46. štel/liku.
U LJubljani, v petek, ZE. februarja 1909.
XUL leto.
»Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na^dom dostavljen:
lelo leto.........K 24 —
pol leta.........9 12*—
žetrt leta........., 6 —
*a mesec........» 2*—
v upravnistvu prejeman:
celo leto.........K 22-—
pol leta........ . » H*—
četrt leta.......... 5*50
na mesec........» 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Urednffitvo: Knaflove ulice št 5, (1 nadstropje levo), telefon »t. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemsi nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta 2a enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. tO je administrativne stvari.
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarja" telefon št. 80.
.Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 25 —
pol leta........., 13 —
četrt leta.........„ 650
na mesec.......... 2-30
veija po poŠti:
za Nemčijo:
celo leto.........K 28--
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.-
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnietvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št« 85. ~
Slovenca mestno politika na Štajerskem.
(Piše Prebmurec.)
Mora se odkrito prizuati, da Sio venci na Štajerskem preveč zanemarjamo mestno politiko, t. j. politiko, katera se ima pečati z vsemi sloji mestnega prebivalstva, osobito pa z delavstvom, obrtništvom in trgovst-vom. Posledica tega je, da Slovenci skoro nimamo srednjega stanu, kar se na narodnem organizmu na Šta-jarskem živo čuti. Labko ja potem umevno, da Slovenci na Štajarskem nimamo niti enega slovenskega mesta, da torej veljamo skoro »zkijačno za delavsko in kmečko maso. skratka, da smo ubog narod, s katerim se tudi od strani vlade primerno postopa. Ko bi bila vsa mesta s trgi vred na južnem Štajerskem slovanska ter bi se bila vrhu tegu znatna manjšina v stolnem mestu Gradcu, bodimo uver-jeni, da bi nas Slovence vladal krogi drugače upoštevali, nego nas sedj, ko nas smatrajo takorekoč le za materijal, s katerim se ima pomnožiti število naših nemških sosedov.
Vitalnega  pomena je z» s oven-
st«/o, da se slovenska politika osredt-toči v stremljenju, da čimpreje postanejo južnoštajerska mesta slovenska, s čemur se obenem ustvarijo kul urna središča, katera bodo imela blagodejni vpliv na svojo okolico. Za politiko takšna smeri pa je treba na rodnih delavcev, kateri morajo biti spretni diplotnatje, organizatorji in agitatorji, ki imajo talent vojskovodje i u so v delavskem, obrtniškem ter trgovskem vprašanju strokovnjaki. — Upajmo, da se najdejo po spodnje-štajerskih mestih in trgih takšni možje, ki bi bili pripravljeni izključuo se posvetiti iuteosivni mestni politiki. Ogromue zasluge, katere si na tem se dosti neobdelanem polju pridobe, bodo še cenili p( zni rodovi.
Mesta, katera pred vsem pridejo vpoštev, so: Brežice, Celje, Gradeo, Maribor, Ormož, Ptoj, R&lgona, Slovenji Gradec in S.ov. B strica.
Gradec je stolno mesto voj vodine Štajerske, kjer bi se Slovenci morali čutiti kakor doma. če imajo Nemci v Pragi ali v Ljubljani, vse kar si poždiijo, in jih diživna moč še pod pira ter Čisto po nepotrebnem ščiti, bi se tudi imelo analogično vse to goditi v  prilog graškim Slovencem
A kakšen razloček j« med nemško manjšino v Pragi ah v Ljubljani in slovensko manjšiuo v Gradcu!? Gra deo je vendar stolno mesto enotret-jinsko slovenske in dvetretjinsko po-nemčene dežele.
Za Slovence ne sme na Štajerskem eksistirati nobeno nemško ozemlje, kvečjemu le slovensko in poneinČeno.
Radgona se dotika na eni strani že poneuičeuega ozemlja, na dragih straneh pa je obklopljeua od sloven skeaja življa Ezontmsko je navezana 7. dobrih treh petin na slovenske ok dičane.
Ostala mesta so na slovenskem ozemlju ter so skoro popolnoma gospodarsko navezana na sloveusko okolico.
Številke govore za cele knjige o sedaoji slovenski mestni politiki na Štajerskem, kakor je razvidno iz kri-žalke sestavljene na podlagi uradnega ljudskega Štetja z due 31. decembra 1880, 1890 in 1900. (Viri: Ooširen imenik krajev na Štajerskem ^ 1883, specialni repertorij krajev na Štajer-ssem 1893 in Gemeindehx kon. Stei-ermark 1904 — Iz poslednjega vira je jezikovna jednakopravnost izginila!)
Domače prebivalstvo po občevalnem jeziku.
Mesta		Nemci	I	Slovenci			Drogi				Skupaj	
												
	1SS0	1890	1900	1880	1890	1900	1880 .	1890	1 1900	1880	1890	1900
1 Gradec .  . .	86.195	100 108	121 662	902	1205	1430	11503	404	581	88 600	101 717	123 673!
Maribor .  . .	13517	15 950	19 298	2 431	2 653	4.062	136	391	88	16 084	18 994	23 448,
Olje ....	3 301	4.452	4 940	1 872	1.577	1.450	23	10	15	5 196	6 039-	6.405:
Ptui ....	2 729	2 630	2916	899	621	540	9	3	6	3637	3 2541	3 462 j
Radgona   . .	2 156	2 073	1 662	112	115	97	4	—	7	2.272	2 188 i	1.766 j
Slov. Bistrica	927	1.180	729	200	94	493	—	4	8	1.127	1.278!	1230 j
Slov. Gradec.	742	745	820	238	223	314	U	—	2	980	968'	1.136i
Brežice .  . .	498	634	723	438	362	391	- 5	1 '	1	941	996 j	1.115!
Ormož   .   . .	440	529	593	456	347	227	H ~~~	—	—	896	876:	820
Skupaj   .  . .	110 505	128 301	153,343	7.548	7.197	9.004	] 1.680	812	j_708	j 119.733	136.310	163.055
Brez Gradca .	24.310	28.193	31.681 j	6646	5.992	7.574	177	408	"l27	31.133	34 593 ;	39.382
				V 0	d s t 0	t k i h						
Gradec .  . .	97 28	98 42	98 37	102 !	1 19	116 i	1 70 j	0 39	0 47			
Maribor .   . .	84 04	83-97	82 30	1511	13 97	17 34	0-85 1	2 06	0 36			
j Celje .  .  . Ti	63 53	73 72	77 13	36 03	26 11	2264 !	0 44	0 17	0 23			
Ptuj ....	75 03	80 82	84 24	24 72	19 09	15 59	0 25 1	0 09	0 17 i			
Rbdgora    . .	94 89	H4 74	94*11	4 93	5 26	549	0 18 1	—	0 40		100 00	
i Slov. Bistrica	82 25	92 33	59-27 I	17 75	7 36	40 06		031	0 65			
■ Slov. Gradec.	75 71	76 95	7218	24 29	23 04	27 64	—	—	0 18 !			
		63 65	64 85	46 55	36 35	3506 i	0 53 !		0 09 j			
i Ormrž   .  . .	49 11	60 69	72 32	5089	39 61	27 68	— i	—	— i			
j Sknoaj       . .	92-30	94 12	91 * '4	6H »3	52H	5 52	1 40	0 6U ;	044	100 00		
j Brez Grade« .	78 08	81-50	8045	21 35	17 B2	19 23 }j	0 57	1-18	0 32 1	100 00		
V dobi 1880 — 1900 je nazadoval slovenski živelj v imenovanih mestih za 0"78°.-M če se Gradec ne računa, pa za 2 12%'» Radgona je edino mesto, katero je v tej dobi ved*:o napredovalo. Ostala mesta ay v dobah 1880 do 1890 in 1900 ali nazadovala ali napredovala. Slov. Bistrica je najbolj slovensko mesto ter je upanje, če bode tako napredovala, da kmaiu pre ide v slovenske reke. Gradec in Radgona sta najbolj p nemčeni mesti, Ormož pa se rapiduo ponemčuje.
Mesta, razvrščena po moči slovenskega elem°nta, slede drugo za dragim v letu 1880: 1. Ormož, 2. Brežice, 3. Celja, 4. Ptuj, 5. Slovenji Gradec, 6. S o venska Bistrica, 7. Maribor, 8 Radgona in 9. Gradec; v letu 1890: 1 Ormož, 2. Brežice, 3. Cehe, 4 S ovenji G:adeo, 5 Ptuj, 6. Maribor. 7 Slovenska Bistrica. 8. Rad gona in 9 Gradec; v letu 1900: 1. Slovenska B strica, 2 Brežice, 3. Ormož, 4. Slovenji Gradeo, 5 Celje, 6 Maribor, 7. Ptuj, 8 Rddgoaa in 9 Gradeo.
Mesta, razvrščena po poslovenje-vanju, s!pde drusjo za drugim v dobi 1880—1890: 1. Radg na in Gradec; v dobi 1890-1900: 1 Slovenska Bistrica, 2 Slovenji Gradac, 3. Maribor in 4 Radgona.
Mesta, razvrščena po ponemČe-vanju, slede drugo za drugim v dobi 1880—1890: 1. Ormož 2 Slovenska Bistrica, 3. Brežice, 4. Celje, 5 Ptuj, 6 Slovenji Gradec in 7 Maribor; v dobi 1890-1900: 1. Ormož, 2 Ptuj, 3 Celje, 4 Brežice in 5 Gradec.
Mesta Hranice, Vyškov in JeviČko na Moravskem so prešla po letu 1900 drugo za drugim v češke roke. Razmerje med cehi in Nemci je bilo v Hranicab 1. 1880 Nemcev 29: Cehov 71, i 1890 Nemcev 32: Čehov 68 io 1. 1900 Nemoev 32: Čehov 68; v Vvčkovu 1. 1880 Nemoev 41: Čehov 59 1 1890 Nemoev 42: Čehov 85 in 1. 1900 Nemoev 11: Čehov 89; v J* vičku l. 1880 Nemcev: 32 Čehov 68, 1. 1890 N.mcev 16: Čehov 84 in 1. 1900 Nemcev 12: Č^bov 88 Po ljudskem Atetju 1 1900 jo bilo r&z merje v Čeških Badjejovcah med Čehi iu Nerrci sledeče: Čehov 60: Nemoev 40 Čehi so Še nedavno zmagali v ttetjem razredu ter so si še priborili deželni poslanski mandat. Mesto kmalu preide v češke roke. V življenju velja geslo: moč proti moči. Moč izvira iz dela, torej delo proti delu. Iz navedenih primerov je videti,
kako močno mora biti zis~,opau narod v mestu, če hoče soodločevatt v mestni upravi.
Slovenci moramo stremiti za tem, da bodemo v vseh stanovih razmerno zastopani. AH ni abnormalno iu za slovenski narod do*o)j poniževalno, da je na Štajerskem iz obrti in trgovine po mestih ia trgih malodane izključen ? V tem oziru se ne moremo izgovarjati na pristrausko vlado in na narodne nasprotnike, ker ta dva činitelja nimata vpliva na naselitev slovenskih obrtnikov io trgovcev, kakor ima*a na namestitev slovenskih uradnikov, ampak v tej zadevi odločuje slovansko ljudst/o in njegiva inteligenca.
