„SREČNA MAMICA" Gospa Cirila Škeri-Medvedova, odlična članica dramskega gledališča v Ljubljani s svojima otrokoma Foto J08. Pogačnik mJ. Ljubljana, Mestni trg J^Persil-™ in ravnaj pravilne!k Jčtu&zelc eiw$laimc,tcdaminc: Raztopi Persil v mrzli vodi. Napravljeno raztopino vlij v kotel, napoljen z mrzlo vodo. Perilo rahlo vlagaj in pusti, da počasi zavre. % ure kuhati zadostuje. m \t3 one i? K plesni toaleti se dobro x poda naš odprt čeveljček i L laka. Dela nogo drobno in mikavno. Vrsta 9805-60305 Din 229*- Temnorjav čeveljček iz ševroa s solidno kombinacijo iz kačje kože. Vrsta 9575—40446 Din 229*' Čeveljček iz laka z okusno zaponko in s kombinacijo iz kačje kože. Vrsta 9875—60349JDin 229*— Moški iakasti čevelj. S temno obleko se lahko nosi tudi za urad ali pa na cesti. Vrsta 9837-60721 Din 269 Za predpust: Napol brokat Din 129'-Čisti brokat Din 169'- Za isto ceno lahko dobite bro-katne čeveljčke na zaponko. Svileni čeveljčki iz atlasa za maske. Takšne čeveljčke vam takoj lahkp pobarvamo s kakršnokoli barvo vaše toalete. Vrsta 9715—10403 Din 169'— Iz črnega bombažastega atlasa Din 79'— Priljubljeni čeveljčki naših dam: iz črnega laka Din 229*— iz svilenega atlasa Din 169'— iz črnega.bombažastega atlasa Din 79'— Dancing. Najlažji moški nizki plesni čevlji. Tehtajo samo 560 g. Nikomur ni več treba plesati v navadnih vsakdanjih čevljih, ker veljajo ti samo Din 169*— Če nosite naše gumaste čevlje, imate vedno suho in čisto obutev Damski snežni čevlji iz gabardena, črni ali pa rj vi. Najboljša izdelava. Veljajo samo Din 129*— Moški snežni čevlji iz črnega gabardena. Veljajo samo Din 169'— Damske galoše. Te galoše se odlikujejo pred drugimi v tem, da so lahke, da se dobro prilegajo čevljem in da ne delajo noge velike.,.Veljajo samo Dm 79*— Naša beseda Ko smo razposlali prvo številko, smo se prav dobro zavedali, da en sam snopič ne more nuditi vsega tistega, kar potrebuje slovenska žena. Socialni položaj naših čitateljic je tako raznoličen, da je skoraj nemogoče ustreči na 32 straneh vsem željam in zahtevam. Tudi drugi in tretji snopič ne bo zadovoljil vseh naročnic, pač pa lahko obljubimo, da bo v nadaljnjih številkah prav vsaka čitateljica našla toliko dobrega, poučnega in zabavnega gradiva, da bo korist mnogo, mnogo več vredna, kakor znaša malenkostna naročnina. Preglejte samo praktično vsebino teh dveh številk. Koliko nasvetov se bo nabralo v enem letu! In ali niso že samo ti nasveti več vredni kakor 48 dinarjev? Da bo konec leta pregled lažji, bomo izdali za praktične nasvete priročno kazalo, da bo vsaka čitateljica še čez leta in leta lahko po abecednem redu poiskala nasvet za to ali ono zadevo. Da pa je list res dober in da so naše naročnice z njim zadovoljne, nam pričajo številna laskava priznanja. Prejeli smo tudi veliko dobrih nasvetov. Zaradi ogromnega dela nam ni bilo mogoče, da bi se vsaki posebej zahvalili. Zato vsem iskrenim svetovalkam za dobrohotne nasvete prav prisrčna hvala! Naša želja je, da bi nas podpirale vse čitateljice, tiste, ki imajo bogate izkušnje, z nasveti in prispevki, druge pa s pridobivanjem novih naročnic. Vse bomo upoštevali, in naša naloga bo, da bomo revijo urejevali tako, da bo zadovoljila preprosto slovensko ženo in damo iz visokih družabnih krogov. Večina naročnic je o pravem času plačala naročnino. Onim, ki so nakazale do 5. januarja 1930. naročnino za vse leto, smo poslali v platno vezan koledar, tistim, ki so plačale za pol leta, pa v mehke platnice vezanega. Ako ga katera pomotoma ni prejela, naj piše dopisnico, da ji koledarček naknadno pošljemo. Danes smo priložili prilogo za kroje. Naročnice, ki se že spoznajo na krojne priloge, bodo priznale, da se naša priloga odlikuje posebno s tem, ker so pomanjšani deli kroja narisani na blagu, tako da vsaka vidi, koliko bo potrebovala blaga. Priloga bo priložena vsaki številki. Prihodnje priloge bodo tako urejene, TUDI ZA VAS IMAMO DOBER GRAMOFON IN VELIKO IZBIRO PLOŠČ PRED NAKUPOM SI OGLEJTE NAŠO TVORNIŠKO ZALOGO „Tehnik" JOSIP BANJAI PRODAJA KOLESA, GRAMOFONE IN ŠIVALNE STROJE LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 20 V PALAČI OKROŽNEGA URADA da bodo na eni strani ročna dela, na drugi pa kroji, tako da vsem ustrežemo. Ker je večina naših naročnic pisala, da želi imeti prilogo za ročna dela in kroje, smo to prilogo priložili vsem. Čeprav je priloga risana na obe strani, smo vendar določili tako nizko naročnino, da jo bo gotovo vsaka čitateljica rada obdržala. Slej ali prej bo potrebovala tako prilogo. Stane pa samo Din 20'— za vse leto. Vse cenjene čitateljice, ki še niso poslale naročnine za prilogo, prosimo, da nam nakažejo po priloženi položnici tudi še Din 20-— za prilogo. \seletna naročnina revije «Žena in dom» s pri-logo za ročna dela in kroje je torej 68'— Din, polletna 35'— Din, in četrtletna 18'— Din. Naročnina se plačuje po vsem svetu naprej, zato prosimo vse one naročnice, ki še niso plačale naročnine, da nam nakažejo naročnino vsaj za četrt leta. Veliko stroškov in truda nam prihranite, če nakažete naročnino za revijo in krojno prilogo v znesku 68'— Din za vse leto. Ako nam nakažete naročnino vsak tretji mesec, moramo na leto štirikrat knjižiti, štirikrat vpisati v kartoteko, štirikrat beležiti v knjigo naročni- kov in štirikrat plačati poštni hranilnici po 115 Din, kajti tudi poštna hranilnica ima štirikrat več dela s četrtletnim vplačevanjem. Ko bi pa katera naročnica ne potrebovala priloge za kroje in za ročna dela, naj nam krojno prilogo vrne, in sicer naj zapiše na ovitek zgoraj svoje ime in natančni naslov, da vemo, kdo jo je vrnil, sredi ovitka pa naj zapiše: Ne sprejmem, Nazaj reviji «Žena in d ono, Ljub-bljana, Prule 11. Naročnicam, ki so prosile za nasvet, smo odgovorili v zaprtem pismu. Vprašanja in odgovore, ki bodo javnega značaja, priobčimo tudi v reviji, seveda brez imen. Nekaj odgovorov prinesemo prihodnjič, ker nam je ostalo v tej številki premalo prostora. Zanaprej prosimo, da se k vsakemu vprašanju priloži znamka za 2'— dinarja za odgovor. Naročnicam, ki so že januarja meseca zahtevale drugo številko, odgovarjamo, da je bila prva številka, ki smo jo razposlali za Božič, januarska številka, in smo jo tako zgodaj razposlali zato, da smo lahko pripravili kartoteko in naslove za drugo številko. V prvi številki smo tudi razglasili, da bo izhajal list redno dne 15. vsakega meseca. ■i m te : , - - % V - V l >• - ■ v - m 1 ' _______________ _______ L -t EVROPA in AMERIKA ob vsakem dnevnem času, izredna selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju v zvočniku. HELMSFORD (Anglija), SCHENETADY (Amerika), BERLIN na kratkih valovih močno kot domača postaja INGELEN trielektronski aparat s priključkom na izmenični tok. Valovna dolžina od 20 do 2000 m REPREZENTANCA RADIO TOVARNE INGELEN LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 341. DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 16 BRZOJAVNI NASLOV. DELTiSK TELEFON JI 32 * RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 11.630 * TISK IZ IZDOLBE-NINE V BAKRU (BAKROTISK) TISKARNA IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE TISKOVINE, KNJIGE, REVIJE, ČASOPISE, DIPLOME, DELNICE, SREČKE, KOLEDARJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE SLIKE POLJUBNE VELIKOSTI, VREDNOSTNE PAPIRJE, RAZGLEDNICE, LETAKE, LEPAKE, POSETNICE, OVITKE, OSMRTNICE, POROČNA NAZNANILA, OVOJE ZA RAZNE INDUSTRIJSKE IZDELKE POSEBEN ODDELEK ZA IZVRŠEVANJE IZVIRNIH RISB IN SLIK ZA RAZLIČNE REKLAME, VREDNOSTNE PAPIRJE, ILUSTRACIJE, UMETNIŠKO OPREMLJANJE KNJIG, REVIJ IN POLJUBNIH NAROČENIH TISKOVIN SKICE NA ZAHTEVO * KNJIGOVEZNICA JE OPREMLJENA Z MODERNIMI STROJI IN NAJNOVEJŠIM MATERIALOM TER IZDELUJE RAZLIČNA DELA, KI SPADAJO V KNJIGO-VEŠKO STROKO, NADALJE IZVRŠUJE UMETNO VEZAVO KNJIG Z ROČNIM ZLATENJEM PO ORIGINALNIH NAČRTIH IN NAROČILU IZDELOVALNICA TRGOVINSKIH KNJIG V POLJUBNI VELIKOSTI IN OBLIKI Z LASTNIM ČRTALNIM STROJEM Letnik I. V Ljubljani, dne 15. februarja 1930. Štev. 2. Gospodična ,J el i c a G rile e o a, eanil. pharm. Slika je napravljena po filmu, ki ga je izvršil znani amater gosp. Metod Badiura v fotoateljeju g. Josipa Pogačnika ml. Na naš razpis za lepotno tekmovanje za častni naslov «Najlepša Slovenkam smo prejeli lepo število fotografij, ki nam pričajo, koliko je v našem maloštevilnem narodu resnične lepote. Te dni se sestane komisija, ki bo pregledala fotografije in določila lepotice, ki ustrezajo vsem pogojem,da se udeleže ožje konkurence.Volitcv najlepših med lepimi se bo vršila tudi še februarja meseca na raznih prireditvah. Nekateri kraji so že izvolili svoje kraljice. Tako se vrši sedaj hud boj v Trbovljah, kjer se v kinu Svoboda predvaja lepotni film.Pri prvem glasovanji■ je dobila največ glasov gospodična J elica Grilčeva,cand. pharm. Končno glasovanje bo prej.preden izide naša druga številka. K nagradam, ki so objavljene v prvi številki, smo prejeli še te-le nagrade: Fotoatelje brata Šmuc, Wolfova ulica, 6 slik; fotoatelje Karol Holinsky, Du-na jska cesta,po 6 slik za tri tekmovalke. Mala Cvetka Poljšakova. \ Tatjana «lmam jednu želju . V vaškem zvoniku je pravkar odbilo enajst. Iz cerkvice so se vsuli ljudje; maše je bilo konec. Pod kostanjem pred cerkvijo se je Francka namenila počakati svoje prijateljice Lenke. Ni čakala dolgo, In Lenka je bila pri njej. «Francka, ali si prosila mater, če smeš danes z menoj v cirkus?» «Sern. Mati so rekli, naj le grem, ker je ne* delja. Bom pa jutri bolj pridno delala. Kaj ne, saj gremo na ...» «... tataratata ...» «Glej jih, Francka, oni iz cirkusa gredo.» In res. Po cesti so prihajali trije jezdeci. Na srednjem konju je jahalo dekle v nekakšni narodni noši, druga dva jezdeca v ruskih blu= zah in škornjih pa sta