBORA V ZVEZI Z URBANISTIČNIM NACRTOM MESTA Avtor obravnava preskrbo mesta Maribor z vodo v zvezi z urbanističnim načrtom mesta do leta 2000, kakor tudi sistem odvajanja odpadnih voda. Podaja problematiko vodnih virov za mariborsko in sosednje regije in problematiko uskladitve eksploatacije vode na Dravskem polju z interesi ostalih panog in dejav­ nosti. Maribor—Celje, Dravo in Mariborom in Ptujem, cesto Ptuj—Zagreb in med reko Polskavo. 4. Z opisanimi ukrepi pod tč. 1 je stremeti za čim racionalnejšo eksploatacijo tega področja, kar lahko predstavlja efektno družbenoekonomsko in ekološko kompenzacijo glede na preprečeno urba­ nizacijo tega področja oz. njegove poselitve. 5. Odstop od navedenega principa je potreben le na črti Mariborsko letališče—Miklavž, kjer se nahaja v primerjavi s celotnim Dravskim poljem manjši del vodnih zalog. To območje Dravskega polja zato še najlaže žrtvujemo nadaljnji širitvi mesta. UDC 628.1:624.131.6 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 1-2, PP. 8—11 Mitja Rismal: WATER SUPPLY OF MARIBOR TOWN WITH REGARD TO THE URBAN PLANNING The author deals wits the water supply of Mari­ bor town with regard to the urban town plan till the year 2000, as well as the system of waste water elimi­ nation. The paper gives the problems of water res- surces for Maribor and its neigbour regions, as well as the problems of water exploatation on the Drava river field in connection with the interests of other branches and activities. Razvojne dileme VTO Gradbeništvo z vidika vključevanja v usmerjeno izobraževanje UDK 377.5 EGON žitnik Samoupravni sporazum o osnovah plana vzgo­ je in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, zakon o visokem šolstvu v SR Sloveniji in ustrezna ustavna načela postavljajo pred našo VTO Gradbeništvo odgovorno nalogo, kako prilagoditi organizacijsko in vsebinsko peda­ goški proces in sistem študija za generacije štu­ dentov, ki bodo nadaljevali šolanje na prvi (višji) in drugi (visoki) stopnji in ki bodo poklicno in srednješolsko izobrazbo v bodoče pridobiti v okvi­ ru programa srednjega usmerjenega izobraževa­ nja. V obstoječi situaciji so namreč učni programi in učni načrt ter pedagoški proces prirejeni zlasti na opravljeni zaključni izpit na gradbenih ali dru- Avtor: Egon Žitnik, dipl. inž., VTS VTO Gradbe­ ništvo Maribor gih strokovnih srednjih šolah in opravljeni maturi na gimnazijah, kakor tudi na dejstvu, da izobra­ žujejo slej ko prej operativno usmerjenega stro­ kovnjaka s potrebnim teoretičnim in praktičnim znanjem, ki mu naj omogoča naglo in kakovostno vključevanje v delovni proces v ustrezni organiza­ ciji združenega dela ali organizaciji družbene de­ javnosti. Izhajajoč iz osnovnih informacij in razlag, ki jih vsebuje programska zasnova srednjega usmer­ jenega izobraževanja Zavoda SR Slovenije za šol­ stvo in ki nakazuje izhodišča za izobraževanje po­ klicev v visokem usmerjenem izobraževanju, bo potrebna jasna opredelitev mesta in funkcije naše visokošolske temeljne organizacije v celotnem pro­ cesu preobrazbe. To bo seveda povsem možno šele tedaj, ko bo opravljena končna družbena verifika- cija programske zasnove in ko bodo povsem jasna in razščiščena stališča porabnikov, to je organiza­ cij združenega dela in organizacij družbene dejav­ nosti. Tudi ko bo že stekel proces uresničevanja usmerjenega izobraževanja, bi naj naša temeljna organizacija zadržala sedanji značaj in položaj. Iz čisto pedagoškega vidika bo namreč potrebno re­ šiti določena vsebinska in organizacijska vpraša­ nja učnovzgojnega (pedagoškega) procesa, ki se na­ našajo na ustrezne popravke in dopolnila učnih programov, učnega načrta in študijskega sistema v smislu predvidenega racionalnega prehoda iz srednjega usmerjenega izobraževanja na raven vi­ sokošolskega usmerjenega izobraževanja. V okviru naše temeljne organizacije smo pri­ pravili predlog programa vključevanja in prilaga­ janja vzgojno-pedagoške dejavnosti v sistem usmerjenega izobraževanja, pri čemer smo naka­ zali potrebo ponovne analize in ocene profila prvo­ stopenjskega in drugostopenjskega inženirja grad­ beništva tako z vidika strokovnosti, ki se naj v profilu odraža, kakor tudi z vidika dejanskih po­ treb, ki jih nakazuje združeno delo tj. gradbena operativa in industrija ter v določeni meri tudi gradbena projektiva in organizacije družbene de­ javnosti. Menimo, da bi bila za vzgojo in oblikovanje operativno usmerjenega inženirja gradbeništva se­ danja struktura temeljne organizacije povsem pri­ merna tudi za pogoje, ki izhajajo iz koncepta viso­ košolskega usmerjenega izobraževanja upošteva­ joč vidike koordinirane preobrazbe srednjega in visokega šolstva nasploh in predvsem potreb zdru­ ženega dela. Gradbeno-operativni in gradbeno-komunalni odsek bi s tem sicer obstajala tudi v bodoče kot osnovni enoti in hkrati združevala oba laboratorija (laboratorij za preiskavo materiala in laboratorij za geomehanske preiskave) kot doslej, vendar z razliko, da bi bilo možno usmerjeno izobraževati študente za različna področja gradbeništva prek specializiranih smeri: V okviru gradbeno-operativnega odseka v operativno proizvodno smer (gradbišča) v operativno oblikovalno smer (priprava dela) V operativno tehnološko smer (betonarne, ope­ karne — gradbena industrija). V okviru gradbeno-komunalnega odseka v urbanistično komunalno smer (mestna ko­ munala) v operativno hidrotehnično smer (vodogradbe- na podjetja) v operativno prometno smer (gradnja cest — cestna podjetja). Nakazana shema usmeritev seveda ne izklju­ čuje možnosti občasnega vključevanja še kakšne druge specialne smeri kot na primer gradbeno- operativno in gradbeno-komunalno računalništvo (na ravni 2. stopnje). Učni načrti in programi bi naj bili tako se­ stavljeni, da tvorijo na eni strani realno kvantifi- cirane in aplikativno prirejene teoretične predme­ te, na drugi strani pa vrsto izvirnih usmeritvenih predmetov. Pri tem je potrebno upoštevati bistvo profila operativno usmerjenega inženirja gradbe­ ništva, ki naj bo predvsem tehnolog in organizator proizvodnje, vendar z določenim poznavanjem teo­ rije, kar mu bo omogočilo z dodatnim samoizobra- ževanjem ali nadaljnjim študijem tudi raziskovalno delo ali delo v razvojnih službah. Ne glede na to, ali bi imele posamezne usme­ ritve stalno ali občasno mesto znotraj obeh odse­ kov, bodo možnosti zaposlitve operativno usmerje­ nega inženirja gradbeništva morale biti široke, saj to končno pogojuje že sama na sebi izredna razno­ likost sodobnega graditeljstva. Naj povemo tudi, da predlog programa vklju­ čevanja v sistem usmerjenega izobraževanja, ki smo ga sestavili, in ki v okviru naslovne teme po­ daja le nekatere bistvene elemente, nakazuje tudi vrsto dilem. Omenimo le nekatere. Da bo strokovna in etična vzgoja kadrov v okviru usmerjenega izobraževanja kakovostna v tisti meri, kot to zahteva združeno delo, bo potreb­ no ustvariti in zagotoviti takšno materialno, pro­ storsko in pedagoško-kadrovsko osnovo, da bo us­ merjeno izobraževanje tudi zares kakovostno. Tako na ravni srednjega, kakor tudi visokega usmerje­ nega izobraževanja. Sedanji pogoji namreč nikakor ne ustrezajo; zlasti z vidika potreb po rednem pedagoškem ka­ dru in prostorih in sicer na obeh ravneh. Izobraževanje na področju gradbeništva in na­ sploh tehničnih strok zahteva ob ustreznih teore­ tičnih osnovah tudi mnogo kontinuiranega praktič­ nega dela v obliki programov in vaj ter njih re­ zultatskih rešitev. Za takšno izobraževanje je po­ trebno objektivno več časa, prostorov in verifici­ ranih učiteljev. Človek, ki se odloči za tehnični po­ klic, si mora pridobiti delovnih navad in občutek za konstrukcijo in material že na ravni srednjega usmerjenega izobraževanja, ki jih potem na ravni usmerjene visoke šole še poglablja in razširja. Prav iz naštetih dejstev bo potrebna ponovna obravnava in temeljita analiza časovne in vsebin­ ske opredelitve pedagoškega procesa v okviru VTO Gradbeništvo, ki naj znova potrdi upravičenost ob­ stoja 5. usmeritvenega semestra na 1. stopnji in vprašanja morebitne uvedbe 9. diplomskega seme­ stra na 2. stopnji. Dokončna stališča v zvezi reševanja omenjenih dilem morajo biti sprejeta sporazumno z združe­ nim delom prek Izobraževalne skupnosti za grad­ beništvo Slovenije. UDK 377.5 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 1-2. STR. 11—13 Egon Žitnik: RAZVOJNE DILEME VTO GRADBENIŠTVO Z VIDIKA VKLJUČEVANJA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Avtor obravnava predlog programa za vključeva­ nje in prilagajanje vzgojno-pedagoške dejavnosti na Visoki tehniški šoli Maribor Oddelek za gradbeništvo v sistem usmerjenega izobraževanja. Izobraževanje na področju gradbeništva in tehničnih strok nasploh zah­ teva poleg ustreznih teoretičnih osnov tudi mnogo kontinuirnega praktičnega dela, kar pa terja več časa, več prostora in več kvalificiranih učiteljev. UDC 377.5 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 1-2, PP. 11—13 Egon Žitnik: DEVELOPMENT PROBLEMS OF BUILDING STUDY INCLUDING INTO THE DIRECTED EDUCATION SYSTEM The author treats the project for including and assimylating of educational-pedagogical activity on the High Technical School in Maribor, section for build­ ing studies, into the system of directed education. The education on the field of building and other technical branches requires also many practical works beside the theoretical fundaments. But it means more time, more school rooms and more teacher experts. Ob dograditvi hidroelektrarne Srednja Drava 2 HE Formin UDK 621.311.21 (HE Formin) b o l t e Z a r H v a s t i j a — j a n e z b o j c Projekt HE Formin je bil v Gradbenem vest­ niku št. 8-9/1976 že opisan. Ob dograditvi tega ob­ jekta in pričetku obratovanja 1. agregata obnovi­ mo le nekaj osnovnih podatkov. Z izgradnjo hidroelektrarne Formin bo zaklju­ čena energetska veriga na slovenski Dravi, ki bo v osmih stopnjah z instalirano močjo 531 MW da­ jala letno okoli 2.700,000.000 kWh energije. Naloga hidroelektrarne Formin je proizvod­ nja pretočne energije, vendar vključitev v verigi omogoča veliko večino proizvodnje v variabilnem Avtorja: Boltežar Hvastija, dipl. ing.. GIP Gradis TOZD Nizke gradnje Maribor Janez Bojc, dipl. ing., GIP Gradis TOZD Nizke gradnje Maribor delu obtežbenega diagrama, kar