V interesa slovenskega naroda je, da po mogočnosti obogati; kajti tudi v politiki velja načelo: toliko velja«, kolikor plačaš Ia Slovenci se imamo odreči nakupičenemu bogastvu po mestih in t g h ter se omejiti na skromne občudovalce oholih oboga-telih tujcev in odpadnikov? S oven-ski narod ima dovolj utemeljenih vzrokov, da svoje narodno imetje razmnoži tudi s tem, da se polasti vendar že enkrat virov blagostanja, kateri so med drugim tudi obrt in trgovina. — Naloga slovenske mestne politike je, da postanejo mesta s trgi vred slovenska in da Slovenci postanejo bogati meščani in tržani ali z drugimi besedami, dana-kupičeno bogastvo po mestih in trgih po vsej pravici preide na slovensko ljudstvo.
K zasedanju državnega zbora
Dunaj, 25. februarja. Predsedstvo poslanske zbornic s je dobilo uradno obvestilo, daje ministrski svet sklenil, da se državni zbor skliče na 10. marca.
Predsedstvo je že sestavilo dnevni red prve seje. Prva tofcka dnevnega reda bo volitev predsednika in podpredsednikov. Starostni predsednik bo poslanec dr. Funke. Novoizvoljeni predsednik bo dal na dnevni red prihodnje seje prvo čitanje rekrutne predloge. Aneksijska predloga in zakon o zavarovanju za starost se bosta izročila, ako bo mogoče, brez prvega čitanja odsekom.
Glede podpredsednikov soglašajo vse stranke v tem, daje naju me s te eje,
LISTEK.
V Studentovih ulicah.
Ljubljanska povest. (Dalje.)
XI
Vsa Ljubljana je bila pokonci. „Gospoda" — kakor so Ljnbljaučanje imenovali aristokracijo, oogato me- 1 ščaostvo in cfioirje — je pripravljala velik izlet po Ljubljanici na Barje Krskovcani in Trnovčani s • marljivo popravljali svoje čolne in jih olep3e-vali z zelenjem in ovetlioami, ter obešali nanje lampijone, kajti ?>ovra tek je bil določen na večer. Za to priredbo so se zanimali vsi krogi in na stotine ljudi se je pripravljalo, da pojdejo ali z vozovi, ali kar peš v Podpeč, kjer je „gospoda" hotela imeti pod milim nebom ples, umetaini ogenj in se  različne  druge zabave.
Pri gosp ci Lici so se zbirali aristokratski uaeležuiki tega izleta. Že osem dni pred to veselico, se ni v hiši o ničemer drugem govorilo, kakor o tej zabavi in kar je bilo ž njo v zvezi. Osem dni so tam imeli vse roke polno dela s prirejevanjem koBtumov in Heleno, ki je vse to videla in poslušala, je obšla vroča želja, udeležti se te veselice. Ta želja je bila toliko naravnejša, ker Helena take prireditve sploh ni Še nikdar videla.
Toda nihče je ni povabi), nihče je ni niti  vpiaaaii  £** at> a*u1ola ^* -
ta izlet. Grofica Lici je bila vse te dni sicer izredno prijazne, a čudovito malobesedna. Kakor je Heleno rada imela — pri tej priliki je ni hotela seboj vzet . Hotela je biti središče vse družbe, najlepša in pajelegant-nejŠa in zato ni marala Helene povabiti, vedoč, da bi jo Helena s svojo lepoto zatemnila in jo izpostavila s svojo preprosto obleko raznovrstnim opazkam.
Spinetti jo skrivaj in zvijačno vplival na razne člane v hiši grofa Attemsa zbirajoče se družbe, da Helene ne kaže povabiti na ta izlet. Storil je to iz maščevalnosti, da bi Heleno ponižal, kajti jezilo ga je na vso moč, da je skrajno odklonila vsak pogovor ž njim, ko jo je navidezno skesano prosil odpuščanja, da jo je v svoji nblazni ljubezni" hotel poljubiti, samo poljubiti, kakor je slo- esno zatrjeval in trkal ob svojo ofioirsko častno besedo. Ni se toliko jezil, da mu je za Streliščem ušla, kakor da mu zdaj sploh ni hotela verjeti in da niti govoriti ni marala ž njim.
Baron Plass je čutil, kako ž?ljo ima Helena. Čital je to z njenega obraza in njenih oči, saj se ni znala pretvarjati. A vendar ni ničesar storil, da bi gospioa Lici povabila Heleno, naj se udeleži izleta. Helena je upala, da ji pomore baron Piass, a ta je poznal položaj in vedoč da bi ničesar ne opravil, je molčal. Morda bi se bila s Heleno o stvari kaj pomenila, če bi bila imela priliko, go-voiiti na »aiueiu; a & piuLk* »* j*ina ■
ni nudila in poiskala jo tudi n^ ta. Od onega večera, ko je bar* n Piass poljubil Heleno, nista bila niti tre no te k sama skupaj, doslej Helene to ni vznemirjalo, saj so ji pogledi barona Piassa pričali, kaj čuti zaojo, toda zadnji dan pred izletom ji je molčečnost barona Plasma vendar za-fVifc postajati nepritetna in sumljiva. Tako srečno je želela udeležiti se iz leta, da je postala nepravična celo napram onemu, ki ga je ljubila.
Žalostnega srca je dan Dre d tem izletom zapustila hišo grifica Lici. Prav do zadnjega hipa je še upala, da ji reče grofica: Pojdite z nami, Helena Toda grofica je bila prav ta dan tako razmiš jena ia zaposlena, da ni utegnila kaj več govoriti s Heleno in se je naposled prav površno poslovila od nje.
„Jutri se pač ne vidiva, ljuba Helena" je rekla grofica in je obenem že odhitela v drugo sobo.
Tedaj je Helena vedela, da so se njene nade razpršile. Vsa potrta je prišla domov, io mislila celo, pretrgati vse zveze z grcfioo Lici in z njeno družbo ter iz svojega srca iz trgati spomin na barona Piassa, kajti rekla si je, da j > ta družba le trpi med sabo iz sebičnih nagibov in da je tudi Plass ne ljubi resnično, ker bi je sicer gotovo ne bil zatajil.
Očara soseda je Heleno sprejela z obrazom, na katerem se je poznalo, da ima njega lastnica posebno novico povedati
rSpet Vas je nekdo iskal," je hitala jp<ipu v titlovali ^u«aa. D^iaV P°" '
staven in prijazen mož je bil tu in je vprašal za Vas."
Helena ni bila pri volji, da bi se zanimala za obiske. Še vprašala ni, kdo da je bil obiskovalec.
„Prosim Vas," je rekla trdo „ni-kar n« pustite nikogar več k nam."
„E, e," se je čudila soseda. „Kai je pa spet? Ali smo že naveličali go sposke družbe? No, pa ta, ki je bil danes tukaj, ne spada h gospodi. Gostilničar je pri „C tronenbaumu" tam za fraučiškansko cerkvijo. Prav prijazfn in postaven možje in mnego je povpraševal za Vas "
„Kaj mi pa hočt *? S:cer je nekaj v sorodu z nami — meiadA je bratranec moje matere — a d islej se ni še nikdar za nas zmenil u
Soseda ni hotela izdati, kaj ji je bil postavni in prijazni Roženo, gostilničar pri „Citronenbaumu" za frančiškansko cerkvijo zaupal. V trenotku, ko je Čutila tolar, ki ji ga je bil stisni Rožanc v roko, je že stala na njegovi strani in mu je slovesno obljubila, da bo njegove namene pospeševala z vsem svojim vplivom in z vso svojo zgovornostjo.
„Ali ste se Vi kdaj zanj zmenili ?" je vprašala seseda ostro. „Še po pogrebu njegove žene niste prišli na vino, dasi Vas je povabil. Pa gospod Rožano je plemenita duša in Vam je to razialjenje že davno odpustil. Danes je prišel sem Vas povabit, da bi šli jutri ž DJim gledat izlet po Ljubljanici in ples v PodpeČi. Tudi mene je povabil in najel je tudi že kočijo, da, Hcleiuea, v kooiii bode v* sedeli, »
v kočiji z dvema konjema in dobro se bomo imeli, kakor pr^va gospoda. No, kaj pravite?"
Heleno je spreletelo tako veselje, da jo je kar dušilo. Torej poj de vendar tudi ona gledat to Čudovito veselico, torej se je bo tudi ona udeležila, čeprav ne v družbi grcfioe Lici. To je bilo vsaj nekoliko zadoščenja za njeno užaljeno samoljubje, to ji je bila tolažba v tej njeni zapušČe-nosti in zato je brez pomisleka sprejela ponudbo postavnega in prijaznega gostilničarja.
„Ker danes ne more več sem priti, sem mu obljubila, da mu pridem povedat, kako ste se odloČili* je hitela pripovedovati soseda. „Koj zdaj poj dem."
„To ne zadostuje," je menila Helena. „ Počakaj te malo, da spišem kratko pisemce in to mu nesite kot odgovor."
„To je pač bolj gosposko," si je mislila soseda, „a dovolj bi tudi bilo, da mu jaz sporočim cdgovor."
Helena je spisala lepo pisemce, v katerem se je zahvalila gospodu Rožanou za njegovo ljubeznivo pozornost in prijaznost ter mu sporočila, da sprejme njegovo povabilo b veseljem. Soseda je nesla pismo v gostilno pri 9Citronenbaumu", kjer je dobila dobro večerjo, vina in pogačo in kjer je v svoji hvaležnosti pri slovesu pri neg'a:
„Pa Če se ves svet na glavo postavi — to mi verjemite gospod Rožano, čez pol leta bo Helena Vaša aaua."
da se sopet volijo dosedanji pod predsedniki.
O osebi novega predsednika pa med strankami ni s g ssja.
Pravico do predsedniškega mesta reklamcje zase krščansko socialna stranka, ki je za svojega kandidata nato mesto že imenovala dr. Pattaia. Toda tudi »Slovanska združitev" reklamira zase pravico do predsedniškega mesta, ker je sedaj s svojimi 125 člaci največje stranka v zbornici. »Slovanska združitev" kandiduje za predsedniško mesto poslanca Mastalko.
Dunaj, 25. febrnarja. Iz parla mentarnih krogov javljajo, da so slovenski  klerikalni   posiauci  zelo ne voljni,  ker  niso  bili  povabljeni na konferenco,  ki  bi   imela omogočiti redno delovanje parlamenta.
Gonja proti češki narodno socialni stranki.
Praga, 25. februarja. Policija je danes zvečer ponovila hišne preiskave pri tajniku narodno socialne stranke, pri organizaciji narodno socialne omladine in v uredništvu »češkega Slova", glasila poslanca Klofača. Polioija je posebno stikala po pismih, ki so jih pisali uredništ.u vojaki. Zaplenjenih je bilo baje mnogo zelo važnih spisov. Preiskovalna kom'si a je zasegi a tudi več privatnih pisem, ki nimajo prav ^nobenega stika s kazensko stvarjo. Proti temu je odločno protestiral poslauec BofivaL
Sodišče je danes znova zaslišalo poslanca Klofača in sioer radi praških demonstracij in radi boj kotnega gibanja. Kkfač se je s.oer odzval pozivu in izpovedal, a je obenem vložil protest, da se ga kazensko zasleduje, češ, daje kot poslanec Še vedno imun.