trobila. Pred kostanjem, kjer se je nabiralo ljudstvo iz cerkve grede, so se ustavili. Eden od njih pa je govoril: «Gospoda moja! Danes popoldne ob štirih bo v cirkusu velika slavnostna predstava. Vi« deli boste narodne in umetne plese, jahalne točke, hipnotiziranje in še druge lepe reči. Za kratek čas pa bodo skrbeli klovni. Vse to se bo lahko videlo napol za denarje, napol za* stonj.» Nato so odjahali naprej. «Francka, ali si videla tistega na levi v črni zaprti srajci in s čepico na glavi? Ves čas te je gledal.» «Ne...» je odgovorila Francka nekoliko v zadregi, kajti tudi ona je to čisto dobro opa* žila. Povesila je glavo, da bi ji Lenka ne videla v lica; zakaj čutila je, kako ji je bušila kri v obraz. Popoldne sta šli obe v cirkus, kakor sta se bili domenili. Predstava se je pričela. Djuro se je zakadil s svojim belcem v hipodrom, jahal, skakal z njim preko ovir in kazal razne umetniške točke na dirkajočem konju. Francki so gorela lica. Kako lep je bil Djuro v ruski narodni noši na belem konjičku! Vča* sih so se ujele njene oči z njegovimi, in Francki se je zdelo, da se je jahač nasmehnil. Pri drugi točki, ko je plesal s svojo sestro razne plese, mu je pogled večkrat ušel preko hipodroma tja, kjer je sedela Francka. In Francka je dobro opazila smehljaj na njegovih ustih, ki je bil namenjen seveda njej. Francka sama ni vedela, kako je prišla po predstavi iz hipodroma. Zunaj šele se je za* vedla, ko je zagledala sebi nasproti Djura v črni ruski bluzi. Ko je šla mimo šatora, se ji je zateknilo dolgo kmečko krilo za verigo ob šatoru. Skoraj bi bila padla, da ji ni jahač pri* skočil na pomoč. «0, saj ni nič, hvala lepa«, si je izkušala Francka pomagati iz zadrege, ko si je urav* navala krilo. Pri tem ji je padla še svilena ruta z rame. Djuro ji jo je pobral in položil preko ramen. Ko jo je ogrinjal, se je namenoma do* teknil malo njenega lica. Francka je pogledala s svojimi velikimi očmi k njemu navzgor in zardela do ušes. Potem pa je hitro stekla za Lenko. 46 Vse cenjene naročnice, ki so že plačale za vse leto Din 68*—, lepo prosimo, da izroče priloženo položnico eni ali drugi prijateljici in jo pridobe kot naročnico za našo revijo. Srčna hvala že vnaprej. Vsak dan sta hodili Francka in Lenka k cirkusu, da sta lahko videli lepega jahača. Toda pogovora z njim se je Francka vedno izogibala, bodisi zaradi ljudi ali zaradi svoje matere ali pa se ga je bala bliže spoznati, sama ni prav vedela zakaj. Pa poznanstvo je prišlo vzlic njenemu iz* ogibanju. Tisti večer, preden je cirkus odšel iz vasi in je Francka že ugasila luč v svoji izbici, je začula pod svojim oknom brenkanje na kitaro, in nekdo je pel: «Imam jednu želju ...» Pesem je zvenela tiho in sladko v dekletovo izbo. Francka pa je dobro poznala ta glas. Legla je na posteljo, gledala smehljaje proti oknu in poslušala. «Francka!» je tiho zaklical glas po izpeti pesmi. «Francka, samo malo pridi sem!» Francka je skočila pokonci. Joj, ko bi mati v sosednji sobi slišali... «Francka!» Deklica je stopila po prstih do okna, sedla nanj in položila prst na usta. Poiskala je hitro najlepši nageljček, ga utrgala in mu ga vrgla. «Zbogom Djuro! Jutri poj dete, kajne?« «0, ne še zbogom, Francka. Vidiš, jaz sem si tako želel priti k tebi, ti pa praviš zbogom.« Z enim skokom je bil na oknu in sedel k Francki. Ona pa je vsa preplašena odskočila. «Pustite me, prosim! Pojdite proč, prosim!« je rekla Francka vsa v strahu, a njene žareče črne oči so govorile nasprotno. Prijel jo je za roko, jo božal, ji gledal v pre* strašene oči in se ji smehljal. Iztrgala se mu je in stekla k postelji. «Pojdite, prosim! Pojdite takoj, sicer po* kličem mater!« Francka je v mesečini videla, kako je mla* denič povesil glavo in žalostno gledal nagelj, ki mu ga je bila dala. Hotel je skočiti z okna, pa se je premislil. Pogledal je za Francko. Ona je pa stala še vedno pred posteljo in kazala s prstom skozi okno. «Francka, nikar ne bodi huda. Hotel sem se posloviti od tebe. Jutri pojdem ...» in preden se je dekle zavedlo, je bil mladenič pri njej. «... o, saj se ne bova nikoli več videla ...» Francko je to zbodlo v srce. «Ne, ne, še se bova videla, še, še veliko* krat...» Objela ga je in se zjokala. Djuro jo je tolažil. Tolažil tako lepo, božal njene črne razpuščene lase in jo smehljaje se gledal. In ko se je nasmehnila tudi ona, jo je poljubil... Danilo se je že, ko se je Djuro vračal do« mov. Ko je šel mimo košatega kostanja ob cerkvi, je zagledal ptička na veji, ki je čivkal svoji ljubici ljubavno pesemco. Djuru je zašumelo po glavi: «... imam jednu želju...» Glasno se je zasmejal in zamahnil z roko, češ: neumnost... Drugo jutro je sedela Francka na oknu in gledala za odhajajočim cirkusom. Djuro je jahal mimo okna, v gumbnici je imel zatak* njen Franckin nagelj, toda k njej se ni ozrl. Dve debeli solzi sta spolzeli po bledem de* kletovem licu, ustnice pa so ponavljale jaha* čeve edine besede, ki niso bile zlagane: «... o, saj se ne bova nikoli več videla...» Ivan Marijanovič Korče: Skrito pismo. Pokojni materi. Ko najbolj besno me življenje kuje, veš, kdo pogina me varuje? ... Ah, v grob samo ti morem to priznati: spomin ha tvoj obraz, uboga moja mati... Maksim Gaspari: «.Ob zibelki». Pogovor s Katjušo iz «Vstajenja» Pri nas Slovencih seje najmanj dvakrat težje kakor drugod posvetiti umetnosti, Materialna sredstva malega naroda so tako neznatna, da se mora vsak mlad človek boriti z ogromnimi težavami. Spomnimo se samo, kako težko pot je imela Ita Rina, kako jo je vse z nasmeškom omalovaževalo, koliko nelepe zavisti in natolcevanja jo je spremljalo na pot, ko je odhajala iz domovine. In danes? ... Mnogo talentov je zakopanih v marsikaterem dekletu, v marsikateri uradnici, stenopistki, delavki... Četudi živimo v dobi emancipacije, je pot žene do uspeha težja kakor kdaj poprej. Večina naših igralk je pretrpela težko pot od nepriznane diletantke do poklicne umetnice. Že lani smo opazili pri «Krizi» marsikako. nadarjenost, uprizoritev «Vstajenja» pa nam je iz-nova pokazala, da je v našem narodu veliko nadarjenosti prav za igralsko umetnost. Pogovarjala sem se z gospo Sever-Scherbanovo, ki je z uspehom igrala vlogo Katje. Bil je to nje prvi nastop, ki pa mnogo obeta. Kako ste dobili vlogo? Popolnoma slučajno. Na poziv režiserja gospoda Krefta sem se lani marca vrgla v študij. To je bilo v Tollerjevih «Rušilcih strojev», ki pa jih nismo smeli igrati. Letos poleti sem vstopila v privatno šolo pri g. režiserju Skrbinšku. Trdo je šlo v začetku, da sem včasih obupavala. Oktobra meseca mi je poveril gospod Kreft Katjušo. Mnogo veselja poleg treme. Poda režiserji so zagrizeni, in ko začno delati, ne odnehajo. Vlogo Katjuše sem zelo vzljubila. Prav dobro se zavedam, kje se mi je zdela dobra in kje ne.To je bil prvi nastop. Študirali smo samo Decembra meseca, je uprizoril Delavski oder pod uspelo režijo g. Krefta dramatizacijo romana Leva Tolstega « Vstajenje«. Odlikovale so se zlasti ženske vloge. Naša sotrudnica gospodična Mira V. nam je poslala kratek pogovor /. gospo Scherban-Severjevo, ki je igrala glavno vlogo Katjuše. Op. ur. «Katjuša.» ob večer i h. Marsikdo iz publike ne ve, da delajo naši igralci in igralke težko ročno delo po osem do deset ur na dan. Včasih smo bili že popolnoma izčrpani. Bili so dnevi, ko smo se po polnoči vračali od vaj in drugi dan se je ponovilo isto. Mnogo nas je motila tehnična nepripravljenost odra. Ali Vam ni bilo tesno, ko ste prvič zagledali publiko? O, in še kako! Toda samo v prvem dejanju. Potem pa je šlo. Ali mislite še dalje gojiti igranje? Gotovo. Vse to je šele začetek. Katjuša mi je dala toliko, da hočem graditi naprej. Ali boste spet kmalu nastopili? Imate kake posebne načrte? Načrtov imam mnogo, kakor jih imamo mi vsi, toda o njih še molčim. Ni dobro, da se preveč govori. Treba je delati in se popolnoma zagristi v delo in marsikaj se doseže. In Katja je umolknila, se lahno nasmehnila: «Zdaj pa moram v službo ...» Poslovili sva se. Malo besedi sva izmenjali, toda čutila sem marsikatero misel, ki se je skrivala v njih. lta Rina pri študiju. ITA RINA # IGRALKA TRPEČE ŽENSKE MLADOSTI | Nihče si pred tremi, štirimi leti ni mislil, da bo iz mlade, ambiciozne Ide Kravanje — prva slovenska filmska igralka Ita Rina. Mnogo posmehovanja in omalovaževanja, še več zavisti in sovraštva, ko je debutirala v zelo kratki vlogi, a je kino-podjetje v njeno škodo napravilo preveliko reklamo. Takrat so bili težki trenotki zanjo, zakaj prenesti slovensko kritiko, odnosno slovensko natolcevanje je dvakrat težko. Toda Ida je brez strahu, s pogumnostjo šla naprej. Njena odločnost v borbi za svoj cilj je pri nas brez primere. Zlasti če pomislimo, da je vso to pot izvojevalo mlado, slovensko dekle — brez mecenov, brez raznih protekcij. Nekaj amaconskega je v tem, trdega, neupogljivega, in ne mislim napak, če jo v tem oziru stavim za zgled emancipirane moderne žene. Kljub vsemu naprej — v borbi za svoj cilj, za drugo življenje, za umetnost in svobodo. Nihče izmed nas, ki smo jo srečavali po ljubljanskih idicah, bi si tega ne mislil. Vse to je bilo takrat sen, danes ni več. Njena odločnost, neustrašenost — je znak trdnega, neupogljivega značaja. Zavrnjena je tista možkobna teza, da je ženska samo lahko mehka, in zaradi tega orodje drugih. Časi so se izpremenili in tudi žena gre s časom naprej. Mora, ker sicer propade v toku sodobnosti, ko se ruši tisočvekovna trdnost zakona in družinskega življenja. Najtežja doba za nas dekleta je danes. Ob prelomu dveh svetov smo. Vzgojene v starem, konservativnem, purgarskem svetu — nas sodobnost tira v novo življenje. Primorane smo se boriti za svojo emancipacijo, ker je to borba za materialno neodvisnost, borba za osebno svobodo