v znatni meri po­ veča vrednost elektrarne. Hidrološki značaj reke Drave — visoke poletne vode in velika poletna proizvodnja — predstavlja zelo pomembno pred­ nost v jugoslovanskem energetskem sistemu. TOPOGRAFSKI PODATKI Geografsko leži HE Formin na področju spod­ njega Ptujskega polja. Vzvodno od jezu v Markov­ cih nastane s pomočjo bočnih nasipov akumulacij­ ski bazen, ki sega do Ptuja. Od jezu poteka preko ravninskega sveta dovodni kanal do strojnice pri Forminu, od koder teče voda po odvodnem kanalu do Lenta nad Ormožem, kjer se izliva v Dravo. Sl. 1. Pogled na jezovno zgradbo in vtok v dovodni kanal s potopno steno GEOLOŠKI PODATKI Vsi objekti HE Formin ležijo na aluvialnih dravskih naplavinah iz prodov in peskov, vendar leži nepropustna osnova iz laporjev terciarne sta­ rosti razmeroma plitvo in sta jez in strojnice fun­ dirana nanjo. Tudi dno odvodnega kanala leži de­ loma v laporju. Meljnata krovnina vzvodno od je­ zu je dovolj nepropustna, da lahko nanjo postavi­ mo bočne nasipe brez posebne globinske tesnitve ob zmernih izgubah vode. OPIS OBJEKTA Glavni sestavni deli HE Formin so jez v Mar­ kovcih z vzvodno ležečim akumulacijskim baze­ nom in vtočno zgradbo v kanal, nadalje 8,5 km dolg dovodni kanal, strojnica in 8,5 km dolg od­ vodni kanal. Jez v Markovcih ima šest pretočnih polj raz- petine do 17 m. Pretočna polja so opremljena s se­ gmentnimi zapornicami in krovnimi zaklopkami. Propustna sposobnost jezu znaša 4200 m/sek, skup­ no s kanalom pa 4650 m/sek. Na desni strani se na jez naslanja kratka nasuta pregrada preko stare struge, ki se nadaljuje z desnim bočnim nasipom. Na levem bregu se naslanja na jezovno zgradbo vtok v derivacijski kanal, skozi katerega so polo­ ženi kanali za odvod Rogoznice in Grajene. Bočni nasipi so grajeni iz gramoznega materi­ ala s peščeno meljastim jedrom in tesnilno prepro­ go na vodni strani, v območju nihanja so obloženi z asfaltno oblogo. Da pronikla voda ne bi vplivala na podtalnico v zaledju, se na zračni strani nasi­ pov nahajajo drenažni jarki. Dovodni kanal je trapezne oblike, delno v vko­ pu, večinoma pa v nasipu. Prevajati mora, do 450 m/sek. Širina dna in globina profila sta prilagoje­ na terenskim razmeram. Kanal na dnu in poboč­ jih je obložen z vodotesno oblogo iz asfalta. Strojnica v bližini Formina je klasične, visoke izvedbe z mostnim žerjavom. V strojnici sta dva agregata. Vertikalna os veže Kaplanovo turbino z dežnikastim generatorjem. Komandni prostor in 35 kV razvod sta situirana vzvodno od strojne dvo­ rane. Prostor za razdelilno postajo je na desni stra­ ni izven strojnice, transformatorja sta naslonjena na strojnico. Odvodni kanal je trapezne oblike, globoko vkopan, po prerezu prilagojen terenskim razme­ ram skladno s hidravličnim računom. Deloma je vkopan v lapor. Osnovni podatki HE Formin so naslednji: zajezitev na koti 220.00 spodnja voda na koti 191.00 bruto padec 29.00 m koristna vsebina akumulacijskega bazena 4,2 X 10* kubičnih metrov (pri 1 m denivelacije) instalirani pretok 2 X 225 = 450 m3/sek instalirana moč 2 X 56 = 112 MW poprečna letna proizvodnja 570 GWh. Sl. 2. Jez z zapornicami, slikano od spodaj Skica 2 J E Z 214,10 JEZ-PREREZ skozi pretočno polje Skica 3 prečni profil levega bočnega nasipa __22̂9__ 2J50 : 4.50 5,595 220,00 iSmmb '■'—melj Skica 4 karakteristični prečni profili dovodnega kanala PROFIL 2-£1 - - P R O F IL 1 .4 0 ;. J4,0' ■ . '4,0!_g % 35,70 ----- I beteaska oblog a I - j 9,00 I P R O F I L 4 Skica 5 Sl. 3. Vtok v strojnico G radbeni vestnik, Ljubljana 1978 (27), št. 1-2 17 H vastja — B ojc: O b dograditvi H E/SD 2 H vastja — B ojc: O b dograditvi H E /SD 2 18 G radbeni vestnik, Ljubljana 1978 (27), št. 1-2 110k V AE IlOkV stikališće SL 4. Zgornji del strojnične zgradbe Sl. 5. Pogled na iztok strojnice Sl. 6. Notranjost strojnice med gradnjo in montažo Sl. 7. Razdelilna postaja pri strojnici k ar ak te ri st ič n i pr eč ni p ro fi li o dv od ne ga k an al a KARAKTERISTIKA STROJEV Dve Kaplanovi turbini po 56 MW (proizvod Li­ tostroj), 125 vrt/min, os vertikalna. Dva generatorja po '74 MWA proizvod Rade Končar), cos 0,75, napetost 10,5 kV + 10— 5 V o . Dva trofazna oljna transformatorja po 75 MVA (proizvod Rade Končar) 10.5/121 kV. KOLIČINSKI PREGLED DEL PRI GRADNJI HE FORMIN Gradbena dela: eo• r-t O P i1-* M dN c t—( «O&•rt 3 “g Be to ni m 3 10 3 -M s cd „ g c 0 A rm at ur e t ■ 1 Bazen 1.630 1160 2 170 10 Jez 420 120 45 20 690 Dovodni kanal 1.740 2610 — 590 — Strojnica 660 330 72 20 4270 Odvodni kanal 6.890 640 4 — — Komunikacije 20 100 6 10 600 Ostalo 100 960 15 — — Skupaj 11.260 4960 143 810 5570 Oprema : Hidro­ mehanska t Žerjavi t Elektr. strojna Skupaj t Jez 649 4 2 700 Strojnica 407 196 3141 3744 Skupaj 1101 200 3143 4444 Glavna gradbena dela so zaključena. Drava je z jezom v Markovcih preusmerjena v dovodni kanal k strojnici v Forminu, visoke vo­ de pa se skozi pretočna polja jezu prelivajo v staro strugo Drave. Preostala so še drobna zaključna in ureditve­ na dela ter dela, ki potekajo vzporedno z montažo 2. agregata. Objekt je bil, čeprav z določeno zakasnitvijo, zgrajen v izredno kratkem roku 32 mesecev. Na podaljšanje gradbene dobe so v znatni meri vpli­ vale neugodne geološke razmere in občutno pove­ čani obseg del na strojnici Formin, ki je tehnično in rokovno najbolj zahteven objekt, UDK 621.311.21 (He Formin) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 1-2, STR. 13—22 Boltežar Hvastija - Janez Bojc: OB DOGRADITVI HIDROELEKTRARNE SREDNJA DRAVA 2 — HE FORMIN Avtorja podajata ob dograditvi hidroelektrarne Srednja Drava 2 —■ hidroelektrarna Formin podrobne topografske in geološke podatke o tem objektu, s ka­ terim bo zaključena energetska veriga elektrarn na slovenskem delu reke Drave. Ta bo v osmih stopnjah dajala letno okoli 2.700,000,000 kWh energije. Članek nato podaja podrobni opis objekta in je bogato ilustri­ ran s skicami in slikami. V avgustu mesecu lani so bila dela pri izgrad­ nji jezovne zgradbe in bazena v taki fazi, da je bi­ lo mogoče pristopiti k preusmeritvi Drave prek pretočnih polj jezovne zgradbe. Namen tega članka je bralca seznaniti s pri­ pravami in tehnološkim potekom preusmeritve, kot zadnje zahtevnejše naloge izvajalca del na tem ob­ jektu — Gradis TOZD Nizke gradnje iz Maribora. Zaradi lažjega razumevanja je potrebno doda­ ti grobi kronološki potek izvrševanja del, s čimer je vzročno povezana preusmeritev Drave. Leta 1973—1974: prek struge Drave vzvodno jezovne zgradbe je bil zgrajen zemeljski nasip, ki je Dravo preusmeril v obtočni kanal. Le-ta je bil skopan tako, da je obkrožal bodočo gradbeno jamo za izgradnjo jezovne zgradbe v dolžini ca. 500 m. Leto 1974: v nasipih gradbene jame je bila iz­ vedena betonska tesnilna stena — diafragma za boljšo tesnitev ter zmanjšanje dotokov vode v gradbeno jamo. Leta 1975—1977: izgradnja jezovne zgradbe z vtočnim objektom in propustom Grajene ter mon­ taža hidromehanske opreme. Maj 1977: odstranjevanje nizvodnega nasipa ter poplavljanje nizvodnega dela gradbene jame. Avgust 1977: odstranitev vzvodnega nasipa in poplavljanje vzvodne gradbene jame. Avtor: Milan Pukšič, gradb. inž-, GIP Gradis TOZD Nizke gradnje Maribor UDC 621.311.21 (HE Formin) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 1-2, PP. 13—22 Boltežar Hvastija - Janez Bojc: BUILDING WORKS OF THE ELECTRICAL POWER PLANT SREDNJA DRAVA 2 — FORMIN The authors give in detail the topographical and geological data about the building of the Electrical Power Plant Srednja Drava 2 Formin. This object signifies the last part of the energetic chain on the Slovene stream of the Drava river. This energetic chain will give about 2.700.000,000 kWh of pover every year. The paper presents in detail the technical de­ scription of power object with many sketches and figures. zgradbe - Formin M ILAN PUKŠIC Priprave na preusmeritev Priprave na preusmeritev so pričele potekati v maju mesecu 1977 s pripravo programa preusme­ ritve. Po programu, kateremu so bili osnova pro­ jekt preusmeritve, ki ga je izdelal projektant, IBE Ljubljana, in modelarni preizkusi Vodogradbenega laboratorija v Ljubljani, je bilo predvideno, da se preusmeritev izvede v dneh 19. in 20. 8. 1977. Iz­ biro časa preusmeritve so pogojevali predvsem razmeroma ugodni srednji pretoki Drave (ca. 230 kubičnih metrov na sekundo), ki so dopuščali, da so pripravljene rezerve v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn na Dravi dopuščale pridrževanje Drave v času preusmeritve, kot je to predvideval program oz. kot je bilo glede na napredovanje iz­ delave preusmeritvenega nasipa potrebno. Potreb­ ne deponije gramoznega materiala in skalometa so bile pripravljene pred pričetkom preusmeritve na obeh straneh odtočnega kanala, prav tako vsa po­ trebna gradbena mehanizacija, ki jo je predvide­ val program in sicer: — buldožerji D8, D7, TG 170 6 — buldožerji TG 90 3 — bager RH12, 800 B 2 — nakladač CAT 950 ULT 200 4 — vozila 12-157 14 — demperji Perlini T 20 4 — valjar vlečni SAW 1 — prikolica z vlačilcem 1 Preusmeritev Drave prek jezovne v Markovcih pri izgradnji HE SD2 UDK 621.311.21 (HE Formin) Preusmeritev Drave S preusmeritvijo Drave oz. z narivanjem gra­ moznega materiala iz deponij v preusmeritveni na­ sip se je pričelo 19. 8.1977 pri pretokih Drave 200 ms na sek. Narivanje materiala se je izvajalo z buldožerji z obeh strani napredovanja do take fa­ ze, da je hitrost vode ob čelih nasipov pričela od­ našati material. Takrat se je z napredovanjem pre­ nehalo, buldožerji pa so v času zniževanja preto­ kov narivali potrebni material iz deponije na čelo nasipa za nadaljnje napredovanje pri znižanih pre­ tokih. S takšnim postopnim napredovanjem nasipov iz obeh bregov obtočnega kanala in zmanjševanjem pretokov je uspelo izvajalcu v ca. 16 urah izdelati 100 m nasipa, tako da je med nasipi ostalo za pre­ tok vode samo 10 m prostega korita. V tej fazi so bili pretoki Drave znižani na ca. 30—50m3/sek in že v programu je bilo predvideno, da je potrebno pri spajanju nasipov za zasipavanje uporabiti le skalometni material. Omenjena faza zapiranja je nastopila v zgodnjih jutranjih urah 20. 8. 