SCOVEISSKI CIST 1 1 ^j^mmSiSSSiSSSSS I ■ Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6/lit Telefon St. 3467. inierurban 3-497 Kokopisi se ne vračal o Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Posamezna ii. l Dtn, mesečno, čc se spre/ema Ust v upravi, naroč• nlna < Din, na dom In po no iti dostavi/en list 3 Din. Celoletna naročnina SODln, polletna 25 D n, četrtletna 13 Din. lnseratl po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica it. d/11 Poštni ček. račun, C/ubl/ana 13.179 Jele/on itev. 2349 ,Nemških ladij ne b orno plačevali4 Zanimiva izjava Herriota — Finančna katastrofa Nemčije neizbežna — Dolgotrajno posvetovanje nemške vlade - Italija se odrekla nemškim reparacijam — Nemški listi odločno odbijajo francoske zahteve Parii, 12. jul. u. Že včeraj so v Parizu začeli svečanosti francoskega narod, praznika, ki se bo proslavljal prav za prav 14. julija. Med leni pa je zapustil Pariz zadnji vodilni minister francoske vlade, finančni minister Klandin in odšel s svojo rodbino v La Baule. V torek pa bodo vsi ministri zopet polnoštevilno zbrani v Parizu, dn se udeleže velike parade na dan narodnega praznika in da sprejmejo tudi angleškega zunanjega ministra Hendersona, ki bo 14. julija zvečer dospel v Pariz. Dne 15. julija ho Henderson gost francoskega zunanjega ministra Brianda, dne 16. julija pa bo nadaljeval potovanje v Berlin. Od vseh francoskih politikov se je do sedaj samo Herriot v kratkem govoru v Lyonu bavil z nemškim problemom. Herriot je obžaloval. da je Hoover z briskno objavo svojega načrta omajnl varnost mirovnih pogodb. Navajal je: »Dasi mi sami trpimo radi splošne krize in dasi moramo mi sami plačevati 7. novimi ameriškimi posojili iu novimi davki žrtve, ki jih določa Hooverjev načrt v korist Nemčije, smo vendar vedno pripravljeni, pomagati vsem trpečim državam, posebno Nemčiji. toda pri tem liočemo, da bi naše žrtve prišle v dobro nemškemu narodu samemu, njegovim delavcem in trppfemu prebivalstvu, ne pa njegovim špekulantom, ki zahtevajo od nas pomoč samo zato, da bedo mogli svoj denar spraviti v inozemstvo. Za mir nam ni nobena cena previsoka. Nemčija pa ne sme zahtevati, da bi mi plačevali njene križarke. Slično pišejo komentarji drugih parišk. listov. Berlin, 12. julija. AA. Uradni krogi trdijo, da je finančna katastrofa Nemčije neizbežna, če se ne najde vsaj začasna rešitev do ponedeljka. Dve veliki banki toliko da nista ustavili svojih plačil. Nemška vlada je zaprosila ameriško vlado za čimprejšnje definitivne ukrepe v smislu Hoovrovega načrta. Nemška vlada upa. da bo ameriška ta apel sprejela. Pariz, 12. julija. A A. Havas poroča iz Newyorka, da obstoja v Washingtonu namera, da še takoj dajo nemški vladi neobhodni krediti. Berlin, 12 julija. AA. Snoči je imel dolgo sejo ministrski svet, ki je razpravljal o poro- čilu dr. Luthra iu o ukrepih, ki jih je treba podvzeti, da se prepreči finančna katastrofa Nemčije. Berlin, 12. julija. AA. Seja vlade, ki je razpravljala o finančnih ukrepih na osnovi poročila dr. Luthra, se je končala davi ob pol treh. Berlin, 12. julija. AA. Za nočno sejo vlade je vladalo silno zanimanje. Obveščeni krogi so pričakovali, da bo vlada še v teku noči izdala proglas na nemški narod, v katerem bo objavila moratorij. Rim. 12. julija. AA. Italijanska vlada je obvestila baselsko banko za mednarodna