in svobodo udejstvovanja. Možje sicer s skepso zasledujejo vse to, včasih priznajo in nam dajo prav, v resnici pa je njih svobod olju bnost do žene, priznanje naših pravic — precej, če ne popolnoma, papirnata. Že v «Erotikonu» smo videli močno igro Ite Rine v vlogi mlade, dobre, neizkušene Ite, ki mora doživeti bridko razočaranje, kakršnega je doživelo že marsikatero dekle. Mož, ki ga ljubi, jo v svoji «svobodoljubnosti» vara, izrablja tako rekoč njeno odkritosrčno ljubezen — in njena težka tragedija je, da mora skleniti življenje z možem, ki ga samo spoštuje in ceni. Tega problema se je občinstvo premalo zave- Ita Rina s svojo materjo dalo, ko je gledalo «Erotikon». Ali ni to drama* moderne žene sploh — drama marsikaterega mladega dekleta? Tako je torej v prvi svoji vlogi podala sliko iz življenja sodobnega dekleta. Pred božičem je bila v Nemčiji premiera filma «Friihlingserwachen», v katerem igra vlogo študentke Elze po znani drami bičarja konservativne in lažimorale Wedekinda. Spet tragedija mladega dekleta... V svojem najnovejšem filmu «Obešenjakova Tončka» igra vlogo bedne, dobre prostitutke, ki jo je brezobzirna družba vrgla na to strašno pot. V povsem drugi luči nam pokaže notranje življenje bedne Tončke, ki se žrtvuje za zločinca, za večkratnega morilca žensk, da mu olajša zadnje trenotke pred obešenjem. Primer ženske požrtvovalnosti, ki ji je težko najti enako. V tem je globoka notranja dramatičnost. Zunanje dejanje je samo površen izraz tega, kar se godi v bedni Tončki. In tu je dobila vloga svoj najmočnejši izraz v Itinih očeh, v igri obraza. Iz njega govori vse doživetje vzdušne-ga življenja. Ta film je torej nov korak naprej in obenem popolnoma nov donesek k umetniški upodobitvi trpeče ženske mladosti. Od nedolžne, nežne Ite iz «Erotikona» k naivni, v valovih strasti izgubljajoči se Elzi iz Wedekinda k Tončki — ideala ženske požrtvovalnosti, ki kljub težkim udarcem ohrani v sebi najlepše človeško čuv-stvo — ljubezen do vsakega človeka, tudi do najhujšega zločinca. J. Z. List: N š a Zala (Nadaljevanje.) cToliko da nisem že obupala in opustila vse sladke nade in sanje, ko dobim nekoč po dolgem trudu in naporu vendarle prvo ponudbo. Bilo je to leta 1918., ko je izdelovala Dorothy Dalton v starem Ince-studiju neko sliko iz Alaske, imena se ji ne spimnjam več, pod vodstvom direktorja Roy Neala. Dali so mi majhno vlogo španske plesalke, ki zabava s svojim sensualnim plesom v majhni beznici, zakopani sredi večnega snega in leda v zlatih rudokopih Severne Alaske, od dela in naporov izčrpane, a čez noč obogatele in vsakojakih zabav željne kopalce zlata. Delo sem imela obljubljeno le za dva dni. Med snimanjem mojega prizora pa se je slučajno mudil na našem «setu» (odru) direktor Viktor Schertzinger, ki je tedaj snimal Charlie Rayevo sliko »Bila pa sem sedaj že zopet nekako odtujena v študijih, pa sem sprejela ponudbo velikega dnevnika »Los Angeles Examiner», da sem pozala več mesecev kot model za ženske obleke za njegovo modno sekcijo, pa tudi slikarjem za ilustracije različnih knjig.* t Na ta indirektni način pa sem že zopet prišla skoraj popolnoma nepričakovano v stike s filmskimi ljudmi ter navsezadnje tudi dobila pri Doubleday Productions svojo prvo važnejšo vlogo kot »nasprotnica* ali »zapeljivka* (heavy) napram »zvezdniku* Lester Cuneo, in malo kesneje vlogo »druge vodnice* (second lead) za »zvezdnika* Jacka Daughertyja v serijskem filmu »Kolo sreče* (Wheel of Fortune), ki jo je izdeloval za H. Robertson Productions direktor Capt. Peacock. Po dovršitvi tega filma sem igrala še isto leto (1921) z Jack Hoxiejem tudi v vlogi »vampirke* ali »nasprotnice* prve glavne igralke v »zapadniškem* (western) filmu.* < / »Moj obraz in moje ime sta postajali čimdalje bolj znani v Hallywoodu in tako sem dobila končno ponudbo nanovo se snujoče čikaške filmske družbe »Rea-lity Film Co.» za igranje glavne vloge ali «zvezde» v vseh njenih nameravanih slikah, vkljub 80 drugim igralkam, ki so tekmovale z mano za omenjeno mesto.» »Sprejela sem ponudbo z velikim veseljem in v najlepših upih na sijajno bodočnost, ki se mi je tu obetala. Razen mene so še bili na kontraktu Edward Martindell, Nick de Ruiz in več drugih znanih, prvovrstnih filmskih igralcev in igralk.* »Sama še danes ne vem natančno, kaj se je potem prav za prav zgodilo. Ali resnica je, da smo nestrpno čakali mesece in mesece na začetek snimanja prve slike, ki ga pa nismo dočakali, ker so se načrti družbe, kakor sem prej rekla, iz meni do danes še nepojasnjenih vzrokov izjalovili. Pač grenko razočaranje, kakršna nas večkrat čakajo v življenju!* Utihnila je za hip in iz njenih polzaprtih oči sem mogel čitati bridkost, ki so jo vzbujali v njenem srcu, polnem umetniškega čuvstva, ti žalostni spomini iz polpreteklih časov. A kmalu je zopet oživela: Nato sem nastopila na dramskem odru teatra »Mo-rosco* v Los Angelesu, in sicer v igri »Odprta vrata* (ihe Open Gate), ki ji je snov zajeta iz malomestnega življenja in ki jo je režiral direktor Glassmeyer z Miss Mary Fisher v vodilni vlogi. Imela sem prijetno, dasi manjšo vlogo, v kateri me je videl filmski direktor Erich von Stroheim, ki je tisti čas iskal pravih, izrazitih tipov za svoje nameravano veliko delo »Vesela vdo-vica* za eno največjih ameriških filmskih podjetij Metro-Goldwyn-Mayer. Ponudil mi je vlogo »Frenchy Christine* v družbi velikih filmskih zvezd Mae Murray, John Gilbert, Roy d'Arcy, Tully Marsh ali in drugih. Škoda, da je bil zaradi prevelikega obsega slike izrezan pri končni redakciji velik del mojih najboljših prizorov iz slike v obliki, kakršno so kazali v tej deželi po gledališčih; čula pa sem, da so jih pustili precej več v drugi, evropski izdaji.* »Od tu sem prešla k študiju First National Productions za sliko »Ženska, ki je lagala* (The Woman Who Lied) direktorja Edwina Carewe, kesneje pa h kratkim veseloigram družb Joe Ročk Productions in F. B. O. Studios, kjer sem igrala v celi vrsti slik. Nastopila sem tudi, dasi v manjših vlogah, z Lon Cha-nejyem v »Velemestu* (The Big City) in v »Predstavi* (The Show) družbe Metro-Goldwyn-Mayer, potem v «Padlih angelih* (Fallen Angels) direktorja Eddie Laemmleja in v »Metuljčkih v dežju* (Butterflies In The Rain) direktorja Edwarda Slomana za studio Universal — kjer sem Vas spoznala — pozneje pa še v »Krilih* (Wings) družbe Paramount.* «Kesneje sem prešla k podjetju Century Studios in igrala več običajnih »vampirskih* ali zapeljivskih vlog. v veseloigrah »zvezdnika* Sntib PoRarda.* ^ »Moje zadnje važnejše vloge v preteklem letu so bile v filmih »Kakšna cena ljubezni!* (What PriCe Love!) s Čehinjo Jano Novakovo in Mahlonom Hamiltonom za Morris Schlank Productions, v »Tatici src* (The Heart Thief) z Lyo de Putti in Josephom Schildkrautom (sinom) za studio American Pathe in v »Njegovi domovini* (His Country) z Rudolphom Schildkrautom (starejšim) in Louiso Dresser za studio C. B. de Mille Productions.* (Konec prih.) Naša Zala Fot. L. Z. List Če imate radi lepo pogrnjeno mizo Na tej mizi ni cvetja,nadomešča ga lesket težkega kristala, ki se preliva v vseh barvah. Tudi ni na njej nobenega prta, ampak samo prtički s pisanimi čipkami. Za čaj: črnobeli servis iz fajanse. Pod skodelicami in čajnikom četverooglati podstavki iz slame d živih barvah Dve dolgi svileni ešarpi namesto namiznega prta. Luč električnih žarnic se odbija o štirih kockah iz alabastra. — Servis je bel, iz najboljšega porcelana, čaše kristalne. Cvetlice so iz rožnatih školjk o žardinjerah iz zrcalnega stekla. Svečnik z dvema svečama, kakor v starih časih, tenke čase, krožniki, poslikani s cvetlicami. Namesto prta okrogli prtički z nazobčanim robom. Na prt, sestavljen iz dvobarvnih četverokoi-nikov, postaviš vrče iz glazirane gline. Čaše so težke, kristalne. Sadje v košarici izpopolnjuje prijetnost te družinske mize. m m ■ - .{gajju ; ~ \ ■ ! ' /1® 1 Moderno servirana miza Brez vsakršnega prta! Tolikanj lepši je odsev velike, bele vaze, napolnjene z naravnim cvetjem. cDOMo Janja M i k 1 a v č i č e v a: 1. Gospodinjice. Zakaj vas tako obgovarjam, deklice? Tega ne bo težko uganiti. Gospodinjice so male gospodinje. Kakor je vaša mama gospodinja v hiši, ste; ve, ki tako rade pomagate mamici pri njenih gospodinjskih poslih, že male gospodinje ali gospodinjice. Vam so torej namenjene te vrstice. Spremljale vas bodo pri različnih domačih delih, vas opozarjale, vam svetovale, kaj je treba storiti, kaj opustiti. Kakor vidi bistro gospodinjino oko v vsak kotiček, kakor čuje nje tenko uho vsak glas nezadovoljstva bodisi pri ljudeh ali pa pri živalih, kakor poravna nje spretna in mehka roka vsako nesoglasje in krivico, tako se uče male gospodinjice posnemati nje vzgled. Stotere so dolžnosti in naloge vsake gospodinje in v vseh teh se je treba uriti in pripravljati malim gospodinjicam. Ni le delo gospodinjina naloga; ona mora preračunavati, misliti in se vedno učiti. Napredek novih časov stavi nanjo vedno nove zahteve; vse te mora poznati, ako hoče biti kos svoji prvi in naj-važne jši nalogi in ustvariti svoji družini prijazen, ljubek, topel dom, v katerem se bo počutila res doma, kamor jo bo vleklo od kodersibodi z neodoljivo silo. «Ljubo doma, kdor ga ima» — pravi pregovor in resničnost tega izreka čuti v polni meri le tisti, ki ga nima ali pa si ga je pridobil s težkim trudom. Pa naj bo ta domek še tako preprost, še tako majhen in skromen, ljubimo ga kakor rodno mater. Kakor se trudimo s poslušnostjo in lepim vedenjem ohraniti nje lice vedro in zadovoljno, tako stremimo za vsem, kar nam more polepšati ljubi domek. cPrekrasna je zemlja doma in drugod in čudeži stvarstva rasto nam povsod; a vendar veselje prebiva le tam, kjer vzdiga domače ognjiče se nam.» L. Pesjakova. 