Odpoved naborov na Ogrskem.
Budimpešta, 25. februarja. Današnji jutranji Usti javljajo, da je vlada dala odpovedati vse nabore. Po izpovedbah na merodajnem mestu odgovarja ta vest resnici. Nabori so bili odpovedani na višji ukaz. O motivih te odredbe molče na merodajnem mestu.
Avstro-Ogrska ne namerava napasti Srbije.
Pariz, 25. februarja. Avstro -Ogrski poslanik grof Khevenhuller se je razgovarjal o političnem oolo-žaju z dopisaikom „Nr-w Jork H^ral-du" ter izjavil, da Avstro-Ogrska ne namerava napasti Srbije. Avstro-Ogrska vlada ni nikdar razmišljala o tem načrtu. Vojne priprave v A stro-Ogrski so samo posledica neprestanega oboroževanja na Srbskem.
Rusija in Srbija.
Belgrad,25 februarja. »Slovo", glasilo stranke kadetov, piše: »Rusija ne sme pod nobenim pogojem zapustiti nesrečne Srbije. Z* nobeno ceno ne smemo pripustiti, da bi avstro-ogrska armada vdrla na srbsko ozemlje."
Rim, 25 februarja. Glasilo italijanske vlade „Pepolo R mano" je priobčil uvodnik, v katerem konŠta-tuje, da se je izvršil v evropskem javnem mnenju velik preobrat na korist Srbiji. V slučaju avstrijsko-srbskega konflikta se Risi j a brez dvoma postavi na stran Srbije „Po-polo Romano" zatrjuje nadalje, da si je v Petrogradu zopet pridobila veljavo vseslovenska ideja; kaj to pomenja, se lahko presodi, ako se nvažoje, da je vseslovanska ideja povzročila tudi rusko-tarško vojno. —
Izvajanja »Popola Romana" imajo tem večji pomen, ker je ta list glasilo italijausfce vlade in ker dobiva informacije naravnost iz ministrstva zunanjih del.
Nova srbska vlada pred skupščino.
Belgrad, 25. februarja. Dolgo pred začetkom seje narodne skupščine je občinstvo zasedlo vse galerije, v sled nepričakovanega navala je predsednik Jovanović dovolil, da je občinstvo, ki ni imelo prostora na galerijah, smelo celo v zbornico. Ko je vstopilo novo ministrstvo v zbornico, ga je skupščina in občinstvo pozdravila z viharnimi živio klici.
Ministrski predsednik Novaković je nato med viharnim pritrjevanjem zbornice in galerije podal deklaracijo, v kateri je nagi a šal, da se je nova vlada rodila v znamenju sluge vsega srbskega naroda. Njena prava naloga bo, da brani srbske narodne interese na zunaj. Nova vlada si je stavila isti program, ki ga sprejela Že preje narodna skupščina. Ta program je vzet iz srca srbskega naroda. Zahteve, ki jih obsega ta program, bo v kratkem času treba uvaževati Evropi. Nova vlada stopa pred narodno skupščino kot šiv dokaz, s kakšno enodnšnostjo srbski narod predlaga svoje narodne zahteve Evropi. Korenine tega narodnega vprašanja ne bodo v srcu naroda uničene, dokler bo živel na eemlji samo eden   Srb. Kraljevska
vlada bo vse svoje moči posvetila obrambi srbskih interesov in bo te interese z vso vnemo zastopala pred velesilami. Vlada hoče varovati ustavo in zakone in zajamčuje v to svrho vsakemu državljanu popolno enakost pred oblastmi in popolno osebno svobodo Pričakuje pa, da jo bo v tem patriotskem delu podpirala vsa narodna skapščina, da bo tako mogoče zagotoviti srbski domovini srečnejšo bodočnost.
Na predlog predsednika Jovano-viča je skupščina sklenila, da se No« vakovičev govor da natisniti ter afi-širati po vsth občinah.
črna gora je pripravljena na vojno.
Bero lin, 25. februarja. Listi javljajo s Ceticja:
Črnogorska armada je že oopol-noma pripravljena na vojno. Vsi re zervisti prvega letnika so na knežev ukaz poklicani pod zastavo. Na her-cegovinski meji so zbrane močne Čete vojaštva. Na vseh gorskih prelazih, ki vodijo iz Hercegovine so postavljeni topovi. V H^roegovini se nahaja že več tisoč srbskih vstašev, ki Čakajo samo na ukaz, da priČno s svojo akcijo.
Radenlsba dolina in njene prirodne jhrlvnostl.
(Odlomki iz popisa  mojega potovanja po Dolenjskem. Fr. Pire.)
Zapuščena, kakor naša Dolenjska sploh, leži ob začetku Kočevske proge, stisnjena v ozko zibelko dveh vsporedno tekočih gorskih reber, romantična Kopanjsko - račenska kotlina, ali morda bolje rečeno: Radenj-ska dolina. V ti dolini se nahaja prava domačija virja dolenjske reke Krke. Vir je Krke, že samo na sebi polno prirodnih skrivnosti, ki bodo prej ali slej odločevale osodo celega toka reke od izvira pri vasi Krki, do izli va v Savo, med Brežicami in Krško vasjo, jo menda Splošni javnosti eno najmanj znanih na celem Kranjskem. Zato morda marsikomu, po-sebno pa Dolenjcem in potnikom, vozečim se po Kočevski progi, ustreženi, ako z nastopnimi vrsticami nudim kratko začrtano sliko o Radenj-ski dolini in njenih prirodnih skrivnostih.
Radenjska dolina je pravzaprav le podaljšani, do Šmarja seg-ajoči, na severozapadn s St. Jursko kot postransko dolino se spajajoči glavni rokav Velike - U poljske (Grosupeljske) kotline. Od le te po železniškem nasipu kočevske prog*e (pod Slivnico) ločena, sega kot dolina zase v jugozapadni smeri koncem Male Račne do Polic, ki tvorijo nekak sklep obeh ju oklepajočih gorskih rebri. Dolžina ji je 6 km; povprečna širočina le 1 km. Smeri je skoraj pravilno severo-vzh.-jugo-zap. Kakor ves dolenji del Veiike-Upeljske kotline, je tudi vsa ta dolina drugo malo ljubljansko barje, oziroma še bolj kot to, skozinskoz s talno vodo prepojena. Od Boštanja doli do Kopanja ima vsled tega tudi ime: »Mo-krine«. Z nebroji globoko zarezanih strug in čudovito vijugastimi kotanjami obdani avet je po večini neobdelan. Le od Kopanja naprej do Za-točnih jam« se vidijo semterlja iz prejšnjega močvirja preustrojene njive.
Drugače pa je vsa ostala s komaj užitno travo prerasla zemlja prepuščena osodi vsakoletnih velikih poplavov. Desno nad njo se dvigajoča gorska črta, sredi katere pelje železnieni tir (postajice Predoie in Cušperk) domaćini vobče imenujejo Jelovec. Raz jugozapadni zadnji vršac te gorske črte zro razvaline zg'odovinskegra gradu gospodov Cuš-perskih resno doli v globoko kotlino. Nasprotno gorovje nima skupnega posebnega imena. Zato pa obilico imen pojedinih parcel, kakor: »De-' setaki«, »Cerje«, »Na Repniei«, »Pod Ključem«, »Pivka« itd. Največ parcel pa nosi ime »Bukovje«.
Zgodovinsko znamenit bi bil »ftmohor«, t. j. velika skalnata duplina blizo vasi Zagradca, kjer je bilo ob časih turških in tudi še francoskih navalov, glavno skrivališče ondotnih seljanov. Je pa v taki goščavi skrit, da ga brez vodnika ne najdeš.
Kot posebnost Radenjske doline je sredi nje stoječi brdoviti otok »Kopanj«, na katerega prijaznem vršacu se nahaja farna cerkev in župnišče, nekoliko nižje zdolej na rebri, pa lična nova šola. Kopanj nudi krasen razgled po celi dolini naokrog, a naj krasne jši dalekogled vživaš n. pr. na večer na gorenjske snežnike. O imenu »Kopanj«, se je, <*e Se ne motim v »Slovenskem Narodu« že razpravljalo. Na svojih obiskih te doline, sem prišel do štirih razlag o imenu »Kopanj«. Otok je spodaj okrog in krog poln požiralnikov in vsadov. Te vse je voda »izkopala«. To bi bil prvi »Ko-
panj«. Drugi se »koplje« v vodi stoječi ob najmanjšem povodnji, okrog otoka. Tretji se ima zahvaliti svoji podobi: »kopi« (kopa). In Četrti je prišel do tega imena, iz zahvale, da so na njegovih rebri h »kopali« pesek, gramoz itd. Vsak, kdor je šel gor kopat, je dejal: grem na »Kopaj«. No, iz vsega tega najti pravo, to prepuščam rade volje veščakoni v razlagi krajevnih imen. Zame je le toliko gotovo, da je bil ta otok svoj čas v tesni zvezi z obema gorama, da ga pa je s časoma prodirajoča voda sprva zgorej izločila, naposled pa tudi na vse strani na zdolej izkopala. To tudi Še sedaj traja in bo trajalo tako dolgo, dokler bo ves Kopanj popolnoma v močvirju pokopan. Temu pa je še dolgo, dolgo, zato si med tem prav komodno mimogrede do Zatočnih jam še preje seznanimo z virjem Krke. Iz katerih in koliko pritokov sestoji to virje, tega danes še ne morem določno izreči, ker s preiskavo postranske doline (Ponova vas - Št. J u rje) še nisem gotov. Doslej znanih mi je 8 pritokov in sicer: »Bičje«, (od J^narja) ; Stari Breg, ali Grosupeljska, (Koren - Grosuplje) ; »Medvejca« in Polomšica, ali Polanšica | (izpod istoimenih hribov okol. Št. .lurje); »Zelenica« (izvira pod postajico Predoie, že ob vznožju doline same) ; Kopanjski studenec; Račna (izvira pod imenom »Šiea« pri M. Račni) ; »Slokovec« zadnji pritok Račne pred izlivom v Zatočne jame). Pritoki izpod Šmarja in Št. Jurske doline (pravzaprav med D. Slivnico, in Ponovo vasjo) se združujejo koncem ločnice Velike-Upelj-ske in Radenjske kotline, v takozvanom »Grosupeljske ni resju«. Vsled pomanjkanja padca v smeri nadalj-nega teka po Radenjski dolini, zaostaja vodovje sredi med obema dolinama ter tvori pravcato močvirje. Seljani ob tem močvirju so dostikrat žrtve raznih epidemij, zlasti pa legarja, katerega pravo gnjezdo tiči haš v tem močvirju. Kar zamore vode odteči, se združi pod železniško progo v večjo strugo, ki pošilja svojo vodo potom velikih vijug mimo vasic Mlačevo (Mlake) do mlina pod Boštajnskim gradom. Tam se ji pridruži Stari Breg. V taki družbi potuje potem pod imenom »Dobrav-ka« doli po »Mokri na h«, mimo vasi Zagradec, kjer je navadno zelo ope-ta in globoka. Pod Zagradcem pa se polagoma končava njen nadzemelj-ski tok. Posejanih je tu na vseh koncili in krajih nešteto »retji«, »ret-jic«. Malim jezerom podobnimi kotlinami, požiralniki, bljuvalniki ter novimi usadi. Prav, kakor drugo Cerkniško jezero. Kam gre vsa ta voda, to je še danes odprto vprašanje.