1977. Skalomet se je v zasip dovažal s kamio­ ni in demperji ter z buldožerji narival v zasip. Pri tem je uporabljeno ca. 500 m3 skalometa iz depo­ nij. Spanjanje nasipov je trajalo ca. 3 ure, ko je z izrednimi napori izvajalcev, potem ko je že kazalo, da se Drava ne bo dala ugnati, ker so bile že iz­ koriščene vse rezerve za pridrževanje vode, uspelo preusmeriti pretok Drave preko pragu pretočnih polj. Zaradi hitrega naraščanja vode v akumulaciji je bilo potrebno po uspeli spojitvi nasipov pričeti z nadgrajevanjem in utrjevanjem preusmeritvene- ga nasipa do kote 216.00, ki je zagotavljala pridr­ ževanje pretokov do 600 m3/sek. S končano preusmeritvijo je bila zaključena zadnja težja preizkušnja izvajalca na tem objektu, predvsem zaradi neugodno visokega položaja pragov pretočnih polj na koti 212.50. Zaradi tega je bilo potrebno s preusmeritvenim nasipom pre­ usmeriti in dvigniti vodostaj Drave od kote 211 na Sl. 1. Narivanje gramoznega materiala Sl. 2. Razmak preusmeritvenih nasipov 60 m Sl. 3. Nadgrajen in utrjen preusmerit- veni nasip, desno nastala akumulacija Sl. 4,. Pogled na jezovno zgradbo z nizvodne strani po preusmeritvi koto praga pretočnih polj. dä je pričela le-ta pre­ livati čez pretočna polja jezovne zgradbe. Glede na to, da se z izgradnjo SD-2 Formin zaključuje možnost izkoriščanja vodne energije UDK 621.311.21 (HE Formin) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 1-2, STR. 22—24 Milan Pukšič: PREUSMERITEV DRAVE PREK JEZOVNE ZGRADBE V MARKOVCIH PRI IZGRADNJI HE SD 2 FORMIN Avtor obravnava preusmeritev reke Drave prek jezovne zgradbe v Markovcih pri izgradnji hidroelek­ trarne Srednja Drava 2 Formin. Članek podaja pri­ prave in tehnološki potek preusmeritve, ki jo je kot zadnjo nalogo na tem energetskem objektu izvajalo GIP Gradis TOZD Nizke gradnje Maribor. Drave z izgradnjo takšnega sistema kanalskih hi­ droelektrarn, je za vse, ki smo sodelovali pri tem zadnjem boju z naravo, uspeh po uspešno zaključe­ nem delu tem večji. UD C 621.311.21 (HE Formin) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 1-2, PP 22—24 Milan Pukšič: THE CHANGEMENT OF DRAVA RIVER CURRENT AT MARKOVCI WITH REGARD TO THE BUILDING OF ELECTRICAL POWER PLANT SREDNJA DRAVA 2 — FORMIN The author treats the changement of Drava river current at Markovci with regard to the building of Electrical Power Plant Srednja Drava 2 — Formin. The paper gives the preparating works and the tech­ nological data of this Drava current changement which was the last building task on this energetic object, executed by GIP Gradis Nizke gradnje Maribor. Industrializacija stanovanjske gradnje z elementi za vgraditev UDK 89.057.1 b o r i š m a j a r o n Pri kreiranju stanovanjskega prostora se od­ pira vrsta vprašanj: kako industrializirati in ra­ cionalizirati proces proizvodnje in po drugi strani, kako čimbolj zadovoljiti potrebe stanovalcev? Razne ankete kažejo, da uporabniki z doseda­ njimi stanovanji niso zadovoljni in da imajo naj­ več pripomb na funkcionalnost izvedb. Zato smo pričeli pri načrtovanju stanovanj obravnavati pro­ blem tudi s stališča uporabnikov — stanovalcev. Dosedanje standardne rešitve stanovanjskih zasnov so toge, prirejene abstraktni »povprečni družini« in ne omogočajo nobenih prilagoditev spe­ cifičnim potrebam sedanjih, še manj pa bodočih uporabnikov. Stanovanja, grajena za sto let, hitro zastarevajo in ne omogočajo prilagoditev rastoče­ mu standardu, tehničnemu napredku in drugim spremembam v žvljenju stanovalcev. Poznejše adaptacije so zahtevne in drage. Šte­ vilo zgrajenih stanovanj zaostaja za potrebami predvsem zaradi počasne in drage obrtniške fina­ lizacije. Gradnja tipskih objektov vodi v nehuma­ no uniformiranost celih naselij in stanovanj brez možnosti njihove individualizacije (sl. 1). Struktu­ ra in kvaliteta stanovanj v funkcionalnem smislu ne ustreza dejanskim potrebam. Projektiranje je izključna domena strokovnja­ kov, ki tudi niso stimulirani za iskanje optimalnih rešitev. Bodoči uporabnik — stanovalec nima no­ benega vpliva na oblikovanje svojega stanovanja. Industrializacija v smeri zaprtih sistemov (to­ varne stanovanj) vse navedene pomanjkljivosti še potencira. Avtor: Boris Majaron, dipl. inž. gradb., GP Stav­ bar Maribor Če želimo zadovoljiti individualne potrebe sta­ novalcev, se odpira problem, kako to usladiti z zahtevo po racionalni industrijski proizvodnji v stanovanjski gradnji. V ta namen iščemo faktorje kvalitete, ki vpli­ vajo na uporabno vrednost stanovanj in jih posku­ šamo v mejah ekonomskih možnosti upoštevati pri načrtovanju stanovanjske gradnje. Problem razčlenimo na posamezna vprašanja: — Kako ugotavljati želje in potrebe stanoval­ cev? ■ — Kako omogočiti uveljavljanje individualnih želja? — Kako industrializirati proizvodnjo v stano­ vanjski gradnji? — Kakšne nove izdelke je treba razviti? — Kako koordinirati in usmerjati vse dejav­ nike v procesu stanovanjske gradnje? Ugotavljanje želja in potreb stanovalcev zara­ di raznolikosti ne vodi k cilju, saj bi težko našli dve enaki družini z enakimi željami in potrebami in še te se s časom spreminjajo. Ostaja pa druga možnost, da stanovalec v nekih realnih okvirih sam oblikuje svoj ožji življenjski prostor. V ta namen mora imeti na razpolago ustrezen asortiment elementov — izdelkov, med katerimi prosto izbira v skladu s svojimi potrebami in mož­ nostmi. Razviti je torej treba industrijsko proizvodnjo komponibilnih elementov, iz katerih bo možno se­ stavljati poljubno oblikovana stanovanja. Sl. 1. Tipski objekti JU-ST v Mariboru Izhajamo iz hipoteze SAR, da je rešitev v lo­ čitvi individualne in družbene sfere na področju odločanja, nabave, uporabe in proizvodnje. V individualni sferi naj odloča uporabnik sam. Fizično mejo te sfere predstavlja obris stanovanja oz. površina med zidovi, ki omejujejo prostore ene­ ga stanovanja. Razdelitev prostorov, njihova pove­ zava in oprema naj bo v pristojnosti uporabnika (sl. 2). Izdelke, s katerimi lahko oblikuje prostore stanovanja, imenujemo elemente za vgraditev. V družbeno sfero pa spada konstrukcija objek­ ta z nosilnimi elementi, komunikacijami in napra­ vami za oskrbo objekta. Ta sfera je domena stro­ kovnjakov, odločitve pa se sprejemajo dogovorno s samoupravnim sporazumevanjem ob sodelovanju uporabnikov. Konstrukcija mora biti čimbolj univerzalna, neodvisna od vsakokratne strukture stanovanj in dispozicije prostorov. Gradnja takih konstrukcij je Sl. 2. Konstrukcija — elementi za vgraditev lahko industrializirana in velikoserijska brez ne­ varnosti, da bodo vgrajena stanovanja uniformi­ rana. Tehnologija gradnje je poljubna, zaželjeno pa je, da deli konstrukcije čim manj omejujejo pro­ stor. To pomeni večje konstruktivne razpone. V tem pogledu so ugodne skeletne konstrukcije in sistemi z nosilnimi zidovi na razponu 6 in več metrov. Go­ vorimo o odprtih sistemih, kjer elementi vgraditve niso več odvisni od konkretne konstrukcije. To je pogoj za prehod od unikatne proizvodnje k indust­ rijski serijski proizvodnji elementov. Za uspešno realizacijo zamisli o ločitvi dveh sfer je treba razdeliti tudi gradbeni proces v dva zaključena proizvodna kroga: 1. v gradnjo konstrukcije stanovanjskega ob­ jekta 2. v proizvodnjo in montažo elementov za vgraditev. Elementi za vgraditev naj bodo taki, da jih je možno v stanovanju prestavljati, dopolnjevati in menjati brez posegov v nosilno konstrukcijo ob­ jekta, s čimer je dana možnost prilagajanja spre­ minjajočim se potrebam stanovalcev. Imeti morajo modularne dimenzije, biti morajo čimbolj finalizi- rani brez dodelave na mestu vgraditve, važna pa je tudi cenovna konkurenčnost. Zaželjene so vari­ antne izvedbe z ozirom na uporabljen material, modele in površinsko obdelavo. Organiziran mora biti servis za dostavo in montažo ter svetovalna služba. V sistemu elementov za vgraditev so najpo­ membnejše predelne stene. Ključ k variabilnosti in fleksibilnosti stanovanja je njihova montažno-de- montažna izvedba. Lastna teža predelne stene ne sme presegati 50 kg/m2, da jo lahko postavimo na poljubno mesto, ne da bi morali pozicijo posebej upoštevati pri statičnem računu konstrukcije. Vi­ šina izdelka je etažna, širina pa mnogokratnik pre­ ferencialnega modula 3 M, praktično je to 90 ali 120 Sl. 3. Lahke montažne predelne stene centimetrov. Debelina stene je odvisna od izbrane­ ga materiala, vendar naj ne presega 10 cm, da se vklaplja v modularno mrežo (sl. 3). Poleg variant­ nih izvedb v materialu in kvaliteti dopolnjujejo asortiment v kombinacije elementov z vrati in vgrajene omare. Za razvoj novega izdelka je potrebno analizi­ rati vse funkcije elementov v stanovanju, vplive, ki delujejo na izdelek in iz tega izpeljati zahteve, ki jih mora izpolnjevati. Posebno pomembno je ob­ likovanje (design) izdelkov, saj postajajo lementi za vgraditev del stanovanjske opreme in tako ne­ posredno vplivajo na počutje stanovalcev. V perspektivi bo kupec izbiral in naročal ele­ mente po katalogu, dobavitelj pa jih bo kompleti- ral v pakete za vgraditev, oskrbel prevoz in po že­ lji kupca tudi izvršil montažo. Poleg montažno demontažnih predelnih sten in omar je za fleksibilnost stanovanja potrebno uvesti kanalsko oz. »montažno« elektroinstalicijo. Elek­ trični vodniki so speljani v letvah iz plastike ali lesa, ki so istočasno kotne letve za zaključek podov in krovne letve ob vratih in stikih. Sistem dopol­ njujejo vezni in vogalni elementi ter odcepne in priključne doze za stikala in vtičnice, ki jih je mož­ no namestiti na poljubnem mestu kanalskega vod­ nika (sl. 4). Element vgraditve postaja tudi pod vključno s podlogo. Zahtevana je suha izvedba in enostavno polaganje. Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati po­ di, so odvisne od namembnosti prostora in delujo­ čih vplivov. Tudi tu je odločilna konkurenčnost v ceni in kvaliteti. Ker daje dokončen ton stanovanju površinska obdelava sten, mora biti izbor materialov in barv v izključni pristojnosti uporabnika. Isto velja za nabavo kuhinjske in sanitarne opreme. Proizvodnja montažnih elementov za vgradi­ tev v zahodnoevropskih državah se že uveljavlja. Izdelki se dobijo v specializiranih trgovinah, pa tudi že v veleblagovnih hišah kot blago široke po­ trošnje. Za realizacijo zamisli pri nas bodo morali biti izpolnjeni naslednji pogoji: — družbena verifikacija izhodišč — sprememba nekaterih regulativnih aktov — sprejem enotne modularne koordinacije mer — vključitev industrije (tudi izven panoge gradbeništva) — sklenitev samoupravnih sporazumov o or­ ganiziranju produkcijskih celot. Družbena verifikacija sistema bo potekala v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti, kjer enakopravno sodelujejo vsi dejavniki, udele­ ženi v stanovanjski gradnji. Poudariti velja, da ne gre za gradbeno-tehnološki sistem, temveč za nov organizacijski pristop. Na področju regulative se odpirajo vprašanja delnega lastništva, vknjižbe, prenosa lastništva, si­ stema stanarin, kreditiranja itd. Sl. 4. Kanalska elektroinstalacija Uvedba dveh proizvodnih krogov je pogojena s sprejemom modularne koordinacije mer. Pri nas velja osnovni modul 10 cm, ki pa za­ hteva veliko število dimenzijskih variacij. Zato smo se odločili za preferenčni modul 3 M v skladu s pri­ poročili ISO (International Standarding Organisa­ tion). Za koordinacijo in komuniciranje med pro­ jektanti, graditelji in proizvajalci elementov so po­ trebni še detajlnejši dogovori, ki rešujejo pozicio- niranje elementov, eventualno uporabo nemodu- larnih materialov itd. Ta problem je uspešno reši­ la skupina raziskovalcev iz biroja SAR (Stichting Architecten Research) v Eindhovenu na Nizozem­ skem. Preferencialni modul 3 M so razdelili na dva neenaka dela 1 M + 2 M, ki tvorita v obeh smereh pasovno mrežo v škotskem vzorcu (Tartan grid) (sl. 5). Ves proces snovanja se omeji na ožji 10 cm pas. To predstavlja bistveno poenostavitev pri pro­ jektiranju. Omogočena je uporaba tudi nemodu- lamih materialov v minimalnih funkcionalno po­ trebnih merah, kar prispeva k racionalnosti siste­ ma. Po našem pravilniku o modularni koordinaciji je možna uporaba te mreže po členu 5, ki dovolju­ je kontinuirno mrežo po oseh nosilnih elementov. Če sprejmemo dodatno pravilo, da material kon­ strukcije z osjo v 20 cm pasu ne presega osi 10 cm Sl. 5. Pasovna mreža pašev, imamo za vgraditev vedno zajamčeno svet­ lo mero prostora n. 3 M, kar je izredno ugodno za industrijo, ki proizvaja elemente vgraditve. Razli­ ko med dejanskim materialom in osjo 10 cm pasu premošča priležni element z diferenčno mero P, ki znaša od 0 do 10 cm. Uvedba se začne s projektiranjem, ki zahteva drugačen pristop kot doslej. V osnovi moramo lo­ čiti projektiranje konstrukcije od oblikovanja ele­ mentov za vgraditev. Izbrana konstrukcija je navadno rezultat kom­ promisa med zaželjeno variabilnostjo in še spre­ jemljivimi stroški. , V končni fazi bodo projektanti vnašali v tlo­ rise variante z uporabo elementov po katalogu pro­ izvajalcev. Same elemente pa bodo kreirali indust­ rijski oblikovalci. Ob spoštovanju dogovorjenih pravil bo omo­ gočena uporaha katerega koli izdelka v vsaki kon­ strukciji, zgrajeni po opisanih načelih. Ta nova kvaliteta v projektiranju odpira pot k industrij­ ski proizvodnji elementov, hkrati pa dopušča individualno oblikovanje stanovanj po željah upo­ rabnikov! Realizacija te zamisli pa ni možna brez vklju­ čitve industrije tudi izven panoge gradbeništva. Takoj se lahko vključijo proizvajalci, ki že izdelu­ jejo podobne produkte tako npr. iz lesnopredelo­ valne stroke Marles Maribor, Jelovica Škofja Lo­ ka, Krivaja Zavidoviči in drugi. Prek raziskovalno razvojnega centra ZGP GIPOSS iz Ljubljane smo v marcu 1977 anketirali jugoslovansko industrijo z namenom ugotoviti sta­ nje in pripravljenost naših podjetij, da se vključijo v sistem. Iz odgovorov na vprašalnik je mogoče sklepati, da je naša industrija sposobna razmeroma hitro in brez večjih vlaganj razviti velikoserijsko proizvodnjo elementov za vgraditev. Glavna ovira je v pomanjkljivi povezavi in­ dustrije s projektanti in gradbeniki. Tu bi lahko odigrala večjo vlogo Gospodarska zbornica, ki da­ nes edina združuje vse panoge. Končna rešitev pa bo v organiziranju produk­ cijskih celot, ki bodo vključevale vse od proizva­ jalcev in dobaviteljev materiala ter polizdelkov, gradbene organizacije, projektante, inštalaterska podjetja, industrijo izdelkov ter finaliste monta­ žerje. Opisani sistem kaže naslednje prednosti: 1. za družbeno skupnost: — intenziviranje in povečani obseg stanovanj­ ske gradnje — angažiranje osebnih sredstev — znižanje stroškov za vzdrževanje in obnovo stanovanjskega fonda — organiziranje in usmerjanje individualne gradnje — formiranje enotnega jugoslovanskega trga; 2. za potrošnike: — zadovoljitev večjega števila pričakovalcev stanovanj — razpored in velikost prostorov ter oprema po individualnih željah — možnost sprememb s prestavitvijo in zame­ njavo elementov — variabilnost, fleksibilnost zasnov — možnost postopnega dopolnjevanja opreme — prost izbor variantnih izdelkov, boljša kva­ liteta; 3. za proizvajalce: — projektiranje in gradnja se omeji na kon­ strukcijo, ki je optimalizirana — zadovoljevanje naročnikov z variantnimi strukturami — kreiranje elementov sledi razvoju in po­ vpraševanju —- neodvisnost proizvodnje od konkretnih projektov, proizvodnja po lastnem programu, stan­ dardizacija — industrializacija produkcije velikih serij elementov — kontinuiteta proizvodnje in odjema — boljša organizacija, znižanje stroškov, večji efekti — krajši dovršitveni roki, hitrejše obračanje sredstev — širitev tržišča (geografsko in po segmen­ tih), večja konkurenčna sposobnost. Jasno je, da tako korenitih sprememb ni mo­ goče izvesti naenkrat. Realno je možno le postop­ no uvajanje z dogovarjanjem med vsemi dejavniki v stanovanjski sferi. Takoj pa lahko pričnemo s Sl. 6. Objekt A (S-23) Maribor — Jug Sl. 7. Poskusni objekt v Hočah prilagajanjem konkretnih projektov in z razvojem proizvodnje posameznih izdelkov, ki se vklapljajo v opisani sistem. Pri nas je pričela z uvajanjem tega sistema grupa projektantov v Ljubljani, združena v »Pro­ jekt 80« pri projektiranju stanovanjske soseske Stanežiče. V Mariboru se je iz projektantskih in izvajal­ skih organizacij formirala posebna grupa za pri­ pravo projektov novega mestnega predela Mari­ bor—Jug. Predlagane rešitve so bile z nekaterimi korektu­ rami upoštevane pri izdelavi izvedbenih projektov, ki jih je izdelal Projektivni biro GP STAVBAR. Prvi objekti so v gradnji (sl. 6). Vzporedno se pripravlja proizvodnja elementov za vgraditev in to v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi proiz­ vajalci. Vsaka izvedba se predhodno testira na poiz­ kusnem objektu, zgrajenem posebej v ta namen (sl. 7). Dosedanji študijski rezultati in tudi že prak­ tični dosežki potrjujejo realno dosegljivo možnost industrializacije stanovanjske gradnje z uvedbo elementov za vgraditev. UDK 69.057.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 1-2, STR. 25—29 Boris Majaron: UD C 69.057.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 1-2, PP. 25—29 Boris. Majaron: INDUSTRIALIZACIJA STANOVANJSKE GRADNJE Z ELEMENTI ZA VGRADITEV Pri industrializaciji stanovanjske gradnje se so­ očamo z zahtevo uporabnikov po individualizaciji in vplivu na oblikovanje lastnega stanovanja. Rešitev je v ločitvi individualne in družbene sfere ter v orga­ nizaciji dveh proizvodnih krogov: v gradnjo konstruk­ cije v proizvodnjo elementov. Razviti je treba indu­ strijsko proizvodnjo med seboj komponibilnih elemen­ tov za vgraditev kot so predelne stene, vgrajene oma­ re, podi in montažne instalacije. S prostim izborom teh elementov lahko kupec-uporabnik oblikuje svoj živ­ ljenjski prostor in ga prilagaja spreminjajočim se potrebam. INDUSTRIALIZATION OF DWELLING BUILDINGS ON THE BASE OF BUILDING UNITS In the field of dvelling building industrialization there are important the requires and demands for individual ambient and for building the proper living spaces. It is necessary to solving the individual and social spheres as well as the organization of two pro­ duction processes: building of structures and production of building units. It is important to develope the indu­ strial production of compound building elements for instance the partition walls, the mounted wardrobes, floors and installation knots. On the base of free choising of these elements and units the costumer forms its living space and adaptes it to various re­ quire?, Diagrami za določevanje navpičnih premikov v elastičnem polprostoru UDK 624.13 L u d v i k t r a u n e k Uvod Boussinesqove enačbe (1885) določajo napeto­ sti in premike v poljubni točki homogenega, ela­ stično izoitropnega polprostora. Objavljene so bile različne integracije teh enačb. Za praktično upo­ rabo so pomembne zlasti integracije za črtno in za brezkrajna, enakomerno široka pasovna bremena pravokotnega, trikotnega, trapeznega in parabol- nega profila ter integracije za navpičnico skozi oglišče pravokotne ter skozi središče krožne obtež­ be z zgoraj navedenimi profili. Posebno zanimive so integracije za središčno os enakomerne krožne obtežbe, ker se dajo upora­ biti za izračun poljubno oblikovane površinske ob­ težbe (Newmark 1942, Šuklje 1960). V učbenikih in monografijah zbrani podatki (npr. Scott 1963, Šuklje 1967 in 1969, Kezdi 1964) se nanašajo ve­ činoma k izrazu za napetosti! in za navpične pre­ mike. Razen za gibke bremenske ploskve obstoje rezultati tudi za obremenitve s togimi ploščami ok­ roglih (Schleicher 1926) ali pravokotnih oblik, za zadnje pri centrični ali ekscentrični obtežbi (Sovine 1955). Mimo integracij Boussinesqovih rešitev za ob­ težbo površja polprostora so bile objavljene tudi neke integracije Mindlinovih (1936) rešitev, ki da­ jejo napetosti in premike v polprostoru pod učin­ kom točkovne sile, učinkujoče znotraj polprostora. Integracije teh rešitev za ploskovna krožna breme­ na so bile uporabljene zlasti pri računanju preno­ sa bremen s temeljnimi koli (glej ppr. Šuklje 1969). Posebej so bile z numeričnimi metodami raz­ iskovane napetosti in premiki v elastično izotropni homogeni plasti omejene debeline, obremenjene na površju s krožno (Burmister 1943) ali pra­ vokotno enakomerno obtežbo (Burmister 1943, So­ vine 1961). Podobne rešitve so bile podane tudi za večslojni elastični polprostor (Burmister 1943, Fox 1948); ker pa veljajo rezultati za določena razmer­ ja geometrijskih in elastičnih parametrov, je upo­ raba takšnih rešitev za praktične račune precej omejena. Razvoj elektronskih računalnikov in novih nu­ meričnih metod, zlasti metode končnih elementov, je na široko odprl možnosti določanja napetosti in deformacij v polravnini ali polprostoru s poljubno konturo in