2. Naš dom. Naš domek, naša hišica leži v predmestju Obdaja jo vrt. Postavil jo je naš dedek, ko mu je bila po hudem požaru zgorela rojstna hiša. Z vso skrbljivostjo in preudarnostjo se je lotil zidanja. Želel je pripraviti sebi in svojim, ne razkošen, toda prijeten, udoben, vabljiv domek. Ni ga postavil na staro pogorišče — tam mu je bil svet le prevlažen — poiskal je zanj suh, solnčen kraj. S stavbnikom sta določila velikost, lego in razporedbo posameznih prostorov. Načrt si je narisal sam in po načrtu sta ugotovila stroške. Sinovi, ki so hodili že v višje šole, so mu po- ,/ože Karloošek: Stanovanjska hiša v gorenjskem slogu. Jože Karloošek: Gornja slika: Nova stavba v novomeški okolici. Spodnja slika: «Hišad s staro kranjsko pečjo. magali risati in preračunavati, dekleta pa so imela dokaj dela s šivanjem, da so pripravile najpotrebnejše, ker jim je bil ogenj uničil tudi obleko in perilo. «Hiša», je dejal dedek, «naj daje občutek zavetja in toplote, zato naj bodo zidovi dovolj močni, debeli in tla trdna.» Babica pa je še posebej opozarjala, kako težko je ogreti sobe s tenkimi stenami, in dedek je drage volje prikimal, saj je tako rad ustregel pametnim nasvetom dobre babice. V pritličju sta dve sobi, večja — družinska in manjša — spalnica staršev, iz katere se stopi v kopalnico, potem je kuhinja s shrambo in izhodom na vrt. Vhod je skozi verando in majhno vežo, iz katere drže stopnice v podstrešje, kjer so tri manjše sobe in hodnik. Nad verando je odprt balkon. Ta in pa hodnik na vzhodni strani sta kakor nalašč za cvetice. Na podstrešju je tudi odprt prostor za sušenje perila. Hiša je po večini podkletena. Spodaj imamo pralnico s koritom in kotlom, drvarnico in prostor za zelen jad. Pralnica in drvarnica imata betonirana tla, zelenjadni del pa ne, ker zelenjava bolje prezimuje na samih tleh, kamor nanesemo še prsti, da jo zakopljemo vanjo. Preden je bil načrt narejen, se je dedek še posvetoval glede napeljave vode in električne luči, ki sta temeljni zahtevi vsakega urejenega doma. Izmodren po izkušnjah mnogih, ki so jim v hudi zimi popokale cevi, je dedek sam vodil napeljavo in dal zavarovati cevi s slabimi toplotovodi: s šoto, papirjem, strešno lepenko in dr. Tako ostaja voda tudi poleti hladna, a pozimi je zavarovana pred mrazom. (Nadaljevanje prih.) R. P- -ova: V kmetiške domove slovenski slog Na članek «Nekaj o kmetiškem domu* sem prejela več dopisov z dežele, pa tudi iz mesta, in vse dopisnice se strinjajo z napisanimi vrsti- Dom na Homcu pri Domžalah. cami, kar mene samo veseli. Prosim vse žene, ki so mojih misli, da mi pomagajo pridobivati slovenske gospodinje, ki bodo vplivale povsod, da se nove stavbe po deželi grade v našem slogu in da se popravijo napake, ki so se napravile pri novih zgradbah. Uredništvu se je pa posrečilo pridobiti priznanega strokovnjaka, ki bo pisal o gradnji kmetiških domov. Pa ne samo nove stavbe, tudi stare hiše kvarijo naši ljudje s preurejanjem in prezidavanjem. Žalostno je pogledati staro gorenjsko hišo, ki je dobila moderen neokusen prizidek. In poglejte si samo notranje prostore takšnega kmetiškega doma. V kotu stoji še stara, slikovita peč, tudi klopi in stoli so še naši, toda poglejte, kakšne so stene! Poslikane so. In kako poslikane! Človeka srce boli, ko gleda to neokusnost. V naših starih kmetiških hišah sem videla vse mogoče slikarije, samo nič našega. Slikarija sten je izvršena po baročnih, renesančnih, secesij-skih, modernističnih, turških, da celo kitajskih motivih. Ne verjamete? Samo peljite se na iz-prehod na Gorenjsko. Začnite kar na zgornjem savskem koncu v Ratečah. Stopite najprej v gostilne, kjer boste videli pravo kitajščino na stenah. Oglejte si pa potem notranjost tipične gorenjske hiše in videli boste dragocene slikarije v živih in tudi umazanih barvnih tonih. Potem stopite v Podkoren v hiše, ki so prenovljene, in dalje v Kranjsko goro, ki je star slovenski biser naše dežele, in še bolj doli v Dovje, Mojstrano, da ne govorim o Bohinjski dolini in Bledu ter o spodnjem delu naše Gorenjske. Našo domačnost najdete samo še v hišah, ki se niso prenavljale in popravljale. Skoraj povsod tam, kjer so preurejali stara poslopja, pa vidite vse drugo, samo slovenskega nič več. Nič bi ne zamerila našim obrtnikom, ko bi vsiljevali takšno tujo navlako v naše kmetiške domove, ko bi bilo to za gospodarje cenejše. Pa je ravno nasprotno, še veliko dražje je! Če pogledamo samo slikarijo, vidimo celo zlate, srebrne in bronaste barve v vseh mavricah. In vse to je drago. Čim več vzorcev, tem dražja je slikarija. Gospodinje! Takšna slikarija je za mestne kasarne. Vi pa si s takšno neokusno slikarijo samo pokvarite svoj dom. Vaše sobe naj ne bodo slikane v temnih vzorčastih barvnih motivih. V slovensko hišo ne spada japonska in nemško meščanska navlaka. Vaš dom potrebuje svetlobe, jasnine in solnca. Kaj ni lepa soba, če je popolnoma bela, in ima samo pod stropom ozek pas slovenskega vzorca po starokranjskih motivih? In takšno slikarijo si lahko sami napravite. Če se oglasi več naročnic, ki bi želele navodila, opišem prihodnjič, kako si lahko vsaka gospodinja prenovi svoj dom s svetlimi barvnimi vzorci. In še nekaj bi rada povedala! Slike, ki vise po slovenskih domovih, niso več naše. Kar je bilo v kmetiških hišah starih slik, so jih pokupili zbiratelji starin in vise po mestnih stanovanjih. Kmetiški ljudje pa kupujejo italijanske, nemške in tuje slike od raznih agentov, in še za drag denar. Gospodinje, rajši nič na steni, kakor pa tujo neokusno navlako! Čudim se, da naša založništva nič ne ukrenejo, da bi izdala nekaj slik za naše kmetiške domove. itmimnw Čedne svetiljke To so živahne in ljubke fantazije, tako preproste, da boste na prvi mah mislile, da so samo za domove tistih, ki si ne morejo omisliti težkih lestencev. Toda če ste kdaj pogledale v domove najbogatejših, ste gotovo naletele tu pa tam tudi na takšnele čisto preproste senčnike in lampione in morda na še bolj preproste. Gospe delajo same in jih veseli, če narede z majhnimi sredstvi kaj preprostega, nekompliciranega, pa vendar čednega. In navsezadnje so za skromnejše gospodinje, ki nimajo prevelikih sredstev, takšne nedrage svetiljke in lampioni pripravni prav zato, ker ne veljajo dosti, če je treba napraviti nove, kadar stari izgube barvo iu svežino. Pergament je vedno moderen za senčnike. Prva slika na levi nam kaže senčnik iz pergamenta za na strop. Posamezni deli so ob robovih preluknjani, da se lahko skozi luknjice potegne vrvica. Ogrodje je iz žice. na kateri je pergament napet. Vso kompozicijo drži vrvica na lesenem okviru, ki je z obročki,- ovitimi s trakovi, pritrjen na strop. Slika na desni kaže senčnik za svetiljko v otroški sobi. Narejen je iz voala ali pa iz lahke svile in napet na ogrodje iz žice. Originalnost tega modela je v steklenih barvastih kroglah, ki se priveze jo na široke trakove, trakovi pa pritrde na strop. Ako so te krogle v različnih barvah, bo našo bebico kar očarala krasota njene sobice. Ali pa vzemite navadno košarico (spodnja desna slika),kakršna se rabi /.a ročno delo, pa jo prepletite s trakovi v dveh barvah. Za svetiljko je pripraven tudi kakršenkoli lesen obod. Takšna sve-tiljka se da prav lepo postaviti zlasti na šivalno mizico (spodnja leva slika). Ozka rumena in malo bolj široka temnomodra proga sta okras te svetiljke in senčnika, ki je iz papirja. Srednja slika na levi kaže leseno zidno obešalo za svetiljko, ki je belo prepleskano in ima barvaste kroge s pikami na sredi. Prav takšno je blago, s katerim je prevlečeno ogrod je senčnika, na čigar spodnjem koncu vise resice. Srednja slika na desni strani kaže senčnik iz pergamenta, ki je napet na dveh upognjenih ribjih kosteh, ki ju spaja lesena prečnica. Ribji kosti sta oviti z obzankanim trakom. Glavna stvar pri teh senčnikih je sestava barv, zakaj delo samo je kaj preposto in lahko. Sem pa tja po kakšen čopek, lesene perle, resice. Najmodernejše pa so steklene krogle. O barvah in svetlobi y mestnem stanovanju Zadnjič sem videla sobo vso v zlatorjavi barvi: stene in pohištvo, tla, preproge, zastore, da, celo senčnike na lučih. Kljub teinu ni bila soba dolgočasna, kajti ob oknih so bile snežnobele zavese, na mizi šopek rož in v naslanjačih pisane blazine. Soba je bila celo zelo prijazna in vesela. Za tesna in mračna mestna stanovanja je včasih prav srečen domislek, če so stene iste barve kakor pohištvo. Soba se zdi mirnejša, prostornejša in večja. Mirna, enotna barva nam da laže diliati, če moramo zaradi pomanjkanja prostora postaviti v sobo preveč pohištva. Sicer pa velja pravilo: posta\i v sobo le tisto pohištvo, ki je resnično v rabi. Da ne učinkuje enotnost barve preveč turobno, si pomagaj s cvetjem, pisanimi vazami in blazinami. A pomni: naš dom ni izložba niti plakatna stena! Dobro je tudi, če paziš, da ti barva stene «pristoja» k obrazu. Vzemi take barve, ki so ti pri oblekah priljubljene in ti pristojajo. Predvsem pa le nikar pre-temnih sten, pretemnih zastorov! Svetle barve so prijaznejše. Čuvaj se mračne vijoličnosive in sivomodre. V takih sobali postaneš melanholična. Poleg tega se zde sobe tudi temnejše kakor so v resnici. Zanimivo je, da pristojata svetla sivozelena in svetli rožnatorjava barva vsakomur. Barve sten vplivajo tudi na razpoloženje stanovalca, kar smo že gori omenili. Svetle, tople barve, najsvetlejša zlatorumena, nežna rožnata, svetla terakota delajo sobe prijazne in vplivajo na človeka ugodno, da ima veselje do dela. Te barve bi priporočala zlasti v onih stanovanjih, kjer so okna majhna in ozka, sobe mračne z izgledom na ozko mestno ulico. Prijetne so tudi sivo-zelenkaste sobe. Modre sobe so hladne. Pomirja jo sicer, a za delo nimaš v njih pravega veselja. Vijolične