Velik del te vode — to je gotovo — ostane v dolini in sicer v globokih podzemeljskih rezerovarjih, iz katerih si potem po rovih išče odtoka proti ob vsem bregu prepreženimi požiralniki in od tod doli do glavnih zatočnih jam. Ker pa so nabiralniki vsled pre-malega padca vedno napoljeni, in ker pride tudi od desnega brega to smer ter od jugozapadnega kota v nasprotni smeri (Radna) tudi še voda drugih pritokov (ponikalnic), je naravno, da se vsled zastajanja vrhnih odtokov dviga tudi spodnja gladina do vrhne zemeljske plasti. Posledice tega notranjega procesa leže po vsi dolini v markantnih pojavih pred nami. Voda brizga kviško izpod zemlje in na več mestih se celo zgodi, da teko taki, malim studencem podobni curki na vzgor, torej nazaj proti vodnemu telcu. Pa jim pridejo drugi v naravni smeri tekoči studenci nasproti in na točki glavnega križišča nastane vrtinec.
Svoj čas se pojavi na talcih mestih nova kotanja, nova vseda, nov požiralnik, ozir. tudi bljuvalnik. Tam pa, kjer so se ti pojavi že davno dovršili, najdemo že globoke, nerodno zaokrožene kotanje, ki v globočini 1—2 m kažejo čudovito razjedeno skalnato ogrodje, dostik¥a*f ofcamnelemu koste-njaku velikikih živali podobno. Če ne že nad, gotovo pa ne globoko pod tem ogrodjem zazreš zelenkastomodro gladino podzemeljske vode. Domačini ob ti dolini ne pravijo zastonj, da vsa dolina s pogorjem vred plava nad velikim podzemeljskim jezerom, ki sega tja doli do izvira Krke, ozir. na jugozapadno stran notri do Dobrepoljske kotline, o kateri se domneva, da je bilo svoj čas drugo sedanje Cerkniško jezero na Kranjskem. Ko sem nekateri-krati zasledoval posledice povodnji po ti dolini, sem izlasti krralo po veliki poplavi, zašel na mesta, kjer se mi je zemlja pod manoj kakor kakov splav nad vodo zazibala,, pri tem pa se je daleč naokrog čulo zamolklo bobneče, ne baš prijetno grgranje vode. Po mojih, kot lajik seveda ne, merodajnih mislih, so kotline: Dobrepoljska, Ludenska ter Velika Upeljska Še danes podzemeljsko zvezane z ljubljanskem barjem in to ne glede na Smarsko brdo, ki navidezno zapira pot iz barja v Veliko Upeljsko kotlino ; le ta pa je, kakor smo že zgorej omenili, itak le podaljšek Radenjske doline, Da
sega tu zveza celo do Cerkniškega jezera, ozir. na ostali jugozapadni Notranjski kras, za to, kakor tudi prvo domnevo treba obširneje razlage. Ta kisto tudi o dejstvu, da so ravno omenjene kotline nastale vsled prodiranja nekdanjega visoko stoječega jezera na ljubljanskem barju in sicer najbrže, Še predno je to jezero s pomočjo od nasprotne strani po Veliki Gorenjski-Ljubljanski kotlini prodirajočimi vodami (jezerom) raztrgalo sedanjo preseko med Rožnikom (šišenskim hribom) in ljubljanskim gradom, oziroma le lem in Golovcem (sedaj Grubarjev prekop) itd.
Toda vrnimo se zopet nazaj k povirju Krke. Krajevna lega in sestava površja zabranjujeta prosti odtok iz raznih, zgorej naštetih pritokvv, združenemu virju Krke.
Vsled ravno omenjenih ovir je vsa ta velikanska množina vode primorana si iskati globoko pod zemljo svoj odtok. Le tako si je razlagati, zakaj se je tudi onostran nad Radenjsko dolino se vspenjajočega pogorja se nahajajoči izvir Krke sčasoma tako znižal, da sedaj viri Krke bruhajo globoko izpod tal na kviško, oočim si je preje Krka iskala izstok iz veliko vižje stoječe jame.
Kolikor bolj pa bo splošno poglobljenje ob povirju v Radenjski dolini napredovalo, tjolikanj bolj se bo ali polagoma, ali pa vsled upliva večjih potresov, tud' naenkrat znižal tudi izvir Krke v dolino enakega imena. In tedaj bo tudi Krka, počenši od izvira, polagoma naprej postala to, kar je ob njenem virju v Zatočnih jamah že danes, namreč: ponikalnica. Temu novemu pojavu pa se pridruži druga stara prikazen : Suha Krajika se tudi v ta del danes še vodebogate Dolenjske raz širi. Krka bo tekla podzemeljsko in prišla še le tam na svitlo, kjer bo padec terena v isti visočini, kakor bo stalo istočasno površje na virju, oziroma ob izviru.
Shod
uri-upitah nun
se vrši
*\7" nedeljo, 23. t. rra.-
ob 11. v   Mestnem doma".
Poročal bode
drž. poslanec  Ivan Hribar
o političnem položaja in o stotem delovanju v državnem zbora.
Somišljeniki! vsi h zadnjega na =   velevažen shod! ==
Dnevne vesti
V Ljubljani, 26. februarja.
— Narodno napredna stranki
priredi dne 28. t. m. v Cerknici — hotel  Žumer  — ob  4. popoldne javen shod za somišljenike. Govorila bodeta   gg    dr. Ivan   Tavčar: o političnem  položaju po zadnjem de želnozborskem zasedanju j dr. Anton S vi gel j: o organizaciji stranke. — Isti dan priredi stranka shode tudi v Škof ji Doki in Litiji.   V Škofji Loki  govorita   dež.  poslanca Ciril Pire ia dr. Karel  Triller,  v Li taji pa dež. poslanec dr. Ivan  O ražen   in   dr.   Gregor   Žerjav. So mišljeniki, pridite vsi na shod in agitirajte sa mnogobrojno udeležbo.
— Ddotialilje „Bđećega Pra-pOr|a(<. Glasilo naših socialnih demokratov je postalo sad oje Saše nekako smetišče, kjer se odkladajo različne neresnioe. Posebno intenzivno se bavi jo z dr Tavčarjem, o katerem se v Čas h kaj zlažejo, včasih mu pa na-povedujejo smrt. Kar se zlažejo, tega ne popravijo, kar se pa smrti tiče, žive ljudje, ki so bili za mrtve proglašeni, včasih prav dolgo! Sedaj so prišli na sled grozni zaroti, da so namreč mladi naskočili delnice „Narodne tiskarne", in da jih kar čez glavo in nos nakupujejo po celem svetu Tukaj je rodila želja veliko neresnico, ker se dr. Tavčar z mladimi prav dobro počuti, in ker je „Narodna tiskarna* s svojimi delni oami v tako trdnih rokah da sooialni demokratje zaman pričakujejo kakega uspešnega naskoka! R j bi d a, ki razširja svoje trnje po rdečem glasilu, s tem trnjem ne bo nikogar ranila, najmanj pa dr. Tavčarja! Sioer se pa v bodoče za čenčarije „Riečega Pra porja" ne bodemo več brigali!
— Samomor ^Kranjske hra* ailttloe". Resnica je, da gre po deželi glas, da bode „Kranjska hranilnica" s višala obrestna mero za vloge. To se je govorilo tudi v modrih prostorih, „Kranjske hranilnice41 Že lani meseca oktobra in novembra. Nekateri kmetje, posebno amerikanski Slovenoi, so to res verjeli, dasi še do danes „Kranjska hranilnica" ni zvišala obrestne mere pri vlogah. V solidnih razmerah
je raznašanje takih vpeti nedopustno. No, pa recimo, da „Kranjska hranil, nioa" zviša obrestno mero na 472°/0, a ne, kakor se govori, celo na 43/<° 0 Ker bi „Kranjska hranilnica" cbre štovala vloge do 4l/-2'Vo iQ D* nasprotno dobivala le 47su/0 obresti od posojil, mislil bi človek, da bi ootem še lahko shajala, vsaj za silo Ali to ni tako Po zadnjem priobčenem zaključku (1907) izdala je „Kranjska hranilnica* za plače uradnišnva K 11124034, za davek K 102 27327, in zarazne stvari kron 31185 14, torej skupaj K 244 698 75. Ker bi ji poslovanje torej nič ne neslo, a bi morala plače vati uradnike, davke in druge stvari v znesku K 245 000—, smemo trditi, da bi „Krajska hranilnioa-iinela na leto do Iv 245000 — ali en Četrt milijona izgube. Ako pa bi še radi večje konkurencije zvišala obrestno mero na 4^4Vo* Dlla bi izguba še občutnejša. in sicer to lika da je v takih razmerah ne more prenesti noben zavod, najmanj pa „Kranjska hranilnica". „Kramska hranilnica" tore- ne more in ne sme, če bi tudi hotela, zvi sati obrestne mere, in če bito storila, pogub.la bi sama sebe, ker to bi bi 1 nj en samomor, njena smrt. To bi bil „Kranjske hranilnice" nagel konec
Kako porabi „Kranjska hranilnica" cist dobiček la stega leta? Kakor znano, je „Kranjsaa hranilnica* v uradnem l'siu razglasila, da č stega dobička lanskega leta ne razdeli nič za podpore, ampak da ga pripiše rezervnemu zakladu, če se to res zgodi, potem nastaue vprašanje: kje pa boKranJ8ka hranilnic a jemala denar za vzdržavanje šutvereinskih šol, za razaa n emšk a društva za svoj list itd? Denarja vlagateljev vendar ne sme za to porabljati, teh nemških naprav pa tudi ne opustiti — torej : kateri denar se porabi za t o V
— Oblak „Niredaega doma11 —
prepovedan. Ž včerajšnjim dnem je vojaško zapovedništvo celi ljubljanski garniziji pr epo v edalo obisk „Narodnoga doma". Noben vojak in nob^n i fioir ne sme več Čez prag „Narodnega doma". Kakor je pri vojakih že navada, se vzrok te prepovedi ni povedal nBe-f-hl" je tu in dovolj. Upajmo, da bo s to odredbo vendar eukrat pomagano kazini.
— Ovadba zoper g Senalga o kateri smo vćemj poročali, ni dru zega nič, kakor grdo obrekovanje dveh tujih ž dov in se bo sodnijsko postopalo proti vsakemu, kdor bi te laži razširjal
— IdrJiekl Slovence?! dopisniki so z ipet doprinesli dokaz, da so že davno izgubili vsak Čut za poštenost in da nimajo več iskrice srama.
V notici BGacgl se je spravil nad gerenta" pravi klerikalni dopisnik namreč, da je škoda, da se Gangla radi očitkov gerentu ne more kot poslanca tožiti. To je pač višek za vijanja! čo bi gertnt Zazula ne bi mistifioiral uredništva „Notranjčevega" in ponaredil več podpisov, bi bil že lansko leto tožil tajnika N vaka in uredništvo „Slevenskega Naroda". Tudi že letos je not. kandidat Tdvzes na javnem shodu očital g^renta vsa nje gova lepa dejanja. Zakaj torej gereot teh ne toži, ki ne uživajo poslanske imunitete! Poslanec Gangl je le to povedal, kar so že drugi pred nj m in o čemer se splošno gjvori v „Iirijia.