s poljubno zunanjo ali notranjo obreme­ nitvijo. S postopno uporabo metode končnih ele­ mentov na manjše prirastke obtežbe je mogoče upo- Avtor: Mag. Ludvik Trauner, dipl. ing. gradb., VTŠ Maribor števati tudi nelinearne odnose med deformacijami in napetostmi tako, da se superponirajo elastične rešitve posameznih obtežnih korakov. Ker pa je programiranje splošnih numeričnih rešitev za poljubno ploskovno obtežbo polprostora dokaj kompleksna naloga in ker zmogljivost raču­ nalnika omejuje število končnih elementov, so za vsakdanjo prakso še vedno zanimive rešitve, ome­ jene na določeno vrsto obtežbe. Rešitve, podane v obliki diagramov v tem sestavku,* omogočajo dolo­ čevanje navpičnih premikov v elastičnem polpro­ storu, ki je na površju obremenjen z gibkimi pra­ vokotnimi obtežbami. Diagrami za določevanje vertikalnih premikov v navpičnici skozi vogalno točko pravokotnih enakomernih bremenskih ploskev Z integracijo Boussinesqovih enačb (Trauner, 1976) smo podali rešitve za določevanje kompo­ nent vektorja premika u za poljubno točko »i« v elastičnem, homogenem in izotropnem polprosto­ ru, ki je na površju obremenjen z enakomerno zvezo obtežbo, razvrščeno po pravokotniku. Rešit­ ve so podane v obliki, primerni za računanje z ra­ čunalnikom. Splošna enačba za vertikalni premik (slika 1) je: u*=7irr +• ( sin ~ Sin o(,) (/Jj -^„jj A kjer pomenijo °^ = arc^ ( i r r a 0 * Rešitve so bile izvedene v okviru magistrske naloge avtorja z naslovom »Premiki v elastičnem pol­ prostoru, dobljeni z integracijo Boussinesqovih enačb« (gradbeni oddelek FAGG Univerze v Ljubljani, 1976, mentor prof. L. Šuklje). E = deformacijski modul in v — Poissonov ko­ ličnik. Pomen ostalih simbolov je razviden s slike J ° 1. Vrednosti enačbe (1) smo numerično določili za točke v navpičnici skozi vogalno točko pravo­ kotne enakomerne bremenske ploskve. Podane so s krivuljami Diagrami teh krivulj za Poissonove količnike v = 0,0; 0,1; 0,2; 0,3; 0,4 in 0,5 so prikazani na slikah 2 do 7. ( z a t Sl. 4. Diagrami h = h > — za v = 0,2 V b b ) Znani Steinbrennerjevi diagrami (Steinbren- ner 1936, podani npr. v knjigi: Kollbrunner 1946) podajajo rezultate integracije Boussinesqovih o Eenačb tako, da izražajo vplivni koeficient f = qb z akot funkcijo razmerij — in ——, če pomeni g pose- b b dek površja za primer, da integriramo navpične deformacije samo za globine z; p je torej skrček polprostora od površja do globine z vzdolž navpič­ nice skozi oglišče bremenskega pravokotnika. Če primerjamo Steinbrennerjeve diagrame z diagrami po slikah 2 do 7, moramo upoštevati, da je ( z a t za v — 0,0 b b J i = A/ — /i-l f t > (2." C) i . . . 6 Primerjava pokaže, da so do razmerij-— <[ 10b rezultati soglasni, pri razmerjih — > 10 pa je raz-b lika koeficientov h (za Zj = °o) na desni strani enačbe (6) večja od ustreznega količnika f (z = oo) in sicer tem večja, čim večje je razmerje-^. Raz­ like povzročajo nepravilno določene asimptotne vrednosti Steinbrenner j evih krivulj pri razmerjih a ~b > 10 (Trauner 1975, 1977 — b). h h h Uporaba diagramov Z ^Z diagrami h = h (— .——) lahko določujemo b b vertikalne premike točk v navpičnici skozi vogal­ no točko pravokotne enakomerne bremenske plo­ skve v homogenem elastičnem polprostoru poljub­ nih deformacijskih karakteristik E in v . Za določe­ no razmerje stranic -^-pravokotne obtežbe, ki de­ta luje na površju polprostora in ima b < a, odčitamo v ustreznem diagramu funkcijsko vrednost h1 za z*izbrano razmerje — • Navpični premik u \ izbrane točke i v globini z1, je tako podan z izrazom: Vertikalne premike poljubne točke t v notra­ njosti pravokotne bremenske ploskve ali izven nje lahko določimo s superpozicijo vplivov pozitivnih in negativnih bremenskih ploskev, ki imajo točko t za skupno oglišče. Premik poljubne točke polpro­ stora, ki je obremenjen s poljubnimi, iz pravokot­ nikov sestavljenimi bremenskimi ploskvami, lahko izračunamo na analogen način po enačbi: (t v ; ■••8 kjer pomeni p sumacijski indeks od 1 do n, če raz­ delimo obtežbo m delnih pravokotnih obtežb z og- liščem v navpičnici skozi računsko točko i. Vse za homogeni polprostor podane rešitve lahko aproksimativno uporabimo tudi za slojeviti polprostor (slika 8). Z uporabo podanih diagramov izračunamo skrček poljubnega sloja k tako, da do­ ločimo razliko premikov točk na zgornjem in spod­ njem robu sloja. Sloj k med globinama zr in Zk, ki je debel se bo skrčil za a \ = = ~ če je < - < - 4 Po navedbah Fiorina (1959) napaka pri računu skrčka poljubnega sloja k v heterogenem polpro- s l o j n " E r . . . 9 . . . 10 . . . i i štoru ni velika, če nesorazmerja med deformacij­ skimi karakteristikami posameznih slojev niso zelo velika. [ Navpični premik točke j, ki leži v sloju k (sli­ ka 8), določimo tako, da seštejemo vse skrčke slo­ jev pod točko j: kjer pomeni n število slojev, A Jk pa skrček sloja k od točke j do točke k. Zaključek Z uporabo podanih diagramov lahko hitro do­ ločujemo premike v elastičnem polprostoru, ki je na površini obremenjen z gibkimi obtežbami, raz­ vrščenimi po pravokotnih ploskvah. Diagrami so uporabni tudi za približni račun premikov v sloje­ vitem polprostoru. I L i t e r a t u r a : Ludvik Trauner (1976). Določevanje deformacij­ skega stanja v zemeljskem polprostoru, ki je na povr­ šini obremenjen z gibkimi pravokotnimi obtežbami, Gradbeni vestnik, št. 11—12/76 in št. 1/77, Ljubljana. Ludvik Trauner (1977). Discussion on the vertical displacements in the elastic half-space subjected to rectangularly shaped uniform vertical loads. 5th Danu­ be European Conf. Soil Mech. and Found. Eng., Bra­ tislava. Lujo Suklje (1967). Mehanika tal. Univerza v Ljubljani, FAGG. Lujo Suklje (1969). Rheological Aspects of Soil Mechanics. John Wiley, London. Curt Kollbrunner (1946). Fundation und Konsoli­ dation, Zürich. UDK 624.13 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) ST. 1-2, STR. 30—33 Ludvik Trauner: UDC 624.13 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1978 (27) NR. 1-2, PP. NR. 1-2, PP. 30—33 DIAGRAMI ZA DOLOČEVANJE NAVPIČNIH CHARTS FOR THE DETERMINATION OF VERTICAL PREMIKOV V ELASTIČNEM POLPROSTORU DISPLACEMENTS IN THE ELASTIC HALF-SPACE Prikazane so družine sovisnic h = I * ( t za različne vrednosti Poissonovega količnika v. Količ­ niki h omogočajo hitro določitev premika u 7 v nav­ pični smeri v globini z pod ogliščem gibke pravokotne bremenske ploskve (a . b, b ri SGP Stavbar zahtevajo te naloge profesionalne delavce, ki bodo s svojim znanjem in z nadalinjim de­ lom na razvoju samoupravljanja skupno z delavci GP Stavbar ustvarili nova izhodišča za boljše in boli po­ globljene smounravne odnos» v TOZD in OZD. Prav tako pa se delavci pri GP Stavbar zavedalo dejstva, da .ie za dobro samoupravljanje potrebna tudi brezhib­ na informiranost članov kolektiva, sai je samo dobro informiran delavec lahko tudi dober unravljalec. Ker sta samounravl.ianie in informiranost, tak» tesno po­ vezana delavnika na.šeaa, družbeno-noiitičnega sistema, so se delavci pri GP Stavbar odločili, da ustanovilo Center za samoimravUani« in Informiranost na nivoju OZD. ki deluje seveda tudi za potrebe vseh TOZD. 1. Cente» za samotinravl ian.ie >’n informiranost je bil kot, samostojna organizacijska oblika, ustanovljen in je pričel z delom 1. R. 1977 Ustanovitev samostojnega centra, so narekovale potreb» no Komnletiraniu te funk­ cije v samostojno or »a,nizani iško obliko, nodrejeno ti­ stemu dein-onemu mestu, ki ie »o določilih zakona dol­ žno zagotavljati samoupravne zahteve. 2 . Center v sedanji obliki pokriva normativno de­ lavnost, organizacijo in tehnično pripravo in izvedbo samoupravnih aktivnosti z vso informativno dejav­ nostjo. sistemsko proučevanje samoupravnih odnosov, celotno tehnično dejavnost družbenopolitičnih organi­ zacij in skrb za register gospodarskih organizacij pri gospodarskem sodišču. 3. Obsega delovnih nalog in opravil na teh področjih vkliučevania dejavnosti centra verjetno ni potrebno posebej opisovati, ker so ali bi vsaj morale biti vsem znana. V ilustracijo naj navedemo, da je zakon o zdru-. ženem delu pospešil vso dejavnost, v začetni fazi pa nrav na področju normativne dejavnosti, kjer je do 31. 12 1977 bilo potrebno izdelati 10 samoupravnih sploš­ nih aktov za delovno organizacijo, za TOZD in DS skupne službe pa še 10 samoupravnih splošnih aktov, kar pomeni ob dejstvu, da imajo pri SGP Stavbar pet TOZD, petkratno povečanje te številke. 4. V centru za samoupravljanje in informiranost dela šest delavcev, tako da je pokrita normativna dejavnost z enim delavcem, delo družbeno-političnih organizacij z enim delavcem, priprava dejavnosti samoupravnih organov z enim delavcem, tehnično delo za samou­ pravne organe z enim delavcem in ostalo administra­ tivno in strojepisno delo z enim delavcem. 5. Vodja centra se poleg koordinacije dela v sedanji fazi vključuje v normativno dejavnost, pozneje bo mo­ ral posebno skrb posvetiti sistemskemu proučevanju samouprave. 6 Delavec, ki organizira dejavnost samoupravnih or­ ganov, je po svojih delovnih nalogah in opravilih dol­ žan skrbeti tudi za informacijski sistem. Že sedanje, še težje pa bo to v prihodnje, se delovne naloge in opra­ vila s področja samoupravnih organov in informirano­ sti ne bodo mogle združevati, kar pomeni, da je po­ trebno delovne naloge in opravila s področja informi­ ranosti zaupati delavcu, ki se bo ukvarjal samo s tem. Delavec, ki se ukvarja z normativno dejavnostjo, pokriva obenem tudi področje delovnih nalog in opra­ vil, vezanih na registracijo. V obdobju pospešenega uveljavljanja zakona o združenem delu je razumljivo, dal so naloge preobsežne tudi za dva delavca, vendar je ta obremenitev začasnega značaja in jo bo en delavec s pomočjo vodje centra po obsegu verjetno zmogel. 8. Delavec, ki skrbi za aktivnosti družbeno-političnih organizacij, svoje delovne naloge in opravila ob veliki angažiranosti funkcionarjev v DPO lahko obvlada in to dejavnost v vsebinskem smislu tudi poglablja. 9. Delavec, ki tehnično pripravlja materiale za sa­ moupravne organe, skrbi za zapisnike in realizacijo sklepov, je v sedanji fazi še kos svojim nalogam, ven­ dar pri GP Stavbar razmišljajo o še enem delavcu na tem področju. 