stene vplivajo resno, včasih celo žalostno in so le za slavnostne prostore. Svetle rožnatovijoličaste so boljše. Barve zastorov in senčnikov naj bodo nekoliko temnejše in izrazitejše od sten. Kdor ima rožnate ali pisane stene, naj vzame za zastore in senčnike eno izmed barv vzorca na steni. A kdor ima veliko slik in tesne prostore, naj si rajši izvoli gladke, mirne stene ali vsaj droben vzorec. Najmodernejše so enobarvne mirne stene. Višnjevi in vijolični senčniki so včasih primerni, a le v takih prostorih, kjer ne bivaš dalje časa, n. pr. v vežah in na stopnišču. Bdeče luči so za spalnice, a celo tam imamo danes rajši prosojne marmorne in ala-bastrove školjke. Najprijetnejša je belkasta, rumenkasta, zlatorjava. svetlorjava in zelenkasta luč. Mrzla svetloba, ki jo dajejo tako zvane žarnice z dnevno svetlobo, je le za urade in delovne sobe. Ne imej pa premočne luči, ker je škodljiva za oči. Ljuba čitateljica! Prosimo Vas, preglejte naš list in preračunajte, koliko stane taka revija. Primerjajte opremo, obliko in vsebino z drugimi revijami. Poglejte še ceno drugih slovenskih in inozemskih listov. Vprašajte v najbližji tiskarni, kakšni so tiskarniški stroški za podobno revijo. Sami se prepričajte, koliko ogromnega truda in stroškov žrtvujemo za cženo in dom». Vse to upoštevajte pri plačilu naročnine. Če boste prilogo obdržali, Vas prosimo, da nam nakažete po priloženi položnici Din 20-—. Drugače pa prilogo takoj vrnite. One, ki so pozabile plačati naročnino, prosimo, da nam nakažejo vsaj za četrt leta Din 18-—. Prečitajte «Našo besedo» na strani 42. Kako naj krstimo svoje otroke Ko se rodi in še preden se rodi otrok, začnemo ugibati, kakšno ime naj dobi pri krstu. Včasih je to že naprej določeno, večkrat pa je prepuščamo tudi slučaju. Nedvomno je, da igra tudi pri dajanju imen moda jako važno in največkrat tudi odločilno vlogo. Le poglejte ljudi približno iste starosti, pa boste našli presenetljivo število istih imen. Vprašajmo se pa, ali je to pametno. Moda je sicer činitelj, ki ima velik pomen in marsikoga naravnost tiranizira, a vendar ne gre, da bi se ji slepo pokoravali. Če velja to že pri obleki, velja to tem bolj za imena, ki jih dajemo svojim otrokom. Zavedajmo se, da bo otrok nosil to ime vse svoje življenje in da ga čez dvajset, trideset let ne bo dosti zanimalo, po kakšni modi so se ravnali starši ob njegovem rojstvu. In vendar mu bo ostalo ime vse življenje. Ime, ki. je bilo pred dvajsetimi leti moderno, je postalo vsakdanje, ker ga ima vse polno ljudi. Drugi dajejo otrokom poetična in romantična imena. Tudi to je napaka, ki prav lahko privede do smešnosti. Neki rimski pesnik je rekel: Imena so usode. Čeprav je to le do neke meje resnično, vendar nam ne sme biti vseeno, kakšno ime damo otroku. Zato je prav, da to dobro premislimo in se ne damo zapeljati po modi, še manj pa po kaki dozdevni poetičnosti in romantiki. Karmen je morda lepo in poetično ime in pristoji prav dobro nežni mladi črnolaski, vprašanje je pa, ali je to ime za starejšo, postavno damo še romantično in poetično. Le pomislimo, da se človek postara, da črni lasje posivijo in da celo izpadejo, ime pa ostane! Ne bomo navajali tu drugih primerov, kar hočemo tu povedati, je to, da ravnamo nespametno, če brskamo po naivnih romanih in iščemo za sina ali hčerko poetično in romantično ime, ki se utegne nekoč izpremeniti v smešnost; s tem smo dosegli prav nasprotno, kakor smo nameravali. Ali naj bodo torej naši otroci sami Janezi in Francke? Nikakor ne. Zdi se, da je to prav tako malo priporočljivo, kakor če dajejo Američani otrokom samo svetopisemska imena, tako da je tam vsak dragi David ali Benjamin, vsaka druga Rut ali Sara. Poiskati otroku pravo, lepo in primerno ime je sicer za starše lepa in zabavna dolžnost, a kakor vidimo, tudi jako odgovorna. Osebni okus staršev bo vedno odločeval, ker ima vsakdo svoja priljubljena imena. —c. Za krst in druge Lep slinček (podbradnik) za bebico. Ta vzorec se lahko uporabi tudi za kakšno drugo ročno delo. slavnostne prilike Za Vaše punčke Prav za prav je to pariški model za vaše male gospodične hčerke. Čepica in šal. Čisto moderno, a tolikanj prijetnejše, ker oboje hčerka lahko sama naredi ali pa starejša sestra mlajši ali pa za god punčki svoje tova-rišice. Seveda je tudi to iz kaša, tenkega, lahkega, živorde-čega, a vezenje je črno z belim ali kakor se gospodična odloči. Kar je črno, je črno tudi na sliki, kar je belega na sliki, naj bo tudi pri vezenju belo. Sicer vam pa ne maramo vsiljevati svojega okusa. Mala gospodična, odločite se sami! Najmodernejša reena dela File, prepleten z vbodom de reprise, jako lepo mreiana čipka, ki se da lepo prisili okrog prtov (miljejev in tekačev), kombiniranih z vezenino in n.pr. z milansko čipko. Četudi nimate vsega stanovanja v modernem slogu, pa se potrudite, da bo imel vsaj en kotiček v stanovanju moderno lice. S preprogo, ki si jo sami napravite, se da prav lepo okrasiti stanovanje. Na sliki vidite vzorec takšne preproge v okrogli obliki (60 cm v premeru), izdelane v beli, živoroznati, sred-njerožnati, temnorožnati, sivi in črni barvi. Za tako preprogo je potrebna predloga, na kateri se lahko šteje. Ne delajte pa pri preprogah različne velikosti istega vzorca, ker prav d razno-ličnosti vzorca se kaže okus, in tudi delo samo je bolj zanimivo. Takšne majhne preproge naj bodo kolikor mogoče visoke in mehke, da bodo tople. Tudi če niste vajeni tega ročnega dela, se ga vam ne bo težko naučiti, ker ima gotovo vsaka izmed vas znanko, ki to delo pozna, če ne, pa vam dajo v vsaki trgovini z ročnimi deli potrebna pojasnila. Lepa je sestava barv tega vzorca. Pripominjamo, da se prav lepo podajo prav močne, žive barve, samo če imate srečno sestavljen vzorec, drugače se jih ogibajte in se ravnajte po našem diskretnem prijetnem niansiranju, ki vas vodi od bele barve do črne z nežnim prehodom rožnate in sive, da ima podobo nasenčenega močnega cveta nenavadne oblike. Delo gre še precej hitro od rok, in če se ga lotite, se vam bo zdelo prav prijetno. Nujno pa je potrebna trdna in solidna osnova (juta), zato da je bolj trpežna. Ne črtajte po vzorcu, ampak štejte vbode, kakor kadar delate križce. Najpoprej je treba narezati volno na enake dele. V ta namen je posebna priprava, ki se nanjo namota volna, potem se pa veže po žlebičku te priprave (re-glete). Za vsako volno imejte posebno škatlico, da se vam barve ne pomešajo. Ni treba vam ne bobenčka ne okvira, ampak se osnova kar razgrne, nakar se s posebno iglo vtikajo narezani deli drug za drugim skoz vsako luknjico osnove. Pri tem se odrezek volne (da bolj umljivo povemo) pregne na polovico in z iglo potegne skoz osnovo, pre-gneni konec se pretakne, nato se pa oba konca primeta in dobro zadrgneta. Ta\o zvezani vozal ne odneha, in delo je prav solidno. mm^rn^m mrnmmmmmmmmmmMMM PELE Gotovo jc marsikatera naročnica v zadregi, kadar izbira model za novo obleko. Dolgo k rilo ni posebno praktično, kratko pa ni moderno. Kako iz zadrege? Predvsem moramo vedeti, da je dolga obleka za zvečer, kvečjemu tudi za popoldan. Ni se nam torej treba še bati, da bomo z vlečkami pometale ceste. Volnene obleke, športni kostumi ter promenadni in potovalni plašči so podaljšani le za 5 cm, toliko, da segajo čez kolena. To bi ostalo skoraj neopaženo, da se ni pomaknil pas više. Pariške modne hiše propagirajo in delajo dolge obleke, toda le iz prozornega blaga (mouseline de soie, taffetas lame [taft lame], gaze iin-primee [vzorčast gaz], čipke,.til, velour chiffon transparent). Obleke iz volnenega, torej gostega blaga, pa ostanejo krajše. Modna žena pač ne zakriva rada svojih lepih nog. Velike plesne obleke so vse dolge in, v kroju popolnoma drugačne kakor lanske. Od vratne izreze čez boke in včasih celo do kolen so popolnoma priležne, spodaj razširjene v široko zvončasto krilo, ki je spredaj krajše, zadaj pa sega do tal ali pa je celo podaljšano v vlečko. Za tako obleko moramo imeti vedno le mehko blago. Izbira je velika, za to je poskrbela moda v polni meri. V barvali prevladujejo bela, zelena, pavjemodra, granatno in vinskordeča ter vedno lepa in vedno moderna črna. V Parizu dominira kardinalnordeča, posebno za manj vitke dame. Sicer je pa toliko lepih modnih barv v vseh odtenkih, da si vsaka lahko izbere tisto, katera ji najlepše pristoja. Večerni čevlji so koničasti z visoko ozko peto. Lanska modna novost (čevlji iste barve kakor obleka) je ostala tudi letos. Večerni čevlji so večkrat okrašeni s ponarejenimi kameni, posebno pete, vendar so najbolj elegantni gladki svileni čevlji z visoko peto. Neka pariška umetnica se je celo spomnila na čevlje iz ribje kože z luskami, kombinirane z zlatom. Dopolnilo večerne obleke je kožuh ali pa večerni plašč, večerna ročna torbica v isti barvi kakor obleka, prvovrstne svilene nogavice, žepni robček, rokavice in diskreten parfum. In še nekaj, na kar smo že skoraj pozabile, to je steznik. Za vitke postave zadostuje širok pas iz kavčuka od pasu navzdol, za močne pa kombiniran s prsnikom. Tudi vitke žene morajo nositi steznik pod priležno obleko iz mehke tkanine, pod katero se pozna vsaka mišica. To ni sicer nič prijetnega, toda privaditi se bomo morale. Menda ni žene, ki bi se ne jezila nad to radikalno modno izpremembo, dvomim pa tudi, da bi se dobila katera, ki bi se ne pokoravala temu modnemu ukazu. In tako se bo treba zopet privaditi na steznik, čeprav se bomo večkrat spomnile na preprosto modo zadnjih sezon, ki ni bila samo komodna in preprosta, temveč tudi poceni. Saj MELE je zadostovalo 2 m blaga, In letos? Najmanj še enkrat toliko. K plesni obleki se nosi različen nakit. Posebno moderne so letos pestre steklene korale v barvi obleke. Navadno se nosita ovratnica in