V tem se vidi brezmejno klerikalno hinavŠčino in pa vso omejenost iu aabitost idrijskih klerikalcev, da iih je mcgočft na tak način farbati Pa tudi draga notica „šakaj ne merajo gerenta", mrgoli klerikalnih laži m Ka vijanja resnice. Za. dekoracijo pivovarne o priliki fantovskega plesa se je rabilo več lesa, fantje so prosili pri predsedniku podpornega društva, da se jim posodi v to svrho oder in se jim je tudi dovolil. Pozneje pa se je dokazalo, da so izposojene deska baje občinske in so se zategadel prireditelji plesa imeli zagovarjati pred gerentom. Občina ni imela najmanjše škode in Če bi je imela, bi se cd prirediteljev plesa gotovo takoj poravnala. Tako .e bilo v resnici in je to dobro znano tudi onim, ki so pisali dotično notico v „Slovenca." Pač manjka besedi, da bi se primerno obsodilo tako grdo zavijanje resnice!
— „Rese v z tel |i" itail|anstvz Dalmacija. Dalmacija je po 98 odstotkov hrvatska pokrajina, v kateri se je pa skoraj do dašojega dne „po stari šegi in navadi" šopirila italijanščina kot uradni jezik na vseh a kr. uradih. Zadnji Čas se ta nečuvena krivica bolj jn bolj odpravlja, kar je seveda Že skrajni Čas, in se mesto italijanščine uvaja jezik prebivalstva, t. je hrvatski. Proti temu „atentatu na italijansko posest" so se pa dvig nili — kakor poroča „Piooolo" — italijanski deželnozboraki poslanci in odposlali ministrskemu predsedniku Bienerthu brzojavnim potom „odločen protest" proti „započetim novotarij in zapostavljanju kulturnega italijan skega jezika v Dalmaciji. — so podpisali:   znani   tržaški pro
<3rŠavnozborski kandidat žalostnega spomina Zdiotto, Salvi, Krekir Smer-kinić, Grgljanovič in Pini Torej med Šestimi ^italijanskimi* deželnoabor-sk)mi poslanoi, ki protestirajo proti avedenju službenega hrvatskega jezika v Dalmaoiji, so nič manj kot trije — Hrvati! — No, ni več daleč dan, ko bo le Še sam Zitiotto reševal „ita-iijanstvo" Dalmacije.
— Is sodbe službe Sodaik dr Jos. Oswatitsoh je premeščen iz Brežic v Maribor. Za okrajnega sodnika v Celje pride dr. Herman Watzulik iz Šmohora na Koroškem. Za sodnike sta imenovana: dr. Rudolf A1 tzi e b I er za O.mož in dr. Rud-lf Kristl za Brežioe. Na S:a jeiskem so torej bili za sodnike pri skoro izključno slovenskih sodiščih imenovani sami N-mci in Nemčurji.
Iz pisarne slovenskega gleda
lišćv.   Jutri, v soboto se uprizorita prvič   operi   „C a v ali eri a rusti--eana4  in  „Gluma čiu  z gospo L Nordgartovo, g. Fialo in g. pl. Vula« kovic m v glavnih vlogah
Slovensko gledališče. Vsled obolelosti g Povhe^a ni bilo mogoče uprizoriti včeraj „Maskotte" in tako smo zopet imeli priliko občudovati .Legij o nar j ea, v katerih je nastopil g Verovšek kot gost v vlogi pogumnega krojača. P. n. sodelujoče moči so cčitao trpele na slabem spominu
Razglas o skladbah na Gre
gorčiceve besede, dcšlih ,, Glasbeni
Matici1'* Na dotični poziv slovenskim skladateljem došlo je „Glasbeni Ma-tihi" d j stavljenega termina, to je do začetka septembra 1907 23 skladb, po stavljenem terminu pa še 4 skladbe, zaupno torej 27 skladb. Od teh se je cdklonilo 10, nsgrade pa so se v skupnem znesku 540 K priznale nastopnim 17 skladbam, ki se navajajo po abecednem redu: 1 človeka ni kar! za bariton in klavir, zložil Josip M ohl; 2. Izgubljeni cvet, mešan zbor, zložil Fran Kimoveo; 3. Kropiti te ne smem. Predsmrtnica za baritonski samospev s klavirjem, zložil R sto Savin; 4 Lastovkam, mešan zbor, zložil p Hogolin Sattner; 5 Na dan! moški zbor z bariton-kim samospevom, zložil Jakob Aljaž- 6 Na dan! moški zbor, Stanko Premrl; 7 Naša zvesda, za samospev s klavirjem, zložil Anton Foerster; 8 Naša zvezda« samospev za tenor ali sopran s klavirjem, zložil p. Hagolin Sattner. 9. Naš narodni dom, mešan zbor, zložil p Hugolin Sattner; 10. O j z Bogom ti planinski cvet! mešan zbor. zložil p. Hugolin Sattner; 11. 0 nevihti, me'an zbor, zložil p. Hugolin Sattner; 12. Pri zibeli, za en glas in klavir, zložil Emil Adami 5: 13 Tone solnce tone. Predsmrtnica za en glas s klavirjem, zložil R sto Savin; 14. Umrl je mož, moški zbor, zložil Anton Foerster; 15. Veseli pastir, m-šan zbor, zložil Anton Foerster; 16. V mraku, mešan zbor, zložil Anton Vilar; 17. Zaostali ptič, baritonski samospev s klavirjem, zložil p. Hugolin Sattner. VLjubjani, dne 19 februarja 1909. _ Odbor .Glasbene Ma-tioe-.
Obrtno pomožno druitvo v
Ljubljani je imelo pretečeni ponedeljek svoj letošnji občni zbor. Načelnik g L Widmayer se je spominjal v svojem ogovoru umrlih Članov in bivših odbornikov Karla H nterlech-atrja, Srečka Nollija in Jerneja Žitnika, potem pa je društveni knjigovodja g. Hofman poročal o delo-v&ujn društva in o računskem sklepu leto 1908. Denarnega prometa je bilo 2 169 132 K 47 h, Čistega do-toč&a pa 5148 K 55 h. Rezervni za-ad je narasel na 129213 K 96 h, sni ustanovljeni pokojninski zaklad pa na 1285 K 28 h. Svojo hišo v ključavničar s ki ulici je društvo prodalo klepar \ u Josi pu Starihi za 15 000 K. bčhi zbor je odobril računski sklep «r načela t vu podelil absolutorij. Na-esto umrlih odbornikov Karla Hm-erlechnerja in Jerneja Žitnika sta tla v odbor nanovo izvoljena gg. ran Bergant in Ivan S oklic, za afiunske preglednike pa gg. Fran andare, Anton Leutgeb in Jo-pLokar. Po .nasvetu g Slobodnika 5 občni zbor soglasno sklenil, da pri-topi društvo Zvezi slovenskih zadrug Ljubljani. V dobrodelne namene se d&rovalu 160 kron, in sicer: Družbi • Cirile in Metoda 20 K, „ Slo ven i Filharmoniji" 20 K, „Narodni Šoliu K, „Društvu rokodelskih pomočni-20 K, Vinoenoijevi družbi 10 K, tvu „8okol Iu 10 K ter za revne Jrtnike 60 K. Novi odbor, ki se je c*raj konstituiral, je sestavljen tako-: Načelnik g. Anton Krejči, nje-,v namestnik g. Ivan SI obodni k, ^gajruk g. Karel Žužek, odborniki Fran Bergant, Ivan Bonač, Jsip K o z a k, Alojzij L en č e k, Fran "yer, Anton Putrich, Ivan So-G. Ludovik Widmaycfr in Ja-Zalaz nik.
>a L dr t z val glmnazl i, To-
■°ve ulice 10, bode jutri dne 27. ruarja ob šestih zvečer v H. nadstropje roditeljski tanek, pri katerem bode preda-
val prof Fr. Vajda o najvažnejših škodljivcih duševne in telesne blagi n j enašega dijaštva
— P. n. roditelji gospodarji in gospodinje, ki jim je do blaginje svojih gojencev, se vljudno vabijo k obilni
udeležbi.
Prva strokovna aknplna „11. D. O.11 mesarak h pomočnikov je izročila čisti prebitek svojega plesnega venČka bolniškemu in podporenmu f indu „N. D. O u 50 K in družbi sv. Cirila in Metoda 10 K. Tako so naii vrli fantje združili zabavo in veselje s plemenitim in koristnim činom. — Živeli!
Zaključni venček „Društva slov. trg. sotruduikov za Kranjsko" s sedežem v Ljubljani se je vršil v soboto dne 20 februarja v vseh prostorih hotela „Ilirije". Uspeh je bil nad vse pričakovanje dober. Veli kanski obisk, kakršnega se ni nadejalo, je pokazal, kako vsestranske simpatije uživa mlado društvo. V okusno z zelenjem dekorirani dvorani je vladala prava guječa. če tvorko, ki jo je plesalo povprečno 40—50 parov, je vodil z eleganco g. Seljak. V znak hvaležnosti so mu dame kot svojemu plesnemu učitelju izročile krasen dar. Aummirana za bava in ples trajala sta do ranega jutra.
Državno podporo je dovolilo ministrstvo kranjskemu dež odboru za otvoritev specialnega tečaja za zadruž niŠtvo v zvezi s slovensko* trgovsko šolo v Ljubljani v znesku 2000 kron in delno pokritje za vzdrževanie omenjenega tečaja za leto 1909. 1500 kron. Znesek 2000 kron so je dež odaoru že nakazal.
Ljubljanski športni klub opozarja še enkrat člane na izlet v Bo hinj. Izletniki se odpeljejo jutri, v soboto, z gorenjskim vlakom ob 3 40 pop. Ziirališčo: južni kolodvor. Članom, ki so se pravočasno prijavili, preskrbi odbor prenočišča.
„Ornltvo za otroško varatvo in mladinsko skrb v sodnem OkralU Idrija" izrefca iskreno zahvalo gospe Aai Gruden roj Likar, soprogi veleposestnika iz Jeličnega vrha, in gospodični Mariji L kar, posestuioi iz Idrije, za njiju pristop k društva kot ustanovnici z zneskom 100 K
Kmetijski tečaj na Ormu. V nedeljo, 28 februarja, priredi vodstvo kmetijske Šole na Grmu tečaj s sle dečim sporedom: Od 9 do 11. dopoldne: O pridelovanju krme, setev detaljnih mešanic. Naprava novih travnikov (vodja Rohrman); od 3 do 5 pop.: Praktičen pouk o režnji trt v šolskem vinogradu v Cerovoih (pri stav Ziolšek).
Baspisano je mesto pomožnega uradnika pri sodišču v Trebnjem s plačo 2 K 50 v na dan. Prošnje do do 14  sušca na omenjeno sodišče.
Vinski semenj pri Sv Križu poleg Kostanjevice bo v torek, 9 marca, ob 11. dopoldne. Na kolodvoru na Vidmu bodo ob 10. dopoldne pripravljeni vozovi.