10. Delavec, ki opravlja administrativna in strojepis­ na dela za vodjo centra, referenta za samoupravne akte in tehničnega sekretarja DPO, je glede na dosedanje 3-mesečne izkušnje preobremenjen in so že v tem času morali iskati in prositi za strojepisne usluge v drugih sektorjih, ali pa zastoje reševati z nadurnim delom. 11 . Za uresničitev zahtev zakona o združenem delu in glede na terminski plan aktivnosti s samoupravnimi akti, bo potrebno napisati ca. 6000 matric in ca. 2000 strani drugih materialov, kar za povprečno delovno moč predstavlja približno 1200 delovnih ur oziroma 7 mesecev dela. Pri tem pa je potrebno upoštevati dej­ stvo, da se bo zaradi povečane normativne dejavnosti povečala tudi dejavnost DPO in samoupravnih orga­ nov. Kot vidimo, so pred Centrom za samoupravljanje izredno velike in zahtevne naloge. Ce pri tem upošte­ vamo, da je to eden izmed prvih takšnih centrov pri nas, v gradbeništvu pa verjetno prvi, so začetne teža­ ve toliko bolj razumljive. Po 6 mesecih, odkar je Center ustanovljen, pa so seveda vidni tudi rezultati dela. Vse naloge, ki si jih je Center zastavil, so dejansko opravljene, paket za leto 1978 pa je tako obsežen, da ga na tem mestu] ni mogoče opisati. Celotna samouprava teče na ta način mnogo bolj organizirano, bolj temeljito in seveda tudi časovno hitreje, kar se v prvi vrsti odraža že na dobro pripravljenih sestankih samoupravnih organov, na ka­ terih so delegati temeljito seznanjeni s problematiko in na ta način uspešno sodelujejo v diskusijah in za­ vestnem urejanju samoupravnih odločitev. Hvale vreden primer, ki bi ga kazalo posnemati tudi drugod. Werner Ussar VODNOGOSPODARSKO PODJETJE MARIBOR Ob 30-LETNICI obstoja je Vodnogospodarsko podjetje Maribor izdalo jubilejni almanah, ki z bogato vsebino in izbranimi fotografijami zelo pregledno prikazuje 30 let dela in uspehov tega delovnega kolektiva z več kot 600 delavci. Iz almanaha povzemamo: Najpomembnejša opravljena dela — Takoj po obnovi mostov prek Drave in Pesnice v letu 1945-46 so se pričela regulacijska dela na Dravi in zavarovanje Mariborskega otoka. — V letu 1947 je bilo urejeno levo obrežje med železniškim in Meljskim mostom, obrežno zavarovanje HC Dravograd, obnovljen je bil jez na Ceršaku na Muri, v Bukovici je bila zgrajena mala akumulacija ter razni visokovodni nasipi. — 1948. leta so bila v teku dela po naročilih elek­ trarn Dravograd, Vuzenica, Fala in Mariborski otok, dalje zajetje za vodovod v Ptuju in rezervoar, razbre­ menil nika Ložnice in Leda ve ter začeta prva drenažna dela na Pesnici. — Nadalje do leta 1964 so bila izvršena večja dela na regulaciji Meže, Mislinje, Homšnice in Dravinje. — Leto 1964 pomeni začetek izgradnje HMS Pes­ nica. Sledilo je sodelovanje pri gradnji hidrocentrale SD-1, nato reke Mirne v Istri, razbremenilnega kanala Odra itd. — Tako kot na Dravi, so bila izvršena obsežna dela tudi na Muri, Ledavi, Kučnici, Kobiljskem potoku idr. — Z ustanovitvijo Splošne vodne skupnosti Drava- Mura leta 1966 so nastali pogoji za prevzemanje večjih del tudi po vsej Jugoslaviji. Danes je to vodilna delov­ na organizacija v Jugoslaviji na področju osuševanja s pomočjo cevne drenaže. — V zadnjem letu je bilo VGP močno angažirano na izgradnji SD-2 z zavarovanjem levega brega Drave v Ptuju. — Dela za gospodarstvo v Pomurju kot npr. za ko­ munalno dejavnost v Murski Soboti, pri urejanju Mure v industrijski coni Sladkogorske, pri melioraciji kme­ tijskih površin v Benici pri Lendavi in v Križevcih pri Ljutomer in drugod. — Drugi objekti kot so: Kanalizacija Gornja Rad­ gona, savski nasipi v Zagrebu in v Sisku, regulacijska dela pri izgradnji AC Hoče—Levec, parkirišče pod Po­ horsko vzpenjačo, kanalizacija v Ormožu, obvozna cesta in most v Sladkem vrhu, regulacija Pohorskega in Rad­ vanjskega potoka, regulacija Bistrice, Ščavnice in Lož­ nice, nekateri odseki magistralnega plinovoda itd., itd. — Projektivni biro VGP Maribor je sodeloval pri izdelavi vodnogospodarskih osnov Slovenije, izdelal idejne in druge projekte odvodnjavanja v zvezi z re­ konstrukcijo železniške proge Maribor—Pragersko, za številne regulacije voda in melioracije. Projektiral je tudi mostove raznih razponov kakor tudi številne hi- drotehnične objekte. Kakšen naj bo nadaljnji razvoj? Nadaljnji razvoj Vodnogospodarskega podjetja Ma­ ribor bo prvenstveno usmerjen v vodnogospodarsko de­ javnost na območju severovzhodne Slovenije. Regulacije in druga neposredno vodnogospodarska dela bi izvajali predvsem na vodnem območju Drave— Mure, pri večjih objektih pa tudi v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Melioracije naj se še nadalje razvijajo v celotnem jugoslovanskem prostoru. Težiti pa je, da se vključu­ jemo tudi v razne mednarodne programe izvajanja in­ tegralnih melioracij zunaj jugoslovanskih meja, Komunalna hidrotehnika dobiva v naslednjem ob­ dobju zelo močan poudarek in okrepitev s kadri ter mehanizacijo. Hidroenergetika ima v srednjeročnem programu prioriteto v razvoju gospodarstva. Zato se moramo nuj­ no vključiti v realizacijo izgradnje hidroelektrarn zlasti v SR Sloveniji in v SR Hrvatski (nadaljnja veriga elek­ trarn na Dravi). V pogledu projektivne, konstrukcijske in študijske dejavnosti na vseh naštetih področjih bi se prek HI- DROGEA skušali uveljaviti tudi izven Jugoslavije. SGP KONSTRUKTOR MARIBOR Temeljni kamen stanovanjske soseske Nova vas I Ob svečani položitvi temeljnega kamna stanovanj­ ske soseske Nova vas I. v Mariboru, je predsednica IO SSS Maribor v nagovoru prikazala velik pomen, priprave in nove pogoje v stanovanjski politiki. Nato je dejala: »Ze sedaj smo odpravili stihijo trga v stanovanj­ skem gospodarstvu. Maribor — Jug pa bo to samo po­ trdil. SGP Konstruktor že od vsega začetka nove sta­ novanjske politike ne gradi le kvalitetnih stanovanj, ampak pomaga tudi aktivno kreirati stanovanjsko go­ spodarstvo v naši občini. Zato sem prepričana, da bo ta začetni kamen trdna osnova novega mesta Maribora. Nova vas I. je del tega in pomeni: 1455 novih družbenih stanovanj v 10 objektih s ca. 50.000 m2 za­ zidalnih površin, 5 indiv. hiš s 7 stanovanji. Za trgo­ vine in družbeni center pa bo na razpolago 5670 m2 zazidalnih površin. V tem naselju se bosta gradila med drugim tudi dva vrtca in šola. Brez dvoma bo to preizkušnja dveh mariborskih renomiranih gradbenih podjetij, podjetja Konstruktor in podjetja Stavbar z njihovimi kooperanti. Preizkušnja se bo med drugim odražala tako v sami gradnji, pred­ vsem v organizacijskem pogledu, ko pomeni njihov enoten nastop — eno gradbišče. Ne dvomimo, da se bo to uresničilo, obenem pa naj bi bil to dokaz uspešnosti družbeno usmerjene sta­ novanjske gradnje. Istočasno bo to dokaz, kako kljub veliki zahtevnosti in nekaterih že znanih pomanjklji­ vostih lahko gradimo organizirano, gradimo medseboj­ no povezano, gradimo kvalitetno in zato tudi relativno poceni. Silosi, velika pridobitev za pomursko gospodarstvo Silosi v Lipovcih so locirani južno od železniške proge Murska Sobota—Ormož. Kapaciteta velikega si­ losa je 10.500 ton žita, kapaciteta malega silosa je 5000 ton težko tekočega blaga (sojine in ostale tropine). Vi­ šina silosov je 42 m. Drsanje se je vršilo v slojih debeline 20—30 cm. Dosežena hitrost drsanja je za veliki silos s strojnico 20 cm na uro in za mali silos 25 cm na uro. Dviganje opaža se vrši v impulzih po 2,5 cm. S pomočjo drsnih opažev se močno skrajša čas gradnje objektov. Vsa drsanja so bila izvedena v 21 dneh vključno s kratkotrajnimi prekinitvami. Pri drsanju je potrebna delovna disciplina, pazlji­ vost in vzdržljivost. »Tehnika« iz Zagreba je nepri­ stransko prenesla na nas koristne izkušnje pri gradnji tovrstnih objektov. Izgradnja silosov je za pomursko gospodarstvo velika pridobitev, saj so zgrajeni v cen­ tru proizvodnih okolišev. Beltinci dobijo novo šolo Predračunska vrednost brez opreme približno 40,000.000 din, zunanje mere objekta 99 X 58 m; kon­ strukcija: ves objekt je zgrajen iz armiranega betona ■— razen nenosilnih predelnih sten. Objekt vsebuje: — 34 učilnic za razredni pouk, ki so sodobno opre­ mljene, — veliko in malo telovadnico, — upravne prostore, ■— sodobno opremljeno kuhinjo, — kabinete, — sanitarije in garderobe, — večnamenski prostor, — kletne prostore. Ob zgradbi bodo zgrajena tudi vsa potrebna igri­ šča. Objekt je v fazi zal j učnih del. Seminar o uporabi računalništva v gradbeništvu V Kranjski gori je bil seminar o vlogi in o uporabi računalništva v gradbeništvu, ki ga je organiziral Ra­ čunski center in katedra za teorijo konstrukcij FAGG. Problematika, ki jo je seminar obravnaval, prika­ zuje današnjo stopnjo razvoja gradbene tehnike na področju projektiranja in novejše pristope k njenemu reševanju. Po seminarju lahko ugotovimo, da je bila v soraz­ merno kratkem času prehojena relativno dolga pot raz­ voja računalniške tehnike v gradbeništvu in da je ve­ liko njenih konkretnih zadev praktično dostopnih kon­ struktorjem — bodisi v Ljubljani, bodisi preko osta­ lih terminalov v Sloveniji in Hrvatski, da pa ta nagli razvoj še zdaleč ni končan, in da je bodočnost v rokah današnjega projektanta. Vsekakor pa se ima slovenski gradbeno-tehnični prostor zahvaliti RC FAGG za og­ romno znanstveno raziskovalno načrtno delo, da je ra­ čunalništvo v gradbeništvu resnično zaživelo. VIR: Glasilo Konstruktorja, št. 10/77. DO EM-HIDROMONTAŽA MARIBOR Tovarna sladkorja v Ormožu Dne 6. X. 1977 je bila v Mariboru podpisana po­ godba med investitorjem SLOVIjtf Ljubljana in izva­ jalcem Združena strojegradnja Slovenije za izgradnjo Tovarne sladkorja v Ormožu s predelovalno kapaciteto 4000 ton sladkorne pese na dan. Združena strojegradnja Slovenije kot nosilec na tem poslu združuje vsa večja slovenska podjetja na področju strojegradnje, nekaj hrvaških delovnih orga­ nizacij in naše podjetje, kot nosilca vseh montažnih del na objektu. Del tehnološke opreme (30®/o) bo dobavila zahod- nonemška firma BMA, kar 70®/» pa domača podjetja v okviru Strojegradnje. Hidromontaža je v okviru podpisane pogodbe pre­ vzela montažo celotne tovarne. Rok za izgradnjo tovarne je izredno kratek, saj mora tovarna začeti s proizvodnjo do 15. septembra 1979. leta. Specialni transport za NE Krško Oddelek transporta Hidromontaže je prevzel po­ godbeno obvezo za prevoz vse opreme za NE Krško od jugoslovanske meje do gradbišča. Kot generalni pre- voznik smo opremo prevažali po