zapestnica enaki. Sezija mask je tu. Steklene korale, dosti steklenih koral, je dobilo pravico, da krase tudi lepe masKe. Med steklenimi koralami dobimo pogostem čisto klasične kombinacije.. Sestavljamo lahko najrazličnejše barve in oblike. Vedno jih rabimo kot dopolnila, ki povzdignejo izraz kostuma in tvorijo zadnjo točko barvne kompozicije ter opozore plesalca na negovano polt. Smučarski dres. Tradicionalni smučarski dres je doživel modno izpremembo. Namesto jopiča moškega kroja se nosi bluza «kazajka», v pasu na prožni trak. Vratna izreza spredaj je le tako velika, da se lahko oblači čez glavo. Zapenja se tesno k vratu z gumbi, najbolj praktičen pa je patentni zapirač kakor pri ročnih torbicah in snežnih čevljih. Ta kazajka je lahko iz temnomodrega sukna ali pa iz impregnira-nega gabardena. Kazajka iz impregniranega gabar-dena je podložena z gorko pletenino, flanelo ali pa s kamelotom. Sveter je tu odveč. S tem pa ni rečeno, da si mora smučarka nabaviti novo obleko. Smučarska obleka in razna dopolnila k nji, ki se kupujejo za več let, niso tako podvržena modi kakor druga dainska garderoba. Vsaka naj bo vesela, če jo ima od lani. In še nekaj bi pripomnila smučarkam. Dres je obleka, v kateri gre v družbo kakor, recimo, v promenadnem plašču ali večerni obleki, zato se mora za smučanje ravno tako skrbno obleči kakor za ples. Koliko časa stojite pred zrcalom, preden greste v gledališče ali na ples. Tudi če se greste smučat, vam ne sme biti dobra vsaka izprana bluza, obledele nogavice in podobno. To, da ste zunaj, v mili naravi, še ni opravičilo za površnost. Bluza mora biti čista, lepo zlikana, lasje lepo počesani, nohti očiščeni. Morate biti dama v plesni dvorani, na cesti, na izletu, torej povsod in vsak čas. Za drsanje je pripravila moda letos dosti novega: Komplet iz tveda z zelo širokim zvončastim krilom in priležnim jopičem ali pa plisirano krilo, volneni žem-per in povrhu še pulover brez rokavov, prepasan v pasu. Nekaj povse novega je pulover «shaker» (šejke). Ima ovratnik v obliki stoječih reverjev in se zapenja tesno k vratu. Uveljavlja se zopet bela barva, v splošnem se opažajo mirnejše barve ko lani. Sicer pa imamo modnih vzorcev in barv za pletenine toliko, da izbiranje ni posebno lahko. Kostumi iz žameta, obrobljeni s kožuhovino. so za drsanje vedno enako elegantni in moderni. V plesni sezoni 1930. Kep, v katerem je malo blaga, pa veliko krzna, iz sivega žameta in z belo lisico preko krila, ki je iz belega satena. Kolikor bolj se navajamo na praktične obleke, kakršne so dandanašnje, tolikanj rajši imamo prijetne domače obleke. Tudi domača obleka razodeva okus. Zobci, izrezki, vstavki in našiti trakovi se navzlic preprostosti kroja pojavljajo tudi na toaleti, ki jo nosi dama za doma. Veselje je izbirati blago za domačo obleko, penjoare, pidžame. Dobi se velika izbira lahkih, lepih, nedragili vrst blaga, ki se lepo nosijo, pa tudi lepo perejo: razne svile, enobarvne in ozor-časte, sateni, voali, če ni drugače, tudi lahki volneni krepi, barlienti in bombažasti žameti Manj vezenine kakor na perilu, toda bolj efektne. Glavna reč so pa barve, žive, kolikor mogoče žive. Barve, ki jih žena ne sme ali pa neče nositi za na ulico, bo rada nosila doma. In prijetno ji bo, kadar jo iznenadijo v domači toaleti, ker je tudi to lepa prilika, da se pokaže okus in ton. Ce hočete biti elegantni Popoldanski plašč. — Na nesportnih plaščih se nosi veliko krzna. 1. Plašč iz nivline, siDošiniranega modrega volnenega blaga. Krzno je sivi astrahan. — 2. Krilo iz zelenega kinakrepa. Ovratnik v obliki kepa zakriva zadnji del. Krilo prav široko in zvončasto. Na bokih poprečna draperija. Cvetje na rami. — 3. Večerna obleka iz lahkega svilenega vzorčastega blaga z volanoma, ki sta ob strani podaljšana o vlečko. — 4. Obleka iz svetlo- modrega modnega krepa, ob vsaki strani zvončasia pola, ob bokih lično nabrana; zaponka pri izrezi in zapestnica sta iz steklenih koral. — 5. Plašč iz relikaša (kaša z drobnimi progami). Spodnji del plašča je okrašen s progami istega blaga v navpični in poševni smeri. Ovratnik v obliki šala, zapestnika mušketirska. MODNO p I/ ' / OROČI LO G. Alojzij Paulin, priznani modni strokovnjak, ki se sedaj mudi v inozemstvu, nam je poslal tole modno poročilo: Pomlad prihaja, in ne bo dolgo, ko pride odrešenje za vse tista različne' modele, ki životarijo zdaj še na papirju ali pa po modnih ateljejih. Pod vabljivimi solnčnimi žarki se bodo obudili k novemu življenju in se pokazali v čudoviti množini in zapeljivi posebnosti. Zakaj v cvetoči krasoti prihajajoče pomladi se bo pokazala izpremenjena ženska silhoueta; nove linije, doslej neznane oblike bodo priklepale nase zanimanje in stavile večje zahteve na tehnično znanje krojačev. Zopet se bodo čisto natanko ločili različni tipi oblek, zahtevali se bodo osnutki individualnosti in fantazije. Zanimanje se osredotoča na novo silhoueto, ki deluje s svojimi dolgimi, mehkimi linijami tako po žensko, tako ljubko. Privadili smo se že na lepe, čisto ženske oblike. Dolgo krilo, poudarek života in bokov, igrajoče se podrobnosti nove smeri se sprejemajo z navdušenjem. Bližamo se novi modni dobi, ki nam bo nudila presenetljivo raznoličnost osnutkov in neomejene možnosti. Preokret ženske od preprostega tipa ravne linije k elegantni, in čisto po žensko oblečeni prikazni se genrea tailleura ni doteknil. Bolj ko kadarkoli prej se nosijo zdaj strogo angleški kostumi in pa ansambli v športnem stilu. Športni komplet s kratko jopico in preprosto bluzo, ki sta večkrat dopolnjeni s kepom, potem trodelna obleka za na cesto ostaneta tudi še poslej, zakaj moda, ki se je izkazala za praktično, se ne opusti tako izlahka. Samo krilo bo nekaj daljše, ker tako zahteva skrajšana linija života kot logično posledico. Double-jerseyi, ki se lahko nosijo na obe strani, so se izkazali za posebno praktične. Tweed, to univerzalno blago športne mode, prihaja v raznovrstnih različkih. Tudi angleško blago v vzorcih kakor za gospode, škotska tkanina in različno pleteno blago so močno zastopani. Največ je drobnovzorčastega blaga v čednih, novih barvnih kombinacijah. Obleke z volanami in princesne oblike so v teh novih modernovzorčastih vrstah blaga prav posebno dekorativne. Tudi kombinacija vzorčastih in enobarvnih vrst blaga je zelo priljubljena. Družabne obleke kažejo pariški okus in dovršeno krojaško tehniko. Te obleke očitujejo tisoč novih idej, ki so vse prav muhaste, zelo interesantne in uporabne. Večina osnutkov je, nekateri bolj, nekateri manj, bluzastih in izdelanih v ravni liniji do pod kolen. Šele zdolaj gre krilo v širjavo, ki se doseže na različne načine: z volanami, z zvončasto obliko, z gubami, s plisseejami, skoraj vedno v kapriciozni, nepravilni liniji. G. Paulin, ki ima svoj modni atelje na Kongresnem trgu štev. 5, je našim čitateljicam z nasveti vedno na razpolago. Vera: Uganka mladosti Bila je doma iz manjšega mesta v Sloveniji. Pred svetovno vojsko je odjadrala za srečo čez veliko «lužo» v Zedinjene države. Mnogo sveta je videla, marsikaj doživela, ali vrnila se je z bogatimi izkušnjami, z veliko energijo, mladinsko čilostjo in s čednimi dolarskimi prihranki. Pred njenim odhodom v Ameriko nismo kaj več občevale z njo, zakaj bila je že odraslo dekle, ko smo me hodile še v ljudsko učilnico. Odkar pa se je vrnila v domovino, se večkrat shajamo, zakaj veliko zanimivega nam ve povedati iz ameriškega ženskega življenja. Rade jo poslušamo, zraven se čudimo, kako je mogoče, da je ta ženska ohranila vso mladostno prožnost in čilost navzlic številnim življenskim izkušnjam. Njena postava je vitka in prožna, njeno obličje nima najmanjše gube, ne sence utrujenosti, polt ji je čista, gladka, le posamične srebrne niti zapazite v njenih črnih laseh, kar njeno pikantnost še poveča. Ta uganka me je toliko prenašala, da sem jo nedavno tega pri ugodni priliki vprašala, na kak način si je doslej ohranila mladostno svojo čilost in svežost. Veselo se je nasmehnila in pristavila: «Naučila sem se, kakor vse Američanke, da skrbim ravno tako za svoje telo, kakor za svojo obleko, svoje stanovanje, svoje delo, sploh za vse, kar je v zvezi z mojo malenkostjo. Pripovedovala mi je, kako čudne nazore imamo pri nas v tem pogledu, ker sebe sploh ne negujemo, češ da je to sam luksus, medtem ko izmečemo na drugi strani dosti denarja za razne pudre in parfume. «Učite se», je blagohotno pripomnila, «od Američank, ki negujejo ne samo lice, ampak vse telo. Američanke, med njimi tudi take s skromnimi dohodki, se rajši odreko raznim sladicam ali nepotrebnim toaletam, pač pa se jim ne zdi škoda denarja za masažo vsega telesa in obličja. Pri tem so trdno prepričane, da za telesno negovanje potrošeni novci prinašajo svoje obresti, kajti ohranjeno mlado lice, telesna čilost in energija so najboljši vir novih delovnih in pridobitnih možnosti.