Zveza slovanskih zdravnikov
V Avstriji. „Osrednja zveza čeških zdravnikovu je sklenila, da ne pristopi k „Zvezi avstrijskih zdravnikov", ia sicer radi nemških zdravnikov, kateri so se izkazali čdhom tako sovražni. Snuje se pa nasprotno z vso vnemo samostojna „Zveza slovanskih zdravnikov v Avstriji".
K. k. Post Rtdna bei Lichten-wald. Tako se glasi uradni pečat v najmanjši vasi na Kranjskem. Ako vestno preiščemo vso okolico ob tej slavno rgermanskiu poŠti, ne najdemo niti enega Nemca, temuČ samo trdo-slovensko tu bivajoče ljudstvo. Vprašamo torej, ne bi bilo umestno, da se ta pangermanski uradni pečat v kratkem Času odstrani? Ravno tako je zahtevati, da se odstrani na poštnem vozičku: „K. k. Post Radna" ali pa taisti napis, kojega je neki hudomušni k ljudstvu v smeh preobrnil v „K. k. Pošta Radna".
Na Lisci pri Celin so našli pre mog   V kratkem ga prično slediti. Imejiteljioa tega rudo sleda je družba, ki je nedavno opustila premogovnik v Pe^evniku poleg Celja,
Bralno druitvo na Bregu pri Celin namerava pričeti prirejati poljudna predavanja. Prvo tako predavanje se ima vršiti na Bregu (pri ge. Ploj) dne 7. marca t L To podjetje je vsega priznanja vredno, kajti glede liudske naobrazbe smo v obče Še na slabih tleh v okolici celjski.
Akad. tehn. druitvo „Triglav" v Grad ju se preseli s 1. marcem v Soh5naugasse 17 I.
Slovensko gledallićv v Trstu-
V nedeljo se v pri zori v slov. gledališča v Trsta izvirna slovenska igra .Mati".
Predpnstne prireditve triaikib Slovencev. Od nekdaj še spadajo predpnstne prireditve tržaških Slovencev mej najlepše in najdostojnejše tržaškega mesta. Posebno se je pa ta napredek pokazal letos v polni meri.
V veliki dvorani tržaškega Narodnega doma so se vršili trije elitni plesi: akademični, trgovski in Sokolova mi-Skarada, kateri so vsi v vsakem ozira sijajno supeli.  Nadalje so se i s to tam
vršili veliki plesi: „Umetniške noči", Ciril Metoda ples, prirejen po tržaški slovenski mladini, in oni narodnega delavstva. Posebno zadnja dva sta bila obiskana od ogromne množice tako , da je letošnji Ciril Metodov ples gmotno skoraj dosegel onega „Lege nazional", za katerega deluje vse italijanstvo v Trstu, a v normalnem obziru je bil prvi visoko nad drugim, kajti vsi udeleženci so bili ene edine sodbe, da je to pravi eleganten ples, med tem, ko ples „Lege naaional" posečajo rasni sumljivi elementi. Ali tudi ples narodnega delavstva se je vzlio ogromne udeleibe vršil nad vse dostojne. Naše vrlo narodno delavstvo je pokazalo, da se tudi ono zna prijetno in obenem dostojno zabavati, kar se pa pogreša na gotovih italijanskih ljudskih plesih Tu naj bi prišel naš strupeni narodni sovražnik nI jdipendente* in bi se prepričal, kje je pravzaprav kultura, kje pošteno iu dostojno obnašanje! Mogoče bi se „neodrešena duša" vendarle sramovala in pričela enkrat pometati pred svojim pragom, i i ven omenjenih ples >v so se vrši i Še drugi nešteti plesi, venČki in zabave, katerih ne moremo tu naštevati. Kot nekak zaključek teh lepih zabav, bo IV. družabni večer nTržaškega Sokola", ki se bo vršil v soboto dne 6. maroa v veliki dvorani tamošnjega „Narodnoga doma", katerega se že danes veseli vsi, prijetne zabave želeći tržaški Slovenci.
Karneval v Trata nekdaj In
sedaj. Do predleti je bilo pustno življenje in njega prireditve v Trstu razkošno in v polnem cvetju, tako, da je slovelo daleč naokoli in se pri merjalo z nekdanjimi tradicionalnimi benečanskimi karnevali. Posebno veličastni so bili zadnje dni pusta takozvani „oorso", v katerega sprevodu so bile zastopane naj ii jej še in naj bogatejše tržaške družine. Že nekaj let sem pa ta tradicijonalni tržaški „oorso" boljinbolj pojema, a kljub temu se je vsa prejšnja leta do letos vršil, ako le še kot žalosten spomin na nekdanje „boljša čase". Ali letos pa nekdaj Uko slavnega noorsc" sploh več ni bilo! V nedeljo in torek se je sioer valila tisoče broječa množioa po tržaških ulicah, videlo se je več pijanih in razcapanih mask, ali pravi „oorso" j d izostal popolnoma. Spočetka so se bile prikazale kake tri, štiri revne kočije, ali videč, da se izpostavljajo smehu hudomušnih gledalcev, so tudi te izginile izpred oči radovednih Tržačanov, kar je bilo edino pametno. K temu popolnemu fias k u pustnega korza je — poleg „drugih časov" — pripomniti tudi za Trst nenavadno mrzlo vreme, ki i sto ta m že nekaj dni sem traja. — Reče se lahko, da se letošnji tržaški karneval niti tako visoko ni povzpel, da bi bil mlajši zarod spominjal na nekdanje luksurijozue potrate in zabave polne pustne dni! — Sio transi t, glori a mundi! . . . .
Bazlirjenle obrata v železniškem skladišču Trat prosta Inka 0. kr. dri. Žel. Za 1 marec 1909 objavljeno razširjenje obrata v železniškem skladišču o. kr. avstr. držav, železnic na carinski meji (meja proste luke) v Trstu se preloži na 1 april 1909
Prijazni gostje V gostilno Voj-noviča v Trstu, ul. Madonnina 3, so došli včeraj boljši gostje, kot izgnanca R »poteč, Signoretto in več takih Vino jih je razgrelo, da so se začeli prepirati in tepsti Mize, stoli, klopi, kozarci in steklenice so frčale po zraku. E len je bil ranjen z nožem, kuharico pa so vrgli ob tla in jo bili z nogami. O Hir, hoteČ jih oplašiti, vzame samokres in ustreli. Toda pri tem je slučajno zadel Ropotoa v hrbet ter ga smrtnonevarno ranil. Ostali so izginili v temnih tržaških ulicah.
Dobri prijatelji so peljali Simo Zdinjaka, ki se je namenil v Ameriko, mesto v prenočišče v neko gostilno v Petrinski ulici v Zagrebu, kjer so ga umetno uspavali ter mu pokradli za vožnjo prišteden denar 440 kron, katere je imel privezane na desni nogi pod kolenom
Prijet srbski častnik. S sobotnim brzo vlakom se je peljal na Nemško potnik z diplomatskim izkazom, pri katerem so našli v njegovi ročni prtljagi 2 puški, patrone in projektile za topove. Izkazal se je za nekega Banza iz Belega grada, ter je brikotne srbski častnik, ki je na poti v Nemčijo naročat orožje. Preiskava se vrši tajno.
Sv. Matija los! razbija, Se ga ni, ga pa naredi, je stari pregovor, kateri re pa letoi ni uresničil. Matija je dobil đosti leda, a ga ni razbil, pač pa nam še napravil novega, katerega, kakor kaše včeraj in danes, se ne bomo še kmalu iznebili, saj je snežilo, kakor bi se berači trgali. Posebno današnji je napravil pri prometu mnogo težkoč. Vsi zvončki in druge pomladanske cvetlice so nas letos korenito prevarale.
LOV na dUrarla. Neki posestnik na karlovtkem predmestju je še dalje časa opasal, da mn nekdo kodi kokoši davit in jajca is gnezd pobirat.
Včeraj je končno pri tem nepoštenem poslu zalotil velikega dihurja ter ga pošteno nalomastil z gnojnimi vilami. Preplašena šival jo je komaj uaesla na piano, kjer pa je naletela na novega sovražnika v osebi postarnega gospoda, ki ga je začel, spoznavši položaj, neusmiljeno mikastiti s svojo palico. Pod težkimi udarci se je di hur zvrnil v sneg. Za plačilo pa je Še z zadnjo močjo ugriznil gospoda za desno roko, ko ga ie hitel pobrati v mnenju, da je ž3 mrtev. Riz* jarjeni posestnik mu je končno s krepkim sunkom upihnil luč nepoštenega življenja.
M i ca Kovačeva se je bila zopet včeraj pojavila pri „Bavarskem dvoru" v osebi brezposelnega natakarja Jožefa Sohioksa rodom iz Cdovoa. Za-vžil je za 2 K 12 h pijače in si tudi privoščil prigrizka. Ko je bilo treba poravnati račun, se pa kratko odre zal, daje „suh". Poklicani polio jski stražnik je nato CelovČana aretoval in so ga izročili okrajnemu sodišču.
Pobegnila sta dne 22 t m. iz
prisilne delavnice v Messendorfa pri Gradcu 19 letni J^žef L'ipŠina iz Ve-likovca in 28 letni Valentin Ivič.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Hrvatov in 10 K ičevarjev, nazaj je prišlo pa 17 Hrvatov.
Izgubljeno In najdeno Uradnik A gust Piohler je izgubil double verižico, vredno 10 K D jak I?an Ober je našel 13 komadov moških ovratnikov. Prevoznik Avgust Tur k je našel moško pelerino. Poštni efi oijal g Ivan Velepič je našel manjšo vsoto denarja. Mastni ubožeo Ignac j Kosem je našel r u valni c >  za žeblje.
Našla ae ie legitimacija za prosto vcžjjo po državni železnici Št. 486 glaseča se n ime Maria Mramor. Dobi se jo v uradu „Narodne delavske organizaoijeu Dunajska cesta št. 6 I
Dela iščejo: 1 pečsrski pom., 3 ključavničarski pom., 1 sodar, 5 slug ali sličnih opravil zmožne osebe, 1 da car ali zastopnik, 1 družinski oče, ki sprejme vsako delo, 1 praktikant k strojniku, ki je bil cdpuščen radi 20. septembre 1903, 1 petošoleo kot uradnik ali pisar iu 1 v knjigovodstvu zmožen mladenič. — Zglasiti se je on „Narodni delavski organizaciji" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 I.
Drobne novice.
— Pravda gospe Borevrske,
slušateljice medicine v Krakovu, se je po Sinevui obravnavi končala z obsodbo urednika lista „Naprzod" na 1 mesec dni zapora, ker jo je obdolžil, da je bila kot priitasinja revolucionarne stranke skrivna policijska vohunka.
— Potres v Mali Aziji V sredo je razrušil grozen potres v Kadil Hissaru v Mali Aziji 1500 hiš. Pod razvalinami je poginilo 37 ljudi, 18 je bilo močno ranjenih, ostali so se z večjimi ali manjšimi poškodbami rešili.
— Ameriški tajfuni Grozoviti viharji, imenovani tajfuni, razrušili so mesto Fizer v okraju A kazar v Ameriki, tako da sta samo dve hiši ostali brez poškodb. 13 ljudi je bilo ubitih, drugi so se poskrili pravočasno po kleteh in podzemeljskih luknjah.