re-parncijska plačila, da ne pričakuje obrokov nemških reparacij, ki tečejo od 15. julija dalje. Mednarodno banko za reparacijska plačila je o tem obvestil finančni minister, vlade pa minister za zunanje zadeve. Rim, 12. julija. AA Italijanska vlada je obvestila angleško, da je sprejela poziv za konferenco strokovnjakov, ki se začne 17. julija in ki bo razpravljala o sklepih glede definitivne uvedbe Hoovrovega načrta. Berlin, 12. julija. AA. Vsi listi brez izjeme in brez ozira na strankarsko pripadnost energično odbijajo francosko zahtevo, naj se zahtevajo od Nemčije politične garancije zn finančno podporo, kakor so to objavili listi. Neki list gre celo tako daleč, da trdi, da se ta francoska zahteva protivi dostojanstvu Nemčije. Ostali listi naglašajo, da Nemčija ne more iti glede garancij dalje, kakor je to dejal predsednik vlade Briining v svoji izjavi o nemški politiki. Berlin. 12. julija. AA. Ob 11 se je vršila konferenca ministrov o vprašanju reparacij. Konferenci je prisostvoval ludi predsednik Reichshanke Luther. Konferenca je trajala do 14 popoldne. Ob 16.30 se je sestal ministrski svet radi sklepanja o nujnih ukrepih v zvezi s finančno krizo. Seja ministrskega sveta še traja in je verjetno, da se pred večerom ne bo zvedelo za sklepe. Berlin, 12. julija. AA. Upravni odbor Narodne banke je imel sejo pod predsedstvom predsednika Luthra. Ob 17 seja še traja. Berlin. 12. jul. tg. Po včerajšnjem nočnem sestanku vodilnih članov kabineta in vodilnih privatnih bankirjev, ki jc trajal do jutranjih ur, so se danes ves dan vršili razgovori v drž. pisarni in v nemški državni banki o takojšnji odstranitvi gospodarske krize, /e med razgovori ponoči se je pokazala gotovost državnega kabineta, da se ne bo zanašal na tu jo finančno pomoč, temveč dn je treba kljub temu, da jc po ameriških poročilih dana možnost skorajšnjih inozemskih kreditov za nemško državno banko, treba ukreniti nujne odredbe za notranjo sanacijo in samopomoč. Ta namen vlade se je ponoči sporočil voditeljem velikih nemških bank. Sedaj g; zu to. da sc skupno z volebunkami odredijo one mere. ki bi mogle na najboljši način razbremeniti nemški denarni trg. posebno pa devizni trg. Prišli so do sklepa, da se šc danes, to je. še preden se sestnnc upravni svet mednarodne reparacijske banke v Baslu, izda izjava nemške vlade o nameravanih notranjc-gos|v)dar-.kih odredbah. Predsednik nemške državne banke dr. Luther, ki se je hotel že oh 5 popoldne odpeljati iz Berlina v Basel na jutrišnjo sejo mednarodne reparacijske banke, e zato ostal v Berlinu, dn se udeleži sestavljanja navedene vladne izjave. Namesto njega pa se je z letalom odpeljal v Basel tajni svetnik nemške državne banke Kocke in bo se danes zvečer v Baslu govoril s predsedniki inozemskih emisijskih bank, da jim sporoči, kakšne odredbe se nameravajo izdati v Berlinu. O tem, ali naj se te odredbe uveljavijo potom zasilne odiedbe nemškega državnega predsednika ali potom upravnih uredb, se vrSe ves popoldan razgovori v kabinetu, ki bodo trajati najbrže pozno v noč. Poljski glas Varšava, 12. julija. AA. Poljski tisk. ki se je držal v toku pogajanj o Hoovrovem načrtu zelo rezervirano, zdaj ponovno piše o tem vprašanju. List ABCi pravi, da leži korist Hoovrovega načrta v tem, ker skuša odstraniti krizo zaupanja v Evropi. Največji interes je treba