* Njena razlaga in še zlasti njena postava sta napravili name velik vtisk. IS mar E m Mira Zorova: Ženske na smučeh Vsak šport ima svojo svrho. Je pa mnogo panog, ki imajo po več svrh, to se pravi, zlasti za nežni spol, kateremu — skoroda pomotoma — pripadam tudi jaz. Oh, zakaj ni pri nas boksaškega kluba za dame?... Pa je res mnogo športov, ki damam služijo v različne svrhe in se dajo porabiti na veliko načinov. So to pač panoge, ki od telesa ne zahtevajo drugega ko šik in — vtis pojave, čeprav sproti narejen. Dasi ni nujno potrebno; da se športa samega udeležuješ — zaradi vtisa pojave, zgolj zaradi tega, se jih mnogo »posveti* športu. Imam sorodnika, ki je obul škornje, si pritrdil ostroge in se sploh prelevil v elegantnega jahača (še bel žokejski šal je imel za vratom in izkušeno upognjen hrbet), kadar je šel s svojim prijateljem na promenado. Seveda — zaradi vtisa pojave. Smučanje je pa panoga, ki je v tem oziru silno trmoglava. Temu športu se ne da diktirati: sedajle hočem biti takšna in takšna! Smuči že same poskrbe za pri- meren — vtis pojave... In še tako vsemogočna dama se spričo nekavalirske realnosti snega izpremeni v pravi pravcati kupček nesreče. Vtis pojave narekujejo pri smučanju smuči — in nič ne moreš proti temu. In ko sem tako gledala nekoč te kupčke nesreče (mene je naučil mož voziti na skritem kraju, sicer bi me ne bil spravil na dilice, ker mi ni šlo za vtis, ampak za izvršitev njegove želje), ko sem jih gledala na Kofcah, sem nehote izločila iz družbe posamezne tipe. »Fantki* so bili kaj različni in samosvoji! Pri nas so dame kljub vsemu napredovanju še toliko začet-niške, da morajo še vedno pri smučanju iz praktičnih razlogov nositi hlače. Tista, ki pa že kaj zna, jih pa demonstrativno nosi kar naprej, češ — vse, kar je v »kiklah*, ni za nič. In odtod izhaja, da smo smučarke dobile laskavo ime »fantki* ali še izvirnejše — »hlač-mani*. Najbolj je vsem ugajal tisti »pogumni hlač-m a n*, ki ni delal vtisa s svojo pojavo, ampak s svojim znanjem. Ta »pogumni hlačman* je srčkana deklica, ki ima vse ono, kar zadostuje, da postane moški neodločen in je «Allrundsportgirl». Na vse se spozna in vse se ji poda. Njen korak je samozavesten in izkušen. Vsako nedeljo gre »na hribe* v prijetni družbi različnih dobrih in slabih smučarjev, zato ji je tele-mark, plug in kristjaniia i/vrstno sredstvo za koketiranje, pika, Bog se usmili, pika ie pač neizoeribna pika, kadar pridrsa mimo njen ideal, ki zna prečni skok okoli in okoli, poleti pa na kopnem salto! Tn io pobere in se pogovorita, zakaj »hlačman* je vedno razigran, vsak hip pripravljen popiti vroč malinovec. pokaditi cigareto in izlete v mesečno noč tudi lahko dela, ker dobro vozi. V ha iti zna pa prav tako i/vrstno napraviti žeance, kakor tovarišu zakrpati luknjo v (od »zasilne zavore* predrsanih) hlačah. Takih1 »pogumnih hlačmanov* ie pri nas malo. «D omi«liavi fantek* ie za svoieea spremljevalca »slarlko* breme. Ona i^koketira v nlesni šoli gosoodiča. da io. do ušes zaljubljen. povabi v nedeljo na smučanje. Ona se hvali tovarjSieam. kako izvrstno simifii da se ii vsi rrosoodie čudijo. Kadar slučajno zvozi brezno, se nonosna ozre. če se na zavali temu iiikatnr ni ona kriva, ampek teren in Ooree. ki ii ie prn^al talco čn^no smuči, in — katera smučarka na še n>l A I A [3 A D A T™ k' nima nebroj nepotrebnih gumbov n rK U I V/ M I /A It r\ I bo ugajal vsaki dami. .Oglejte si jih pri RADIOTEHNIKA TONE POLJŠAK LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 5. S. Šautel: O sestavljanju monogramov M o n O g r a m, po naše bi se reklo s a m o s 1 o v, prvotno začetna črka kot nadomestilo imena kake osebe (signum, šifra), imenujemo danes navadno ozko združeno spojitev dveh ali več pismenk v enem liku. Monogrami se rabijo od pamtiveka ter se dajo zasledovati že v najstarejši zgodovini Indov in Kitajcev. Obširna je bila uporaba monogramov pri starih Grkih in Rimljanih. Znani so nadalje monogrami, ki so jih uporabljali prvi kristjani kot tajne znake (n. pr. alfa in ornega). Zelo razširjeni so bili monogrami v srednjem veku. Od tedaj so prišli splošno v rabo, posebno na grbih, na važnih listinah, na pečatih, na denarju, rabijo se pa tudi kot hišne znamke, kot skrajšava imen na umotvorih itd. Danes je monogram splošno razširjen v dekorativni umetnosti, v trgovini in indust.m (zlasti pri trgovskih varstvenih znamkah), pa tudi v zasebnem življenju. Monograme srečujemo na hišnih vratih, na industrijskih izdelkih, na slikah in kipih, na raznih listinah in sploh povsod, kjer je treba na majhnem prostoru na lep, oziroma dekorativen način označiti lastnika, avtorja ali kako pomembnejšo osebo. Tudi naš kmetiški narod uporablja prav pogosto sainoslove na svojih izdelkih. Tu nahajamo monograme nabožne vsebine (AM, MARIA, IHS, INR1), pa tudi kot nadomestilo za popolno ime lastnika (pri kozolcih, hišah, pohištvu, orodju in pri ženskih ročnih delih). Naš ženski svet iz meščanskih krogov izdeluje monograme za vse vrste ročnih del, posebno na perilu, na modnih robčkih, na zastavah, na moških plaščili, torbicah in dr. Medtem ko so monogrami, ki jih vidimo na etnografskih (narodnih) izdelkih, večinoma izmišljeni po izdelovalcu dela in kažejo zato prav pogostoma veliko izumljivost in okus, se je udomačila pri naših gospeh in gospodičnah grda razvada, da prerisujejo ali kupujejo neokusne izdelke te vrste, ki imajo svoj izvor fclSt ftfcKSfcU AH AOTUVV/ BCDEFCOKLN P RS /IHMN FkBDEFHKLM NPR d L/ANOPSZ AAB CDEFCHIDKLN 0PR5TV f v zastarelih modnih listih. Ti prinašajo namreč — dobro poznavajoč mentaliteto svojih naročnic — le preradi risbe, ki jih je izdelala nevešča roka kake starikave sotrudnice. Čeprav je monogram sam na sebi majhna stvarca, ki je posvečena predvsem praktičnemu namenu, stoji vendar vedno na tako vidnem mestu, da bi ga morala smatrati vsaka izdelovalka kot ugodno priliko, da pokaže z njim svoj dobri okus. Saj vemo, da je pri nas dovolj spretnih risaric, vemo pa tudi, da imajo ravno ženske pogostoma lepo pisavo. Vsaj te naj bi se potrudile, da bi se izurile v tej strjki v toliki meri, da bi bile sposobne sestaviti za domačo »porabo potrebne monograme. Tem spretnim gospem in gospodičnam naj bodo posvečene tele vrstice. Pogoj za sestavljanje monogramov je seveda poznavanje pismenk. Kakor znano, izvira naša abeceda iz latinske pisave, tako zvane antikve. Ta pisava je ohranjena v svoji še danes nedoseženi lepoti in plemenitosti na mnogih rim-ljanskih spomenikih. Ljubljanski muzej nudi tudi v tem oziru dovolj hvaležnega gradiva. Ko so pobožni menihi v srednjeveških samostanih prepisovali na per-gament svete knjige, so se iz prvotnih črk izciinile v teku stoletij nove oblike. To preoblikovanje črk je iiilo naravno:.v naglici so se jele izpreminjati stoječe črke v ležeče, in pisec ni imel potrpljenja, da oi po vsaki napisani črki privzdignil svoje gosje pero. Tako so nastale med črkami vezi, ki jim dajejo njih posebni značaj. Tako pisavo imenujemo kurzivno. Z njo pišemo še dandanes. Poleg tega moramo vedeti, da so stari pisci srednjega veka radi začenjali nove odstavke z večjimi inicialkami (začetnicami) in da so s povečanimi črkami začenjali tudi važnejše besede. Te črke, ki so se pozneje začele razlikovati od manjših tudi po obliki, so dospele do naše dobe kot črke velike abecede. Danes uporabljamo posamezne stoječe črke večinoma samo v tisku in pri dekorativnih pisavah, a ležeče (kurzivne), kadar pišemo. Pri monogramih se uporabljajo po večini samo velike črke (začetnice) tiskane ali pisane abecede. Če si hočemo pridobiti spretnost v sestavljanju mono-gramov, moramo torej poznati v prvi vrsti te začetnice ali velike črke. Nato si moramo šele pridobiti sposobnost, da združimo po dve ali več teh pismenk v eno skupino. Ko smo našli primerno sestavo, moramo iz-kušati dati črkam še obliko, ki je a) najbolj primerna tehniki ročnega dela, v katerem naj bo monogram izdelan, b) ki ustreza stilu (slogu) dela samega ali ornamentu, s katerim je delo okrašeno. Razlikovati moramo torej idejno skico od izvedbe. Ideja ali zamislek monograma je pa v ozki zvezi z značajem črk, ki jih mislimo uporabiti v monogramu. Oglejmo si torej tipične črke (brez vsakršnih stilnih pridatkov) glede na njih uporabo pri monogramih. V tem oziru moramo razlikovati tele skupine črk: a) simetrične (seveda samo z vertikalno simetrično osjo), b) nesimetrične črke. Med simetričnimi črkami so posebnega pomena pri sestavi monogramov črke, ki imajo navpično premico na levi ali na desni strani, torej: c) črke z navpično premico na desni strani, d) črke z navpično premico na levi strani. Za gotove slučaje je potrebno, da razlikujemo široke in ozke črke. Skupina e) nam kaže vrsto pismenk, ki so že po svoji naravi široke oziroma, ki se dajo brez škode za lepoto in razločnost narisati široko, f) prinaša vrsto ozkih ali na ozki način narisanih črk. Če odštejemo od naše slovenske abecede črke s strešico in ji prištejemo iz tuje abecede še črko W, ki jo nahajamo večkrat pri priimkih v Sloveniji, imamo Za ples Predpust je edini čas, ko človek rad pozabi na dnevne skrbi in si zaželi, da se zopet enkrat napleše na «nov» ali «star» način. Me ženske gremo rajši na maškarado, ki nudi več pestrosti in mikavnosti. Toda večkrat smo v zadregi, kako naj si nabavimo drag kostum. Izposoje-vanje mask je kolikor toliko neprijetno. V izposojenem kostumu ni originalnosti in je izposojina 100 do 200 Din razmeroma draga. Zato priporočamo našim čitateljicam, da si ogledajo originalne kostume v umetniškem ateljeju L. M a t j a n a na Sv. Petra cesti št. 8), ki ima načrte in že izdelane svilene maske že od 250 Din dalje. Tam si lahko izbero tudi potrebno plesno rutico, šal itd. opraviti s 23 črkami. S temi črkami lahko narišemo 264 različnih kombinacij. Od teh niso vse enako težke. Najlažje so morda kombinacije simetričnih črk med seboj, ker jih lahko narišemo tako, da tvorijo združene zopet simetričen lik. A simetrija tvori — kakor znano — že sama na sebi ugodje za oko. Takih sestav bi bilo 50. V sliki 2 a) vidimo nekaj takih primerov. Posebno poglavje tvorijo črke iz slike 1, c) in d), ki jih hočemo na kratko imenovati leve in desne črke. Te črke se dajo na lahek način združiti v skupine, kakor kaže skupina na sliki 2. Tretji način sestave črk po dve in dve, je tisti, v katerem sestavljamo po dve enaki črki. V tem slučaju dobimo paralelne poteze, ki učinkujejo posebno pri izvedbi v dveh barvah prav dekorativno (si. 2 c). (Nadaljevanje prihodnjič.) Šivanje Naša revija ima priloženo krojno polo, tako da si boste lahko same urejevale garderobo toliko, kolikor