— Letalni strol angleške vojne uprave je dosegel pri zadnjih poskusih tako sijajne uspehe, da bo baje Angleška v tem oziru prekosila v kratkem vse ostale velesile.
— Skupščina turških Srbov, ka tera je zborovala 24 sveč v S koplju, se je pridružila načrtu in preosnovam Mladoturkov.
— Narobe avet Pri nas tož mo mrzlo zimo in jo kličemo k vragu. V Argentiniji pa ljudje umirajo vsled hude vročine. Tamošnji listi poročajo, da doseže termometer v senci 40—42° gorkote, a na solnou 50—60°. Zrak ja težak in soparen ter brez najmanjše sapice zadušljivo pritiska na prebivalstvo.
— Zadali načrt Azeva. Znani revolucijonareo in policijski vohun Aeev je nameraval izdati vse znane ruske revolucijonaroe naenkrat policiji. Osnoval je napad na zimsko palačo v Petrogradu, tje bi se bili sešli revolucionarni vodje cele Rusije. Za organizacijo tega napada, o katerem je dal seveda policiji najnatančnejša obvestila, je dobil Azev že 27.000 rab.
— 85 milijonov frankov je dovolil francoski ministrski svet za francosko mornarico.
— Oproščeni zarotniki. Kralj
je oprostil vse Častnike in podčastnike, kateri so se pridružili nasprotni zaroti v Kraguljevou.
— Volka le ustrelila hčerka nekega gozdarja v Stadelau na Zgor. Avstrijskem. Zadnjega volka so ustrelili na Zgor. Avstrijskem 1. 1827 pri „Mioheldorfu".
-— Vstala boksariev. Iz Šang-haja so došle vesti, da je buknila sopet vstaja kitajskih boksarjev. Vstali so zasedli več utrjenih mest. Is Pekinga so poslani močni vojaški oddelki, da vstajo zaduže.
— Duhovščina pri pogrebih.
Župan mesta Saulieu, okraj Cote d' Or na Francoskem, je odredil sporazumno s tamošnjim vladnim zastopnikom, da se duhovščina pogrebnih obredov ne sme udeleževati v cerkveni službeni obleki Proti nekemu župniku, ki je t*1 j odredbi nasprotoval, so uvedli disoiplinarno preiskavo.
Književnost
Srltanska svetopisemska družba, ustanovljena 1 1804, je izdala že več kot deset milijonov kron za pr vede, tisk in razširjanje sv. pisma Izdala je prevede sv. pisma v 400 jezikih. Družba ne sluli nobeni posebni ceikvi ia se ne peča s propagando za kako posebno krščansko koLfasijo, marveč dela samo na to, da dobi vsak narod sv. pismo v svojem jeziku in to v dobrem, natančnem prevodu Že pred 30 leti je izdala ta družba slovenski prevod sv. pisma nove zaveze. Tisti prevod je oskrbel Josip Stritar. Zdaj je navedena družba priredba drugo, temeljito popravljeno izdajo tega dela, pri kateri se je slasti gledalo na to, da bi se slovensko besedilo popolnoma ujemalo z naj-bohšimi grškimi rokopisi. Prevod je jezikovno usoreu in umeven tudi pri-prost^mu narodu
Vse zs denar Predsednik Kranjske hraDilmc" je po poklicu tiskar in kniigjt žeo Kot predsednik Kranjske hranilnice vodi boj zoper slovenski narod, ljut, neizprosem boj na življenje in na smrt. Kot tiskar in knjigo-tržec pa išče zaslužka pri Slovencih. Zdaj je zopet izdal slovensko knjigo: 12 novel Guya de Man passenta, ki jih je preložil dr. Ivo Šorli.
Telefonsko (n Brzojouni porodio.
Vojne priprave v Rusiji.
Lvov, 26. februarja. »Dziennik Polski« javlja iz Podwoloczyske: V Pruskurov ob gališki meji je došlo te dni 5 častnikov, ki so hodili od hiše do hiše ter poizvedovali, koliko vojakov bi ge moglo nastaniti v vasL
V Podwoloczysko se je predvčerajšnjim pripeljalo s posebnim vlakom 1000 koza kov. Nastanili so jih v tamošnji vojašnici.
Bivši poljski minister — umrl.
Dunaj,   26.    februarja. Tu je
umrl bivši poljski minister dr. Pi«; tak, star 68 let.
Konference barona Hi ene rt ha s strankami.
Dunaj, 26. februarja. Ministrski predsednik baron Bienerth je za jutri dopoldne povabil k sebi zastopnike nemških svobodomiselnih strank.
V sredo so povabljeni k Bienerth u voditelji mladočeške stranke.
Potres na Gornje Štajerskem.
Ljubno, 26. februarja. Danes do poldne ob 11. je bilo tu čutiti dva močna potresna sunka. Ljudje so prestrašeno bežali na ulico. V Dona-vicu in Gossu so tudi   čutili potres.
V Bruku na Muri so čutili potres ob 12. uri 2 min.
Prestolonaslednik    Fran Ferdinand.
Solnograd, 26. februarja. Danes je dospel semkaj na povratku iz Št. Morica prestolonaslednik Fran Ferdinand. Nadvojvoda ostane tukaj teden dni.
Rusija za Srbijo. Berolin,  26. februarja. »Vossi-sche Zeitung« javlja iz Petrograda:
V političnih krogih so mnenja, da je sedaj položaj tak, da je vsak dan pričakovati takšnih zapletajev, ki lahko povzročijo vojno. Ako Kvropa neče vojne, se mora nemudoma složiti. Javno mnenje na Ruskem ne bo nikdar pripustila, da bi katerakoli sila zarobila Srbijo. Ako bi Avstro-Ogrska napadla Srbijo, potem je vojna med Rusijo in Avstro - Ogrsko neizogibna.
Pismo italijanske kraljice.
Rim, 26. februarja. Objavljeno pismo, ki ga je baje pisala kraljica Jelena svoji materi črnogorski   k ne jrinji Mileni, je izmišljeno.
Poziv pod zastavo.
Monakovo, 26. februarja. Tukajšnji srbski dijaki, ki še niso vojaščine prosti, so dobili danes poziv, naj se nemudoma vrnejo v domovino ter se zglase pri vojni upravi.
Sumljivo gibanje srbske armade ob Drini.
Sarajevo, 26. februarja. Onkraj Drine je opažati živahno gibanje srbske armade. Ob meji se zbira vedno več vojaških krdel. Vse kaže na to, da je nastal veleresen položaj.
Avstrijsko - turški sporazum. Frankobrod, 26. februarja. »Frankfurter Zeitung« javlja, da je veliki vezir Hilmi paša povabil avstro - ogrskega poslanika Pallavici-nija danes ob 3. k sebi, da podpiše protokol o sporazumu med Turčijo in Avstro - Ogrsko.
Razširjeno domač« rorrv* o. Vednc voCia po vpraševati m po „jMoll-ovam franco •kem Spanje in eolt" dokazujejo aspe&D vpliv tega zdravila zlaau kon^tnetfa kot bolesti atedojoce, dobro znano ah t novina tično mazilo. V steklenicah po K t 90 Pc postnem povzetji razpošilja to mamilo .ekar nar A Molj,, c. in kr. dvorni SsJotnik na DDNAJ1. Tuchlauben 9 V zalogah pq -Jež©.? je izrecno zahtevati M<»s,l-«»v ^reparM, s,* znamovacs varni >«tw.> ansmfco m v>w*P' sott* ■ 8 ^
O.mrh so v Ljubljani
Dne 8. februara: Albina Okorn, kon-toristinja, 20 let. Ulice na grad 3
Dne *9. februarja: Fran Kom pare, čuvajev sin, 6 mes., Cesta na Rudolfovo železnico 9. Josip Erjavšek, delavec, 82 let, Radeckfga cesta II.
Dne iO. februarja: Ivan Koman, mizarjev sin, l leto, Poljanska cesta 53. Fran Ko-bau, vratar, 56 let, Muzejski trg 3. — Ana Turk, nadporočnikova vdcva, 72 let, Križev-niške ulice 10. - Josip Svetic, železniškega uslužbenca s«n, 22 dni, Bohoričeve ulice itf. — Franja Cerar, delavčeva hči, 50 let, Ra-deckega cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 19 februarja: Terezija Čemažar, dninarica, 23 let
Dne žf. februarja: Ivan Sirnik, čevljarjev s n, 8 let
Dne 2'. februaja: Josip Zaje, delavec, 68 let. — Helena M helič, delavčeva žena, 34 let.
Dne 22 februarja: Anton Maček, ključarjev sin, 3 mes. — Marija Vončina, ko-larjeva žena.
V vojaški bolnici:
Dne 23. februarja: Ivan Goričnik, infan-terist, 24 let
Žitno ceno v 8ud?rr?p$&tt
r>s>« 56 februarja 1909
Pšenica za april 1909    . za 50 kg K 5 3-55
Pšenica za oktober 19e9 za BO'kg K 11*46
Rž       za april       , za 50Jkg K K 60
Koruza za maj        , za 5C kg K 7-8
Ove«    za april      „ za 50, kg k 8 90
10  15 vin. višje
MgoruiotiCne mmtm,
H
-O
Cai
Stanj* j «6
f**,.    metra <  3 ,s
um i h: -s
Vetrovi
Nebo
25; 9.
. zv.
26.1 7 zj. ■ j* P°P.
I 7386	—58	sr jvzhod	oblačno
738 6	-5 8	rirezvetr	*
740*4	—2e	sr. sever	sneg
3rednja včerajšnja temperatura - 6 0°, norm. 0-8°. PacfeT*r?l v 24 uran 4-4 mm.
Včeiaj p poldne In danes dopoldne je zapadlo precej snega.
t
Potrtim srcem naznanjamo, rfa je včeraj ob polu 8. zvečer po dolgi, mučni bolezni v 37. letu dobe preminula naša dobra soproga, ozir. mati, gospa
Jfiinka Rihtar roj. Vindiš
soproga zavarovalnega uradnika
Pogreb predrage rajnice bode v soboto, 27. februarja ob polu 3 popoldne iz dež bolnice k Sv Križu.
Sv. maše se bodo služile v raznih cerkvah.
Ljubljana, 26. februarja i909. Žalujoča rodbi&a Rihtar.
Zahvala.
890
Povodom bolezni in smrti naše predrage, srčno ljubljene hčerke, sestre in tete, gospodičae
Zorane Okorn
kontorlstinje
izrekamo tem potom zahvalo vsem, ki so se nas spominjali s tolažili ob tej ne na do mest ni izgubi
Posebno se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev in vsem udeležnikom pogrebnega sprevoda posebno gg. podčastnikom in karavanskim bratom, ki so blagi rajnici izkazali zadnjo čast.
Ljubljana, *5. svečana 1909. Žslrjoća redbisa Okorn.
Potrtmi srcem naznanjamo turno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oz roma, oče, stari oče in stric, gospod
Fran Peršl
c. kr, evid.nčnl višji zemljemerec v pokoju
danes, dne 25 t. m. ob 8. zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po dol^i in mučni bolezni, mirno zaspal v Gospodu
Pogreb dragega rajnika bode v soboto, dne 27 t. m. ob 4. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Kriiu.
Sv. maše zadušn'ce se bodo služile v župni cerkvi Marijinega Ozna-nenja.