posvetiti zdaj Berlinu, kajti od stališča nemške vlade zavisi, ali hoče zdaj zmerno politiko ali pa se hoče posvetiti politiki revanša in oboroževanja. Nemška vlada se mora o tem odloČiti. Spominska plošča na rojstni hiši Nj. Veh kralja Celin je, 12. julija. A A. Danes je bila na svečan način odkrita spominska plošča na domu, v katerem se je rodil Nj. Vel. kralj Aleksander. Svečanosti je prisostvovalo na tisoče ljudstva iz vse banovine ter številni Sokoli, ki so imeli zlet na Cetinje. Ob 9 dopoldne je korakala povorka Sokolov po z zastavami okrašenih ulicah. Povorka se je ustavila pred komando divizije, kjer je Sokole pozdravil zastopnik Nj. Vel. kralja pri pnv slavi general Maksimovič. General Makstmo-vič je imel pred divizijsko komando lep govor, v katerem je pozdravil Sokole in med drugim dejal, da mu je čast, da more pozdraviti hrabre in moške Sokole, ki predstavljajo fizično moč in ki jo bodo dali na klic kralja na razpolago za kralja in domovino. Pred domom Slobode« se je povorka ponovno ustavila. Na balkonu jc bil ban zetske banovine Uroš Krulj z višjimi uradniki. Po navdušenih ovacijah kralju in Jugoslaviji je pozdravil bana starešina Sokola iz Kotora. prof. Martic. Ban je v svojem odgovoru dejal, da je srečen, da so prišli Sokoli na Cetinje in ravno današnji dan izbrali za zlet. Plemenita in zdrava je ideja, vzgajati telesno in moralno moč. kakor to dela Sokol. Konec ba-novega govora so množice pozdravil s ponovnimi navdušenimi manifestacijami kralju in domovini. Povorka je nato krenila proti domu, kjer se je vršila svečanost odkritja plošče. Na velikem trgu Kralja Aleksandra je bila zbrana velika množica ljudstva, med njimi mnogo kmetov v lepih narodnih nošah. Pred samim domom je bilo zbrano duhovni-štvo, Sokolstvo in vojska, med njo četa mornarice. Videti je bilo mnogo društvenih zastav. Ob 11.30 je dospel ban, malo nato pa zastopnik Nj. Vel. kralja general Maksimovič Predsednik občine Miloševič je v lepem govoru izrazil radost Cetinja in zetske banovine o priliki današnje slavnosti. Zaprosil je bana g. Uroša Krulja, da odkrije ploščo. Ban je imel ob tej priliki govor, v katerem je dejal. da z velikim veseljem odkriva spominsko ploščo na hiši, v kateri je zagledal luč sveta naš ljubljeni kralj in vladar. Zahvalil se je občini, da je priredila ob tej priliki tako lepo slavje. Dejal je, da ie bila srečna usoda. ki je dovedla blagopokojuega kralja Pelra Osvoboditelja, prvega kralja ujedinitelja Srbov, Hrvatov in Slovencev, pred 18. leli kot kneza Karagjorgja na Cetinje, kjer si je v tem orlo-vem gnezdu ustvaril svoj dom. Iz srečnega zakona s kneginjo Zorko je zagledal v tem domu luč sveta naš slavni kralj, odrejen p>.. Bogu za tako veliko delo. ki ga je izvršil v vojni in miru. V toku vsega svojega življenja mu je bil glavni cilj dobrobit ljudstva, s čimer si je pridobil ljubezen in spoštovanje naroda. V tem malem domu se je rodil ta veliki kralj, v katerem --da se združili dve vladarski hiši in ki je z neumornim delom ustvaril za vedno ujedinjeno kraljevino Juge-slavijo. Ban je nato odkril spominsko ploščo z besedami: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander Karagjorgjevič in Njegov vzvišeni vladarski dom! Novzcči Sokoli in množice so priredile ponovne v^ličanstvene manifestacije ljubezni, zvestobe in vdanosti do Nj. Vel. kralja. Z