železnici, po cesti s kamioni špedicijskih podjetij in z lastnim specialnim konvojem. Skupna teža opreme, ki jo je treba prepeljati do Krškega, znaša ca. 150.000 ton. V okviru te opreme so tudi komadi izrednih tež in gabaritov, ki predstavljajo najtežji in najodgovor­ nejši del naloge pri transportu. To so: reaktorska po­ soda (1821), dva parogeneratorja (po 322 ton) in stator generatorja (320 ton). Tovori takšnih gabaritov in tež do 330 ton (bruto teža celotne kompozicije je okrog 650 ton, dolžina pa 100 m) se prevažajo prvič v Jugoslaviji in to po trasi, ki spada med najtežje v Evropi. Vijugasta cesta se na 22 km dolgem odseku od morja do Gornjega Jelenja dvigne na 860 m nadmorske višine. Kljub temu, da je prevoz potekal natanko po vna­ prej določeni proceduri, ki jo je potrdil Westinghouse, je pri prevozu reaktorske posode in drugega parnega generatorja prišlo do nepredvidenih zapetljajev in te­ žav. Danes je najzahtevnejša oprema že na gradbišču. Krajša zamuda pri prevozu ne bo vplivala na plan izgradnje elektrarne, saj se ta oprema montira od marca dalje. VIR: GLAS-EM, november 1977. Bogdan Melihar vesti O B V E S T I L O Sporočamo, da so zaradi upokojitve prenehali pre­ davati na VTO GRADBENIŠTVO naši dosedanji sode­ lavci profesorji: BORUT MAISTER, dipl. ing. gradb. MILIVOJ RAIČ, dipl. ing. gradb. JAROSLAV ČERNIGOJ, dipl. ing. arh. IVAN LAH, dipl. ing. gradb. Z njihovim odhodom smo izgubili izredno zavzete in sposobne sodelavce, ki so prispevali bistveni delež tako ob ustanavljanju naše šole (1961), kakor tudi v vseh dosedanjih šestnajstih letih njenega razvoja. Zahvalo jim dolgujeta tako združeno delo na pod­ ročju gradbeništva, kakor tudi 550 gradbenih inženir­ jev, katerim so nesebično posredovali stroko in zna­ nje. ( Zahvalo jim dolgujemo tudi mi, ki bomo njihovo delo nadaljevali. Ob odhodu želimo profesorjem Borutu MAISTRUj Milivoju RAIČU, Jaroslavu ČERNIGOJU in Ivanu LAHU tudi v bodoče mnogo zadovoljstva in zdravja. Predstojnik VTO GRADBENIŠTVO s sodelavci NOVOSTI iz ZRMK TOZD Inštitut za materiale P O S E B N E V R T A L N E N A P R A V E Z A V Z O R C E V A N J E B E T O N A I T D. Služijo za odvzem vzorcev raznih materialov, tako betona, armiranega betona in ostalih vrst betona, kot tudi siporeksa, opeke itd. v vseh legah, vseh višinah in vseh prostorih. V kombinaciji s profometrom, opisanim v prejšnjih Novostih, lahko pravilno lociramo položaj armature in s tem položaj za odvzem kontrolnih valjev za dokazovanje trdnosti v smislu PBAB. Dimenzija odvzetih valjev je po­ ljubna, od 35 mm, ki služijo bodisi za določanje korozije ali injektiranja, pa do 200 mm, v dolžinah od 350— 450 mm. Ker se opravlja rezanje z diamantnimi kro­ nami, so odvzeti valji pravilnih geometrijskih oblik in zaradi tega tudi pravilni pokazatelji kvalitete, bodisi v trdnostnih preiskavah ali preiskavah zmrzovanja oziroma korozije. — Lažja naprava za rezanje v težjih pogojih ima gabaritne dimenzije 120 X X 50 X 40 teže 75 kg za enofazni tok z motorjem 2,5 kW. Dela lahko v vseh legah. — Težja naprava ima gabaritne dimenzije 160 X 60 X 60 teže 120 kg, opremljena s 5 kW motorjem ter služi za odvzemanje težjih vzorcev. Dela lahko v vseh legah. — Prevozna vrtalna naprava dela v vertikali ali horizontali z manevrsko sposob­ nostjo, služi za najtežja dela v vertikalni smeri. MARIBOR, IZTOKOVA ULICA 30 Telefon centrala 37161 Poštna št. 62101 Maribor 1 Cestno podjetje Maribor n. sol. o. S SVOJIMI TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA VZDRŽUJE, REKONSTRUIRA, MODERNIZIRA IN PROJEKTIRA CESTE IN CESTNE OBJEKTE DELOVNA ORGANIZACIJA GRADBENI FINALIST n. sol. o. MARIBOR, SMETANOVA UL. 75 s temeljnimi organizacijami združenega dela: Gradbeni izdelki in polizdelki, Maribor Industrijski podi — tlaki, Maribor Keramičarstvo in pečarstvo, Maribor Mizarstvo, Maribor Podi in podloge Gradles, Ljubljana Podi in podloge Zvezda, Maribor Slikar, Maribor Tapetnik, Maribor INFORMACIJE *» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIX 1-2 Serija: ŠTUDIJE JAN.-FEBR. 1978 Tehnološki postopek priprave kamnitega eruptivnega agregata in kontrola stalnosti proizvodnje v kamnolomski separaciji SGE Rogaška Slatina (Konec) Frakcioniranje materiala se vrši na dveh dvokrov- nih vibracijskih sitih s sejalno površino 4 X 1,5 m in opremljenih z mrežami M 25, M 18 in M 12,5 in M 8. Za pripravo frakcij pod 5 mm sta v tehnološkem pro­ cesu vključeni dve dvokrovni vibracijski siti s sejal­ no površino 6 X 1,5 m in opremljena z mrežami M 5, M 2. Frakcionirani material se vodi s transportnimi trakovi v posamezne bokse, ki so ločeni med seboj z betonsko pregradno steno. Zaloga posameznega boksa znaša ca. 400 m3, oziroma je skupna zaloga 6 boksov X X 400 m3 = 2400 m3. Po predloženem tehnološkem procesu so zrna po­ sameznih frakcij pravilno oblikovana in ustrezajo ten- derskim zahtevam glede izsejanosti. Izsejanost posa­ meznih frakcij v končnem proizvodu je stalna in v mejah dopustnega odstotka nadmernih in podmernih zrn. Materialno bilanco je možno prilagoditi potrebam na tržišču z občasno spremembo rešetk v primarnih dveh kladivnih drobilcih. Zaradi vmesnega deponiranja zdrobljenega materiala 0/120—150 mm je omogočeno ločeno obratovanje s separacijskimi stroji v drobilnici in klasirnici materiala (popoldanska izmena, eventual­ ne okvare na separacijskih strojih). Tehnološki proces separacije je zasnovan tako, da je možna priprava drobljenca za zgornje obrabne sloje cestišča z zelo gostim prometom (I. kvaliteta) in spodnje sloje cestišča z gostim prometom (II. kvaliteta). Tehnološki postopek separacije po predvideni shemi je razmeroma bogat na njegovih sestavnih elementih oziroma strojih, kar je neobhodno potrebno zaradi ostro postavljenih kvalitet­ nih zahtev (predvsem oblika zrn posameznih frakcij) pri gradnji avto ceste. Sl. 6. Pogled na separacijo Separacija pripravlja pet frakcij. Upoštevajoč po­ trebe na tržišču in ekonomičnost proizvodnje je pred­ videna praktična kapaciteta separacije 70 m3/h proiz­ vedenih frakcij. V pogledu čistoče posameznih frakcij predpisujejo tehnični pogoji, da morajo biti frakcije čiste, brez glinenih in preperelih zrn. Zato je kamnolomski obrat, ki obratuje s suhim tehnološkim procesom, opremljen z odpraševalnimi napravami za odvajanje prahu. Odva­ janje prahu je predvideno na drobilcih, vibracijskih sitih in pri prehodu materiala iz stroja na stroj. Podlago za izračun potrebne električne energije se­ paracijskega obrata tvori vrsta, velikost in število predvidenih strojev v tehnološkem procesu. V separa­ cijskem obratu je instaliranih 882 kW. Vklapljanje in izklapljanje posameznih elektromotorjev je iz centralne komandne kabine, ki je situirana v težišču porabe. Vklapljanje separacijskih strojev se vrši od poslednje­ ga stroja v tehnološkem procesu proti prvemu stroju, izklapljanje pa v obratnem redosledu. V primeru re­ monta je omogočeno vklapljanje in izklapljanje posa­ meznih separacijskih strojev. Gradbena rešitev kamnolomske separacije je za­ snovana na podlagi tehnološke rešitve, zahtev v po­ gledu izvedbe separacijskih objektov in terenskih raz­ mer. Terenske razmere na odobreni lokaciji v Ratanski vasi so diktirale izgradnjo pobočnega tipa separacije, zaradi tega je obrat situiran na pobočju, ki leži v smeri jugovzhod, z višinsko razliko ca. 30,0 m (slika 6). Tehnološki proces se odvija v posameznih ob­ jektih, ki so med seboj povezani s transportnimi trako­ vi. Separacijski obrat je sestavljen iz naslednjih ob­ jektov: — prevzemni silos in predhodna drobilnica, — vmesna deponija s primarno in sekundarno drobilnico, — klasirnica materiala s terenskimi boksi za po­ samezne frakcije. Površina, katero zavzema separacijski obrat, znaša 20.000 m2. II. DEL: KONTROLA STALNOSTI KVALITETE PROIZVEDENEGA AGREGATA 1. Namen, metoda in sistem meritev V času proizvodnje večje količine frakcioniranega agregata za potrebe izgradnje avto ceste Hoče—Levec je bila v separaciji uvedena tekoča kontrola stalnosti kvalitete proizvedenih frakcij. Tekoča kontrola je bila izvajana na mestu vzporedno s tehnološkimi meritva­ mi. S e p a ra c i ja SOP P o g a ik a S la t ina . Iz s e ja n o s t p ro izveden ih f r a k c i j a ) po a n a l iz i z n o rm ira n im i » i t i . b ) po a n a l i z i z nor m i r oni mi in vmesnimi si l i . s i t o - mm |fl Slika 7. Izsejanost proizvedenih frakcij po analizi z normiranimi in vmesnimi siti Iz rezultatov je razvidno, da je bilo sejanje kva­ litetno. Nekoliko večji je raztros rezultatov pri nad- mernih zrnih v frakcijah 2—5 in 8—12,5 mm. To je bila v določenem obdobju posledica že močno izrab­ ljenih mrež M 5 in M 12 ter s tem povečanih zank, poleg tega pa delno tudi zaradi nihanja obremenitve sit. Ukrep, ki je sledil tej ugotovitvi, je bila zamenjava obrabljenih mrež z novimi. 3.2 Oblika zrn Odstotek slabo oblikovanih zrn v frakcijah 5—8, 8—12,5 in 12,5—18 mm po kriteriju oziroma razmerju 1 : d > 3 :1 je znašal: Tabela 2. Oblika zrn “/»-ut. slabo ob likovan ih zrn po statistični obd elav i podatkov F r a k c i j a _______________________________________________ n X X m in X m ax S 5—8 42 15,6 6,3 23,0 3,5 8—12,5 47 14,2 5,4 20,4 3,8 12,5—18 37 13,5 7,1 20,6 4,0 25 rs H " 20 M S . 23. or dopustni % 20.4 % 20.6 % * 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 : A•Ö »Hv-' h 15 — A•rl 3►o 10 W / 7 / 7 7 / / / / . I =. 15.6 % 14.2 % 15.5 % V / / / / / / / / / rHrOO o &a)rH ® 5 - 0 "7. 1 % w / / / / / / > , -----5.4 % ' m . 7 / / Z . Frakcija 5-8 mm 8-12,5 nn 12,5-18 BE Število analizi­ ranih vzorcev 42 47 37 Število vzorcev z vrednostjo +20% c. 2 1 Standardni odklon 3,5 % 3,8 % 4,0 % Slika 8. Oblika zrn proizvedenih frakcij Količina slabo oblikovanih zrn je v nekaterih pri­ merih presegla dopustno mejo, vendar to v povprečju ni vplivalo na končno kvaliteto agregata. Ugotovitve, ki so glede vprašanja oblike zrn sle­ dile iz vzporednih tehnoloških meritev, so bile: — količina slabo oblikovanih zrn je nihala od minimalnih vrednosti do ca. 16 %, ko so bila kladiva in rešetke delno do srednje obrabljena, — pri novih kladivih in rešetkah je količina slabo oblikovanih zrn nihala od ca. 8 % do povprečnega %, —■ pri močno obrabljenih kladivih in rešetkah pa je nihalo od povprečnih do maksimalnih vrednosti od­ stotka slabo oblikovanih zrn. Na podlagi teh ugotovitev smo stalno sledili sta­ nju obrabljenosti kladiv in rešetk v sekundarnih dro­ bilcih ter na podlagi tega zahtevali pravočasno menja­ vo kladiv ali rešetke v posameznem drobilcu. 