ste spretne in vam dopušča čas. Če ste v zadregi, ko izbirate model za novo obleko, se obrnite na uredništvo. Napišite, kakšno blago imate in za katero priliko boste imele obleko. Sedaj, ko je predpust, gotovo potrebujete plesnih oblek in mask. Naša modna referentka Vam bo svetovala in Vam poslala skico, če želite. Za odgovor priložite 1 dinar v znamkah. Če imate le eno svileno obleko za razne prilike, si jo preprosto ušijte, krilo nekoliko daljše. Posebej pa si naredite še zvončasti del iz istega blaga ali pa iz čipk, in ga v pasu pripnite na obleko s pritiskači. Tako imate eno obleko v dveh oblikah. Za popoldan in za manjše prireditve imate gladko obleko, za zvečer pa pripnite zvončasti del. Pritiskači so skriti pod pasom. Tudi velika petlja zadaj ali pri strani je zelo dekorativna. Material za športno obleko, ki se lahko obleče tudi pod kožuh ali zimski plašč kakor druga vsakdanja obleka, je mehko volneno blago ali pa džersi. Lepa kombinacija je temnorjavo krilo in svetlorjav žemper s temnorjavim vzorcem. Ali pa tridelni komplet: pli-sirano krilo iz svetlorjavega mehkega volnenega blaga, pleten sveter v isti barvi, okrašen z belo in zlatorjavo široko črto. Tretji del je telovnik iz enakega blaga kakor krilo, popolnoma gladek in brez okraska. Za športne kostume je najbolj praktično gladko enobarvno ali pa črtasto volneno blago. S širokimi črtami ali velikimi kvadrati ni primerno za zvončasto krilo. Športne bluze iz lahke flanele so kaj praktične in prijetne. Domača obleka iz barhenta, flanele ali pralnega žameta nam je postala skoraj neobhodno potrebna. Sicer pa naj bi veljalo pravilo: rajši eno vsakdanjo obleko manj, zato pa lepo domačo. Za otroške oblekce za vsak dan kupite vzorčasto blago, toda ne s prevelikim vzorcem! Krilce je lahko nabrano, zvončasto ali pa položeno v gube. Na pisano oblekco bel ovratnik in zapestnike. Pri nakupovanju morate vedno upoštevati, da je treba tako oblekco dostikrat oprati. Ceneni šivalni stroji V pojasnilo in opozorilo našim gospodinjam! Kaka nesrečna, čarovna moč tiči v kratki besedici «poceni» in kako škodljivo vpliva posebno na naše ženstvo, če sliši in čita o «cene-nih» šivalnih strojih najnovejše in najboljše konstrukcije, ki so poceni in so razen tega opremljeni tudi z vsemi drugimi možnimi odličnimi lastnostmi. Kakor je prav dandanes razumljiva zahteva nabaviti si vse potrebne predmete po kolikor mogoče najnižjih cenah, prav tako ravnajo neprevidno tiste žene, ki se pri nabavi šivalnega stroja ozirajo samo na ceno, ne pa tudi na solidnost in delovno zmožnost — kajti nabava tako zvanih cenenih šivalnih strojev ima za posledico mnogo razočaranj. Kdor je namreč doživel to srečo, da je dobil tak čaroben šivalni stroj, bo kmalu prišel do neprijetnega spoznanja, da ni izdelava stroja nič posebnega in da je vsled tega tudi neoporečnost šivov zelo dvomljiva. Pozneje pride kupec do nerazveseljivega odkritja, da ta ali oni del stroja, ki je podvržen drgnjenju, ni napravljen, kakor bi moral biti, iz jekla, temveč iz navadne mehke kovine. Posledica tega je slabo šivanje, predčasno obrabljenje strojnih delov, klopotajoče ropotanje, razne sitnosti in— draga popravila. Poceni kupljeni šivalni stroj postaja polagoma dražji, a vendar ne dela tako zanesljivo kakor šivalni stroj iz tovarne, ki je že davno dokazala solidnost svojih fabri-katov. In razočaranja? O kaki garanciji, ki obstoji kvečjemu na papirju, ni navadno niti govora, kajti ti ceneni šivalni stroji se sestavljajo v malo znanih tovar- nah ali pa od grosistov, ki nudijo najcenejše, a obenem tudi najslabše blago, kar se ga more sploh nuditi v fabrikaciji šivalnih strojev, ker zanje ni merodajno zmožnost, temveč edino le cena. Stroj dobi na to kako lepo fantastično ime, da ima stvarca tudi svoje ime, dočim ni na stroju najti imena tovarnarja, od katerega bi se lahko zahtevalo jamstvo. In če potem, kar je pač običajno, stroj ne funkcionira, in se obrne gospodinja na dotično trgovino, dobi navadno za odgovor, da se nepravilno ravna s strojem itd. Tudi je popravilo mnogokrat sploh nemogoče, ker ni mogoče dobiti potrebnih nadomestnih delov. In kaj se učite iz tega? Kupujte le v specialnih trgovinah s šivalnimi stroji, in sicer iz prve roke, in pazite, da nosi stroj popolno ime splošno znane tovarne, ki mora že zaradi svojega slovesa gledati na to. da pošilja na trg res le neoporečne izdelke, ki dolga leta sploh ne potrebujejo popravila. Znana Pfaffova tovarna šivalnih strojev gradi že čez 65 let stroje po temeljnem pravilu: «da je za hišno gospodinjo najboljše komaj dobro» in izjavlja v svojih cenikih izrecno sledeče: «Tovarna smatra za svojo častno dolžnost, jamčiti v vsakem oziru za solidnost svojih Pfaffovih šivalnih strojev.» V resnici ni imenovana tvrdka od svoje ustanovitve od leta 1862. dalje opremila ne enega stroja s kakim fantastičnim imenom, ampak je vse svoje stroje dobavljala edino le z vlitim imenom tvrdke Pfaff. Pri nakupu šivalnih strojev ne glejte na ceno, temveč na najboljšo znamko! Pouk v vezenju brezplačen! za rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo kupite ugodno in tudi na obroke pri tvrdki IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ul.7 ali v podružnici NOVO MESTO. Pozor, umne gospodinje! Deset inteligenčnih vprašanj. «Dolgočasno» gospodinjstvo zahteva večkrat hitre od« ločitve v najrazličnejših položajih. In marsikaj važnega je v hiši, ki mu človek nič prav ne ve bistva. Zastavili bomo zatorej v vsaki številki po nekaj inteli« genčnih vprašanj, ki naj naše čitateljicc same odgovore nanja. Odgovorov nam ni treba pošiljati, ampak naj jih čitateljicc primerjajo z odgovori, ki jih priobčimo v na« slednji številki. 1.) Kaj boste storili, če vam bo otrok pil petrolej? 2.) Kaj je treba storiti, kadar se spotoma gumb od« trga od čevlja? 3.) Ali je bolj zdravo sveže ali konscrvirano sočivje? Zakaj? 4.) Kaj naredite z obrabljenimi žarnicami? 5.) Na bel prt kane kaplja tinte! Kaj je treba storiti? 6.) Če prideš domov in začutiš, da uhaja plin, kaj jc treba najprej ukreniti? 7.) Koliko časa prej, preden gre človek v posteljo, se sme večerjati? 8.) Ali je prah škodljiv? 9.) Če sami nimate telefona, kje je najbližji telefon, da lahko naznanite ogenj ali pa kako drugo nezgodo? 10.) Kako se da najlaže potolažiti, recimo, čemeren soprog? Tudi možem dajmo svoj kotiček Dober zakonski mož nam je poslal tele nasvete: Ne sedi pri zajtrku celo večnost — pa tudi ne zajtr-kuj s skodelico v roki! * Toliko lepih reči je na svetu, o katerih lahko ženi govori in razpravlja. Zakaj pripoveduješ svojemu mo/.u vedno domače neprijetnosti? Nujno potrebno ni, da se vrši življenje doma \ p il- nem plašču in domačih čevljih! * Če se preneha žena za svojega moža okusno in skrbno oblačiti, začne primerjati mož druge žene z njo. Ne izdaj nikoli toliko denarja, kolikor ga doniš — moč gospodinje je vedno v rezervnih fondih. * S srečo v zakonu se nikoli ne hvali! Zakon je nežna zadeva, ki tega ne prenese; kajti ne veš ne dneva ne ure, in sreča se obrne v drugo stran. Nobena reč ne vpliva na otroke tako močno kakor nesoglasje med ženo in možem. * Zakaj imaš, draga žena, vedno dosti časa za vse mogoče stvari — le za moža ne? Dober recept. — Kako si ti to naredila, draga, da ti je mož vsak večer doma? — To je čisto lahka reč. Ko je neko noč prišel pozno domov, sem izpregovorila, ne da bi odprla oči: Ali si to ti, dragi? Podvizaj se, ker utegne priti zdaj zdaj moj mož domov. Sreča v nesreči. Pri nekem slavnostnem obedu polije nespretni služabnik neki gospe obleko. Seveda so se vsi vznemirili in razburili, služabnik pa jih je lokavo in samozavestno pogledal in rekel: — Gospoda, samo riikarte se razburjati, v kuhinji je še dosti juhe! Nesebičen mož. — Ali je lepo, draga, v tvojem kotičku, kjer sediš? — Je, lepo in ugodno sedim. — Kaj ti ni hladno? — Ni mi. — Tudi prepiha ni? — Ni ga, čisto nič. — Daj potem, zlata moja, da zamenjava prostora. Kaj bi najrajši. Zakonca, ki sta pričakovala drugega otroka, vprašata svojega prvorojenčka, ali bi rajši bratca ali sestrico. — Najrajši bi mujlinega konjička, se odreže mali. Na napačen naslov. — Ali vidite mu c lepo mlado gospo tam? Jaz se moram z njo seznaniti in dogovoriti, da se kje dobiva! — Kadar vam to uspe, mi morate na vsak način povedati. — Čemu? — Ker sem nje mož. Profesor v kinu. Profesor (v kinu svojemu sosedu): Danes že tretjič gledam ta film, in sicer z isto igralko. Ampak še nikdar ni tako dobro igrala kakor danes! Trgovski zakon. — V tem kratkem času, kar ima ta nesramrež mojo hčer za ženo, si je izposodil pri meni že 50 tisoč dinarjev. — Pa ste dobili od njega že kaj nazaj? -— Sem — svojo hčer. Zakaj si ni ogledal okolice. — Ali ste si ogledali, ko ste bili na letovišču, prelepo okolico? — Ne, sedel sem z ženo ves božji dan doma. — Kako to? — Morala sva izkoristiti sobo. ki sva zanjo plačevala po 100 dinarjev na dan. Naročnina za list s krojno prilogo je za vse leto Din 68"—, za pol leta Din 35-—, za četrt leta Din 18'—. Za Ameriko in inozemstvo dolarja 2—. Posamezna številka stane Din 5—, krojna priloga Din 2—. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Ema Podgornikova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Prule 11. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič). Naši modeli: Remington Norma z vgrajenim tabulatorjem za dom potovanje pisarno Remington 12/92 najpopolnejši pisarniški stroj Piše 92 znakov! Remington Noiseless (brezhrupni stroj) Elitni pisalni stroj Naravnost neverjetna je dovršenost in preciznost naših strojev! A, PRiL TELEFON 3 4 5 6 LJUBLJANA, MARIJIN TRG Soecnalne novosti za masKe A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Mestni trg štev. 10 Telefon 2431 ' " Telefon 243'