navdušenjem je bila nato sprejeta brzojavka Nj. Vel. kralju, ki jo je prečita! ban. Brzojavka se glasi: 0 priliki današnje svečanosti odkritja spominske plošče na zgradbi doma. v katerem je Vaše Veličanstvo zagledalo luč svetu, v prisi tnosti 2000 Sokolov na zletu in vsega cetinjskega meščanstva hitim, da izrazim z največjim navdušenjem zvestobo in vdam,si ter najtoplejše želje za dolgo življenje in zdravje Vaše in Vašega slavnega doma na srečo in ponos naroda in države. Cetinje je srečno, da more biti mesto rojstva Vašega Veličanstva in srečni so meščani, da Vas morejo šteti za svojega prvega meščana. Nato je metropolit Gavrilo v prisotnosti številnih svečenikov izvršil posvetitev plošče. V oficirskem domu je bila nato zakuska. Ob 20 je ban zetske banovine Uroš Krulj priredil banket v Grand hotelu, Sokoli pa so priredili veliko sokolsko akademijo. Istočasno je občina organizirala veliko razsvetljavo, tako da so odsevale gore v svetlem sijaju do Jadranskega morja in do vseh krajev Črne gore. Na vsem Cetinju ie bila prava ljudska veselica, kjer so guslarji peli narodne pesmi in prebivalci plesali narodne plese. Velik požar v Tržiča Bornova žaga pri kolodvoru pogorela — 22 brizgalen gasilo Tržič, dne 12. julija. Danes zjutraj ob pol 1 ponoči je začelo goreti ua žagi g. barona Borna, ki stoji poleg tržiškega kolodvora. Se predno so mogle požarne lirambe stopiti v akcijo, je ogenj objel poslopje najmodernejše urejene žage in vso zalogo lesa. katerega je bilo ca 3000 m'. Poleg žage in lesa sta zgorela dva železniška voza, ki sta stala na bližnjem tiru. Skoda se ceni črez 2 milijona Din, ki pa je povečini Jug oslov, dijaki v Parizu Parii, 12. jul. AA. Skupina jugoslovanskih študentov pod vodstvom profesorja visoke ekonomske-komercijal. šole v Zagrebu Tvšiča, je posetila kolonijalno razstavo. Študente je sprejel član odbora baron Segnier. Grof Begouen je priredil zakusko ua čast jugoslovanskih študentov. krita z zavarovalnino. Na žagi je bilo redno zaposlenih čez 50 delavcev. Na pomoč je prihitelo 11 motornih in najmanj toliko ročnih brizgaln, ki katastrofe na žagi sami niso mogle preprečiti, pač pa so obvarovale ognja bližnja poslopja. Pomagal je tudi veter, ki je obračal ognjeni zuhelj proti jugu. V nasprotnem slučaju bi bila katastrofa mnogo hujša. Kolodvorsko poslopje, gostilna Košir in tovarna >Pekn<: so bila rešena po srečnem naključju. Vzrok ognja je neznan. Rektor praške univerze umrl. Praga. 12. jul. tg. V nedeljo /.jutruj je umrl za rakom rektor praškega vseučilišča zn študijsko leto 1931-32 redni profesor državljanskega prava dr. Kalka v starosii 40 let. Njegova smrt pomeni veliko zeiiIki za vse uemške študente na praškem vseučilišču. Knut Hamsiin. /nuni norveški pisatelj, je sedaj izjavil, da smutru svoje delo /ji končano in da ne bo nobene knjige več spisal. Povedal jc. kar jc imel |Kivedati in sedaj si želi le ;e nekoliko miru in premišljevanja. Položnice smo priložili današnji številki Slovenskega lista in prosimo vse cenjene naročnike, da o Kamničani izgubili lepe denarje. Mesto, ki je pred vojno sprejelo v svoje okrilje stotine tetoviščarjev, je ostalo po vojni brez tujcev. Vsi so poznali le kraje višje Jesenic, za druge pa niso vedeli! Današnji dan je pa mejnik. Kajti oni. kateri so prisostvovali današnji slavnosti, so morda nevede pomagali Kamniku do boljše bodočnosti. Agilna večina občinskega sveta je sledila zgledu modernih občin, kjer so je že zdavnaj uveljavil izrek: ^Gradimo igrišča in kopališča, da bolnišnic ne bomo rabili!