Preblagega rajnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana - Spodnja Šiška, 25 februarja 909.
884 1
£alu|oči ostali.
i
Glavno zastopstvo „Hamburg Amerika Lulo11 IAČ6 zanesljivo m sposobno
pisarniško moč
Sprejemajo se izključno le pismene ponudbe. 854—2
Mlad, maiben
foxterrier
ki o u e na ime , Fleck". z znamko 394, se je zgubil 911 Odda naj se proti nagradi v briv-nict A. Giud, Kongresni trg.
Lepo nu Mirana
mesečna soba
s posebnim vhodom, 80 takof Odda.
Poizve se v hotelu „Union", Frančiškanske ulice, II. stop. III. nadstropje, desno. 909 1
Spretna
kuharica
želi preme niti alnibo v kako bolj So hišo ia je tudi zmožna samostojnega gospodinjstva. 89i- 1
Naslov v uprav. nSlov. Naroda**.
Mlad
ključavničar
ki je tudi zmožen opravljati stroje,
se takol sprejme. 889
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda4*.
Dobro ohranjeno 368-2
motorno kolo
se po zelo nizki oeni proda-
Poizve se pri lastniku Vo|tebu Fortlčn v Elečab, v mestnem t o-dovodu.
popolnoma dobrih
vinskih sodov
od 600 do 700 litrov se zaradi   pomanjkanja prostora
ceno proda. 8*5-2
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Razne prevode
iz nemščine v slovenščino
•irkularjev, pisem in dragih tiskovni )«krbi cono v tej stroki izveibau ■radnji.
Naslov   ?   npravDištvu „SIov.
zaroda**.
preklic.
Naznanjam, da moj sin Frzno Hladnik ni v efi z menoj v trgovski zvezi in nima več pravioe sprejemati zame denar, ker njemn vročenega denarja ne priposnam za plačilo in sploh ne prevzemam zanj nobenih obveznosti. 895
Če vi o a pri Dol. Logatcu, 26 februarja 1909.
Marija Hamerlitc
prej vdova Hladnik.
IŠOO 80
8b3 2
pisarnica moč
za „Slovensko Filharmonijo11. Pisarniškega posla, k* respondeuce, opravil itd. je vsak dan povprečno po dve uri. — Natančnejša pojasnila daje konoertni vodja M. Haba d Plača po dogovora.
Pismene ponudbe na odbor „Slovensko Filharmonije" do konca februarja.
10.000 parov čevljev 1
4 pari čevljev samo K 6 60.
Valed ugodnega ogromnega nakupa ne odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove a močno zbitimi podplati, nxjnovejse oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Vsi 4 p»rl HHino 14 <B-.*0.
7a naročitev zadostuje dolgost
902 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajofe rad zamuniam
Alt fiajec
nazcanja si. p. n. občinstvu, da se 856-9      nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti št. 2,
cvetlični salon
pa pod Trančo.
Izdelovanje šopkov, vencev L L d. Okusno delo In zmerne cene.
:: Zunanja naročila točno, s
Lepo posestvo
obstoječe iz dveh hiš, hleva in Supe, sadnega vrta in nekaj njive za zelenjavo, so prosto voli no proda pod
ugodnimi pogoji. 835 6
Nas ov v nprav. „Slov. Naroda".
Kompanjona
s 10 do 15 tisoč kronami išče trgovec na deželi, kateri ima 130 000 kron prometa na leto Promet bi se s premoženjem glavnice znatno pomnožil.
Ponudbe na upravniStvo „Slov. Narodau pod , Bodočnost11.     840 3
Laški kurzi.
Podpisani vljudno naznanjam, da otvorim tako] v postu, oziroma s L marcem t. 1.
nove loške kurze
od 9. do 12 uro de poldne in i. do 10 uro zvečer.
Honorar pri skupnih kurzih znaša mesečno 3 K, za posamezne osebe 7 K mesečno. 837 3
Anton Šibenik
Gosposke nlice stev. 4, parter, dežno.
5D00 Kron zaslužila
placem onemu, ki ml dokaze, da mola čudesna zbirka
600 kosov samo za 5 kron
nI priložnostni nakup In sicer: Pristna švicarska pat sist Roskopf iepna
ura, točno regal, in ki natančno gre, s 3letno tvorni&ko pismeno garancijo; ameriška double-■lata oklepna verižica; 2 amer. donble-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratoiški in naprsni gumbi, bdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po ieiii; prekrasna naprsna igla s sirnili-hriljantom; micna damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno usn.j. denarnica; par amer. butonov z imit, žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski Uakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. koljć ia na vrat ali v laze iz pristnih jutrovskih biserov; b indiskih čarovnikov —- razvedre vsako družbo in še 3c0 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist Roško, f iepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5 kron. Po povzetja ali denar naprej (tudi znamke; pošilja
t DR Bil C H, svetovna razpoillalnico.
krakov *t*~\. ~>z
N. B. Kdor naroči t zavitka, ura pridanem zastonj prima angl. britev ali 6 najfln. žepnih robcev. Za neng-jajoče denar takoj nazaj, vsak rizik o torej izključen. 893
kr. £v
e
državne Zeleznloe.
Izvleček iz voznega roda.
valja ven ed 1. oktobra 1908 leta.
Mfaod lz Llablleze lat, zaLi
r-oe i jutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesen ice; Vrbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
1 it, žćiTrat, c kr. drž. žet, Beljak čez Po-drciico, CeiOvec , Prago. 7*07 utraj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevja.
a*20 prodp«ldne. Osebni vlak v smeri t menice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, »*?ag{i.
i's8 aroaaaidno. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dri. žel., Trs dri. ieU Beljak, (čea Pod.ožčico) Celovec oz »9fisidne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-'! op lice, Kočevje.
«■45 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, hraga.
?-fO zvooor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, jtudoltovo, Straža-Toplice, Aocevje.
'*SD zveoor. Osebni vlak v smeri: Tržič. Jesenice, Trbia, beljak, (čea Podrožčico) Celovec, irraga.
0*40 peviOOl. Osebni vlak v smeri: Jo-*>wAct; Trbiž, Beljak, jui. iel., Gorica dra. ssi.t Trst drž. aeln Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
9 d hod Is I4usi|au* iari. kolodvori
/•28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, t-oa •»«*•!đn: Osebni vlak v Kanonik. 7*IO zveeer. Osebni vlak v Kamnik ©■50 peneoi. Osebni vlak v Kamnik . 9o oedtljaZ in praaniaoli do 31. oktobra.)
PrlnoO v L|nel|aae |sul. zaLi
O*0O zjutraj. Osebni vlak Ia Beljaka ia* žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak ia Kočevja, Siraš« Toplic, Kitdotfovtga, Grosuplje,
U-22 »redpsridna.  Osebni vlak   ia Prag« Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožć<c in Trbiž, Gorice drž, žet, Jesenic, Tržiča
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevju. Straže Toplic, Rudoltovega, Grosuplja«
4-13 popoldno. Osebni vlak ia Beljak juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (tt Podrožčico) Gorica drž. iei., Trs:* tr. sel. Jesenic, Tržiča.
e-eo sveOor. Oseb. vlak ia P>*zge, Celovc-.
Beljaka (čea Podrožčico) jeseuit. 837 zveoor. Osebni vlak ia Kočevja,Strafc
Toplic, Kudollovega, Grosuplje,
8-40 zvooer. Osebni vlak ia Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Po* rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. Jesenic, Tržiča.
ji-eo p«n«6i. Osebni vlak ia Trbiža, 0* lovca. Beljaka (cea Podrožčico) Tlii drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Prlnod v LJubijauv ara. noloilvov«
e-40 zjutraj. Osebni vlak iz fomnik*. io-BO prodpMidna. Osebni vlak la Ksms^;x, eio zvaAor. Osebni vlak is Kamnika. 0-50 pened!. Osebni vlak ia Kamnika, t Ob nedeljaa in praanikih do 3i. oktobra.;
(Odliodl ia prihodi so oanačeni v erezav •vropajskem času.)
»^•^ijstfs arlifalh ialeiaic v Trsih*.
_ Uolenco
sprejme kaverna „PREŠEBEN" v Ljubljani. 867-2
Lepo zoebllrana
mesečna sobo
s posebnim vhodom, 80 takoj ali p& s 1, marcem odda na Glavnem trgu st. li, II nadatr. 873 i
Prodajalka
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, teli stopiti v trgovino mešanega blaga do 15 marca, Ponudbe na Beti Vidmar« KI Schvvechat 3 pri Daoaju 859-3
Kapi 80 več Sto stan h, dobro t hranjenih
zabojev
vsake velikosti. 8£4 Z
Ponudbe na prvo f ago slo vensko skladišče Jeslh & drug, Gtlnce.
Pozor!
Irarna »Ilirijo'
Kolodvorsko ulice st. 22, 3 minute od ju t nega kolodiora 825-3
bzbf~      vsak dan
vso noč odprto.
V posebni sobi kavarne je na razpolago
nov moderni električni pianino.
II Čudite seli
4 pari čevlje« za samo 1{ 6 90
Zaradi nakupa ogromnega števila obutvi se bode samo kratek čas oddajalo po tej sramotno nizki ceni: 2 para moških in 2 pars ženskih čevljev na trakove
z močno zbitimi, jakimi podplati s posebno finim usnjem obšitih, veleelegantnt najnovejša oblika in moćni Velikost na cm ali po številkah. Val štirje pari stanejo samo 6 90 K. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar brez neprilik nazaj. 8J4
L. Zvveig, Krakov 50/20.
Milijon visokodebelnatib in polasbelnatili
sadnih dreuesl
Jabolka od 6) b raprej, troske, on-bi, dumar kott.DJ, breskve, češplje m*relite itd. od 1 M n-pre.K 20u 0 0 ko-ov lepotnih in d-evorednil) d eves, kos od HO h oapiej J1 ni ijona »epoj tlnih grmov, 100 kosov od K lft naprej *C mil jjnov atiacij,  000 kosov od 2 K do 65 M
15 mil jonov trozdnih sadik smrek beU^s 'M črnega borovca, mecesna, hrasta itd. 1 • U kol sov od 3 K do 1 > K. i milijona jablan » hru*k (divjake«) enoletnih in dveletnih prti vr te, 100 kosov od |«i K do tO K, lm strovan   cenovnik  zastonj in  poštnine prosto
779    GmiT« Žlsre Batlhvsnjja
^raštin^ka uprava Csendlak pri Radgoni
Prva in edina slovenska modna trgovina
za gospode 33
UuH ;nnot Mestni trs li
se. slavnemu občinstvu za nakup
zimskega blaga|
najtopleje priporoča.
-Zaloga velikanska -
Cm brez konkurence!
KaSaZSCRR&Sttr 1-
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
Podružnica v Celovcu. 1.  gianuea k s,ooo.ooo. Itrltarfev* silo« Itov. a.
•prejema vlog« aa ka|liict in b« ttkoćl raina ter jih obrestuje od da« Vlog« p« čistih
II O
14-JJ
o
po dnetnem kura«.
jgj^njfl^ij i« •ttftrtnl atrWsdk laiti R m ■ t • i 1 • m i e k.
Lastnin* 1» tlak »Narodne tiskar****
4573