3.3 Preperela zrna in žilavost Na količino preperelih zrn in žilavosti agregata ni vplivalo tehnološko stanje separacije, temveč lastnosti surovinskega materiala. Zaradi popolnosti podatkov o rezultatih in ugotovitvah tekoče kontrole podajamo v naslednjih dveh tabelah tudi rezultate teh meritev. Tabela 3. Preperela zrna Frakcija ®/o-ut. preperelih zrn po statični obdelav i podatkov n X Xm in X m ax S 5—8 41 0,70 0 1,28 0,34 8—12,5 43 0,56 0 1,17 0,37 12,5—18 35 0,44 0 1,08 0,37 Ker je znašala dovoljena meja preperelih zrn 1 %, je bilo med proizvodnjo izločeno na posebno deponijo ca. 400 m3 proizvedenega agregata, v katerem je bil presežen 1 %> preperelih zrn. Ta agregat je bil nato namenjen za uporabo pri manj zahtevnih delih. S tem so bile preprečene eventualne negativne posledice pri vgraditvi agregata ali negativni atest za proizvedeno količino. Namen uvedbe takega načina tekoče kontrole je bil: —• ugotoviti vse faktorje, ki s tehnološkega stališča vplivajo na stalnost kvalitete proizvedenega agregata, — neposredno med proizvodnjo ustrezno ukrepati, če bi kvaliteta odstopala od zahtevanih kriterijev, — pridobiti osnove za izdajo atestov na določeno količino proizvedenih frakcij, in — dobavljati na gradbišče agregat take kvalitete, da se prepreči eventualna reklamacija, ko je material že transportiran na gradbišče. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri izvajanju teh­ noloških meritev v raznih separacijah je bila v kon­ kretnem primeru osvojena metoda kombinacije tekoče kontrole in tehnoloških meritev. Značilnost te metode je, da se istočasno z analizami proizvedenega agregata glede vprašanja kvalitete razčlenjuje tudi faktorje, ki na njo vplivajo. S tako metodo se pridobijo osnove za pravočasno ukrepanje v pogledu tehnološkega stanja posameznih delov separacijskih obratov in obratno: pridobijo se osnove za predpostavke o prihodnji kvali­ teti agregata na bazi poznavanja tehnološkega stanja separacije. Tekoča kontrola proizvedenih frakcij je bila izva­ jana po naslednjem sistemu: — med proizvodnjo so bili na vsaki 2 uri efektiv­ nega obratovanja odvzeti vzorci posameznih frakcij, —- skupina treh časovno zaporednih vzorcev je bi­ la združena v skupni vzorec za eno tekočo kontrolo, — nadaljnje združevanje rezultatov in vzorcev 3—5 zaporednih tekočih kontrol je bilo osnova za atestne preiskave. V takih intervalih je bila proizvede­ na skupna količina frakcij 1200—2000 m3, kar je ustre­ zalo zahtevani pogostosti atestnih preiskav (te pre­ iskave niso bile izvajane na mestu, temveč v labo­ ratoriju Inštituta za ceste v ZRMK), — med izvajanjem laboratorijskih analiz vzorcev posamezne tekoče kontrole pa so bile izvajane tehno­ loške meritve. 2. VPRAŠANJA IN VPLIVNI FAKTORJI V terenskem laboratoriju na separaciji so bile la­ boratorijske analize v pogledu tekoče kontrole izvajane po naslednjih vprašanjih: — izsejanost, tj. kvaliteta sejanja proizvodnih frakcij, — količina slabo oblikovanih zrn z razmerjem 1 : d > 3 :1 v frakciji 5—8, 8—12,5 in 12,5—18 mm, — količina preperelih zrn po petrografski metodi in po metodi z bencidinsko reakcijo v istih frakcijah ter — žilavost agregata z B metodo (deloma tudi C) po Los Angelesu. Rezultati so tvorili osnovo za oceno kvalitete pro­ izvedenega agregata ter za prognozo o pozitivnih rezul­ tatih nadaljnjih atestnih preiskav. Tehnološke meritve so bile v zvezi s tekočo kon­ trolo izvedene tudi po določenih vprašanjih, ki so isto­ časno predstavljala vplivne faktorje na stalnost kva­ litete proizvedenega agregata, tj.: — obremenitev separacijskih strojev, — tehnološko funkcionalno stanje drobilnih stro­ jev, tj. predvsem stanje kladivnih drobilcev BL-6 v po­ gledu regulacije ter obrabljenosti kladiv in rešetk, — tehnološko funkcionalno stanje vibracijskih sit v pogledu regulacije in stanja posameznih mrež na sitih, — udeležba oziroma razmerje posameznih frakcij v proizvedenem agregatu, tj. materialna bilanca. Poleg navedenih so še drugi vplivni faktorji, ki vplivajo na kvaliteto agregata, vendar v tem prispevku obravnavamo le tiste, ki izhajajo iz tehnološkega pro­ cesa separacije. Predvsem je potrebno na primer upo­ števati kot tak vplivni faktor karakteristiko kamenine, tj. surovinskega materiala. 3. REZULTATI IN UGOTOVITVE Med izvajanjem tekoče kontrole in tehnoloških me­ ritev so bili doseženi rezultati, ki so prikazani v na­ slednjih tabelah in slikah: 3.1 Izsejanost frakcij V sliki 7 so grafično prikazane izsejanosti posa­ meznih frakcij in to ne samo po analizi z normiranimi siti, temveč tudi z vmesnimi siti. Takega načina analize frakcij se pri tehnoloških meritvah poslužujemo stalno, ker le na podlagi tako analiziranih frakcij lahko točno ocenjujemo kvaliteto sejanja in pravilnost izbranih mrež na sejalnih strojih. Tabela 1. Izsejanost frakcij F r a k c i j a P r e s e v k i skozi sita V “/o Ut. 0 , 0 9 0 , 2 0 , 6 3 2 5 8 1 2 , 5 1 8 2 5 p o v p r e č n o 11,8 22,2 45,2 85,9 100 0—2 m i n i m a l n o 5,8 13,8 33,9 82,5 100 maksimalno 16,9 28,8 53,7 90,9 100 povprečno 0,6 86,6 100 2—5 minimalno 0,2 82,5 100 maksimalno 2,5 93,7 100 povprečno 1,3 95,5 100 5—8 minimalno 0,3 94,4 100 maksimalno 3,0 97,3 100 povprečno 3,7 84,0 100 8—12,5 minimalno 1,2 72,3 100 maksimalno 11,4 91,7 100 povprečno 1,4 97,7 100 12,5—18 minimalno 0,3 93,9 100 maksimalno 4,2 99,2 100 Tabela 4. Žilavost po Los Angelesu — metoda B je po statističnih podatkih znašala: n — 38 X — 12,82 X min. — 11,00 Xmax. — 14,40 s — 0,67 3.4 Materialna bilanca Materialna bilanca kot posebno vprašanje pred­ stavlja s stališča proizvajalca predvsem ekonomsko vprašanje. Da bi se proizvodnja frakcij čimbolj prila­ godila zahtevanemu razmerju frakcij, so bile poleg evidence oddaje agregata na gradbišče, izvajane se­ jalne analize vzorcev agregata (tako imenovanega pol­ proizvoda) odvzetih neposredno pred klasirnico. V diagramu —• slika 9 so grafično prikazane mejne linije zahtevanega in proizvedenega razmerja frakcij. Slika 9. Primerjava zahtevanega in proizvedenega razmerja frakcij (materialna bilanca) Osnovna zahteva je bila postavljena po proizvodnji agregata do 18 mm. Proti koncu dobave zahtevane ko­ ličine je bila spremenjena zahteva in to po agregatu čto 12,5 mm, v krajših časovnih intervalih pa je bila težnja samo po dobavi čim večjih količin frakcij 5—8 in 0—2 mm. Mejne granulacijske linije predstavljajo udeležbo proizvedenih frakcij v proizvedenem agregatu in to predvsem v odvisnosti od regulacije ter stanja obrab­ ljenosti kladiv in rešetk v kladivnih drobilcih BL-6. Ker med obratovanjem ni bilo mogoče proizvodnje takoj idealno prilagoditi potrebam, je bila posledica tega delni ostanek določene količine grobih frakcij po končani dobavi zahtevanih količin agregata. 4. ZAKLJUČEK Tehnološke meritve, povezane s kontrolo stalnosti kvalitete proizvedenega agregata, so v konkretnem primeru ponovno potrdile že doslej znane ugotovitve, ki so: — tehnološke raziskave in meritve stalno odkri­ vajo vplivne faktorje, ki v posameznih primerih iz­ hajajo iz tehnološke ureditve in stanja separacije ter vplivajo na kvaliteto proizvedenega agregata, — s pomočjo tekoče kontrole in tehnoloških meri­ tev je možno obvladati tehnološko stanje separacije v takem obsegu, da je kvaliteta agregata vedno v do­ pustnih mejah. Poleg tega je možno pravočasno ukre­ pati z namenom, da se odpravijo vzroki, ki vplivajo na kvaliteto agregata, — dosedanjo prakso, ko je v večini primerov izve­ dena le atestacija separacijskih proizvodov, bo potreb­ no v bodoče postopoma dopolniti s tehnološkimi me­ ritvami. To pomeni, da bi se v bodoče vršila atestacija separacijskih obratov v celoti. Pri tem pripominjamo, da se ne sme gledati na tako celovito atestacijo obrata z vidika »testacije« — temveč predvsem s stališča nje­ nega gospodarskega cilja, to pa je dejansko »optima­ lizacija proizvodnje v posameznem separacijskem ob­ ratu«. Janez Gjura, dipl. inž. Vladimir Bras, gr. teh. OBVESTILO UREDNIŠTVA Zaradi obsežnosti materiala smo morali del člankov mariborskih avtorjev prenesti v 3. (marčno) številko Grad­ benega vestnika. V tej številki bodo objavljeni še naslednji mariborski prispevki. Vukašin Ačanski - Jože Klenovšek, Raziskovalni projekt IGM Franc Perc, Organizacija proizvodnje v gradbeništvu Milivoj Kotnik, Umetna razsvetljava v šolah PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE p. o. M A R I B O R , S T R M A U L I C A 8 TELEFON (062) 23-351 — TEK. RAC. SDK 51800-601-10649 SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA IZVEDBO VSEH VRST CESTIŠČ IN KANALOV • PREVZEMAMO VSA ASFALTER- SKA DELA NA PROSTEM IN V ZAPRTIH PROSTORIH • DELA IZVAJAMO KVALITETNO IN V DOGOVORJENIH ROKIH • ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČAMO PROJEKT D _ □ MARIBOR PROJEKT MARIBOR podjetje za projektiranje in inženiring, p. o. 62001 M A R I B O R Gregorčičeva ul. 37 telefon n. c. 26161 direktor 26 356 pomočnik direktorja 26 285 POSLOVNI PREDMET: izdelava tehnične dokumentacije za vse vrste objektov visokih in nizkih gradenj ter kompleksnih investicijskih objektov, instalacij, naprav in opreme; izdelava investicijske dokumentacije, študij, tehnoloških postopkov, ekspertiz, načrtov opreme, geodetskih elaboratov in urbanistične dokumentacije; izvajanje investitorskega in izvedbenega inženiringa. sozd imos s g p k o n s tru k to r maribor n. sol. o. 62000 Maribor Sernčeva ulica 8 | e t žiro račun: 51800-606-66003 poštni predal: 32 telex: 33180 YU KONMAR telefon: (062) 21-741 s svojimi TOZD TOZD GRADBENIŠTVO MARIBOR, n. sol. o. TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE, n. sol. o. TOZD GRADBENIŠTVO GRANIT, n. sol. o. TOZD GRADBENIK LENDAVA, n. sol. o. TOZD OPEKARNA DOLGA VAS, n. sol. o TOZD OPEKARNA PUCONCI, n. sol. o. TOZD GRADBENA OBRT, n. sol. o. TOZD MIZARSTVO, n. sol. o. TOZD GRADIVO, n. sol. o. TOZD KOVINAR, n. sol. o. TOZD PTB, n. sol. o. Gradimo vse vrste objektov po naročilu doma in v tujini, izvajamo inženiring montažnih hal z ravno in ločno streho, vključeni smo v usmerjeno gradnjo stanovanj, projektiramo vse vrste tehnične dokumentacije.