« — Kamnik je eno prvih mest, ki je uresničilo ta pravilen izrek. Lažje je bolezen preprečiti, kakor pa zdraviti. Za zdrav rod pa skrbiš najbolje, ako gradiš kopališča in igrišča. Vsakdo si želi v vročih letnih dneh nekoliko oddiha. Dandanes skoro ni človeka, ki ne bi pohitel lia počitnice. Pohiti pa tjakaj, kjer ve, da se bo dobro počutiL Za prijetne počitnice je pa brezpogojno potrebno kopališče. Vse to danes nudi Kamnik. Izhodišče za krasne izlete, zvezano še z modernim kopališčem, bo Kamnik postal v kratkem času >no naših najlepših letoviških mest. Za današnji pomembni dan se je pa mesto Kamnik tudi temeljito pripravilo in se odelo v svečano obleko. Skoro vse hiše so bile okrašene z zastavami. Ilirija, ki je prihitela z 80 plavači in lahkoatleti k otvoritvi kopališča, je bila sprejeta od kamniških mešča-iov z burnimi ovacijami. Po prihodu vlaka je odšel sprevod športnikov, z domžalsko godbo na čelu, s kolodvora v mesto pred Kamniški dom, kjer se je vršila prva točka današnjega športnega dne. Slavnosti otvoritve kopališča so se pričele s športnimi prireditvami. Dopoldne ob 10 se je vršil štafetni tek 3Xli je sedaj tovarna za letala pridobila velike zasluge za zgraditev ruskega letalstva, ,i je izvršilni odbor podelil Leninov red, pomiloščeni pa so dobili še nagrade od 3000 do 10.000 rubljev. i Ta vest najbolj označuje težave, v katere je zašel boljševizem. Boj proti inteligenci, ki naj bi z iztrebljenjem te, kronal načrt pjati-letke, je dosegel ravno nasprotno in je spravil v nevarnost izvršitev tega načrta, tako da je bil Stalin prisiljen krmil oprecej zaobrniti. Seveda se s tem boljševizem na znotraj ni prav nič izpremenil. Novi načrti Stalina so le posledica silne zadrege, v katero je zašel boljševizem. Boljševiki krčevito taje, da bi tako-zvana gospodarska reforma pomenila kapitulacijo boljševizma. Tako so v plenarni seji osrednje komisije komunistične stranke sovjetske unije izjavili, da ukinitev enake plače la vse nikakor ne pomeni, da bi se odrekli višjim načelom komunizma. To se pravi svetu in komunistom pesek v oči metati. Dejstvo Sest dni nad polarnim ozemljem Kje in kako bo letel zrakoplov „Croi Zeppelin" štafet. Zanimivo je pri tem dejstvo, da so domačini postavili štiri štafete. Ideja športa osvaja tudi naše podeželje. Borbi štafet je prisostvoval skoro ves Kamnik. Tako burno pozdravljam niso atleti niti v večjih mestih. Kot prva je prišla na cilj štafeta Primorja, drugi so bili Kamničani, pri katerih so tekli j najboljši atleti Ilirije, kakor Vidmar, Kumer. Oslabljena Ilirija je prispela šele tretja na cilj. Po končanem štafetnem teku je odšlo občinstvo na kopališče k otvoritvenim slavno-stim. Velik prostor, na katerem je zgrajeno kopališče, je bil poln občinstva. Slavnostni govor je imel g. župan Kratner, kateri je pozdravil navzoče zastopnike oblasti, predvsem podbana dr. Pirkmaierja, in zastopnike tiska. Lep govor je imel tudi g. podban, ki je po-vdarjal, da pomeni graditev kppališč veliko socijalno delo. V tem pogledu Kamnik pred-njači. Ko je župan izrekel besede: Kopališče je ctvorjeno, je skočilo 50 mladih in utrjenih atl; ' j v v vodo in s tem aktom je bilo kopa-liš otvorjeno. Nato so se vršile plavalne in skakalne tekme. Plavači Ilirije so s svojim nastopom pokazali domačinom, kako lep je plavalni šport. Višek športnega programa so bili skoki s stolpa. Šele po nastopu plavačev in skakacev so Kamničani videli, kaj vse pomeni kopališče. Nejevolja radi velikih stroškov — ki pa prav za prav niti niso tako veliki — je postala precej manjša. Vsota okoli pol milijona dinarjev — toliko bo stalo kopališče — uiti z daleka ne odtehta dobička, ki ga bodo imeli občani od kopališča. Z jezom so dosegli, da imajo v tekoči vodi bazen, ki je ravno tako velik, kakor ga ima Ilirija. Radi tega se bodo v Kamniku lahko vršile vsako leto velike plavalne tekme. Kaj to pomeni za Kamnik, bo pa pokazala že najbližja bodočnost. Radi neposredne bližine Ljubljane bo postal Kamnik izletniška točka. V Nevljico se bodo hodili kopat — atleti bodo pa hodili v Kamnik tekmovat Tudi na banketu opoldne, na katerem so se zbrali domači odličnjaki, je bilo izrečenih več pomembnih govorov. Najpomembnejši je bil govor dr. Lapajneta, podpredsednika Ilirije. V svojem govoru je povdarjal, da je le zdrav rod bodočnost države. Zdrav rod pa dosežemo s športom, ki odvrača mladino od gostilniškega življenja. Še posebej s tega stališča je otvoritev kopališča važen dogodek Preko smrtne obsodbe in pomUoščenja do Leninovega reda je, da je sedanja kriza boljševizem prisilila, da se je vrnil k gospodarskim načelom, katera je doslej pobijal nož. To mora odpreti oči tudi tistim, ki mislijo, da je le v komunizmu rešitev sedanje svetovne gospodarske krize. Razvoj v Rusiji kaže, da je ravno nasprotno slučaj. Pobijanje brezposelnosti v Nemčiji. Berlin, 12. julija. AA. Po načrtu o pobijanju brezposelnosti v Nemčiji in v zvezi z zasilnimi odredbami, je izjavil odbor državnih železnic, da bo izvedel velike gradnje, pri katerih bo zaposlenih sezonsko 50.000 delavcev. Polagali bodo tračnice ter vršili terenska dela na progah. Po petih mesecih bodo ti delavci zopet odpuščeni. Chaplin se naseli v Franciji. Pariz, 12. julija, n. Kakor javljajo pariški listi, namerava Chaplin zapustiti Holywood in se za vedno nastaniti na francoski rivieri v svojem gradu Juan les Pins. Tam namerava preživeti tudi svoje medene tedne, ker se hoče poročiti s češko igralko Marijo Miiller. Pariz, 12. julija. AA. Havas poroča iz Stockholma: Francoz Ladoumegue je postavil na daljavi 2000 jardov hitrostni rekord s 14 minutam 52 sekundam. Friedrichshafen, 12. julija, s. Odhod zrakoplova Grofa Zeppelina« v polarne krajo je sedaj določen na 20. julij. Sredi julija bo zrakoplov obiskal še angleško glavno mesto in ob tej priliki v Londouu ludi pristal. Po okrožni vožnji nad Angleško se bo »Zeppelin'' vrnil v Friedrichshafen in se pripravil za veliko pot ua sever. Gre sedaj samo za čisto znanstveno raziskovalno vožnjo v polarno ozemlje, katero je družba Aero-Arktik že dolgo nameravala. V nekem razgovoru je dr. Eckener zanimivo opisal, kako si 011 in njegovi sodelavci mislijo potek vožnje na Severno ledeno morje. Polet se bo moral prilagoditi splošnim vremenskim razmeram, na katere 1» zrakoplov na severu naletel. Od teh vremenskih razmer je tudi odvisuo, kje bo zrakoplov letel. Za sedaj je nameravana sledeča pot: Zeppelin bo najbrže 25. julija iz Berlina, kjer bo naložil gonilna sredstva, letel v Leningrad. Od tam bo šel, ne da bi pristal v Arhangelsku, na i otok Novaja zemlja. Ko dospe zrakoplov tja, j bo letel ob vzhodnem obrežju tega obširnega j otoka in bo prodrl v arktično morje v smeri ! proti Travnatemu otoku, enemu najbolj se- | vernovzhodnih otokov skupine med Nanse- ' novo (nekdanjo Franca Jožefa) deželo in domnevno Severno deželo,-. Nato bo Zeppelin poizvedoval o pokrajini severnega konca Se povsem neznane -Severne dežele*. Morda bo zrakoplov letel tudi nad otokom Kamenevem, kjer se je pred leti osnovala postaja s štirimi ruskimi učenjaki. Nato bo letel v smeri proti Novosibirskim otokom. Blizu teh se bo zrakoplov najbrže obrnil in bo letel črez rt Celjuskiu in vzdolž pololoka Taimyr proti Leningradu. Med to vožnjo bo : Grof Zeppelin: izvršil različne naloge. V bližini Travnatega otoka se bo srečal z ruskim ledolomilcem Malyginom t, ki bo dne 15. julija odplul iz Arbangelskega na turistično potovanje v Severno morje. Z Malyginom si bosta pri srečanju najbrže izmenjala pošto. Ce bo prilika ugodna, bo Malygiuc oddal tudi euega potnika na zrakoplov ali obratno. Ali bo Zeppelin« zato pristal na vodi, kakor se mu je pred kratkim posrečilo na Bodenskem jezeru, ali pa bodo spustili ali dvignili moža s posebno košaro na zrakoplov, vse to je odvisno od razmer. Zrakoplov bo delal roko v roki z ledolomilcem tudi na la način, da si bosta po brezžičnem brzojavu izmenjavala meteorološke podatke. Po leni srečanju se bo najbrže dvignil eden od učenjakov na otoku Kamenevn na krov >Zeppelina«. Poleg geografskih izsledkov, bodo mogli znanstveniki, ki se bodo te vožnje udeležili, ugotoviti tudi mnogo izsledkov na polju zemeljskega magnetizma in meteorologije. Posebno važen pa je polet na Novosibirske otoke, ker naj ta polet doiene, ali se na tej poti nahaja kakšna zemlja, ker nekateri raziskovalci trdijo, da je, drugi pa zopet zanikajo. Dosedanje moštvo je reducirano od normalnih treh na dve ladijski straži, ker bo zrakoplov plul najbrže le s tremi ali štirimi motorji. Dalje se bodo vožnje udeležili znanstveniki, raziskovalci, časnikarji in fotografi. Vse vodstvo je v rokah dr. Eckenerja, vse znanstveno raziskovanje pa vodi ruski profesor Zamojlovič. Kakšnih nevarnosti za zrakoplov, za moštvo in za potnike pa po mnenju dr. Eckenerja pri tej tečajni vožnji ni. Tudi ni nevarnosti, da bi se led nabral in obtežil zrakoplov, ker v tem času tudi v tečajnih pokrajinah ni mraza iu more toplota kvečjemu malo pasti pod ničlo. Sicer pa more spretna in previdna navigacija tudi premagati morebitno nevarnost obtežitve z ledom. Kljub vsemu pa ima zrakoplov s seboj za vse slufaje popolno tečajno opremo, kakor sani, šotore, gumijaste čolne, spalne vreče, primerna oblačila in primerno hrano, ne pa tečajnih psov, ki bi bili sedaj poleti brez pomena. Polet, ekspedicije iz Leningrada do Novo-sibirskih otokov in nazaj bo trajal približno pet do šest dni. „Groi Zeppelin" na Dunaju Dunaj, 12. julija. AA. Davi ob 8.30 se je ob burnem pozdravljanju stotisočev gledalcev rpustil na letališču v Aspernu Grof Zeppe-linr. Dr. Eckenerja je pozdravil zvezni predsednik Miklas, kancelar Burescb, minister /a trgovino Ileinl ter predsednik občine Seitz. Ob 9.30 je krenil -Zeppelin,- iz Asperna na krožni polet po Avstriji. Leta se med drugimi udeležujejo zvezni kancelar, minister za notranje zadeve in minister za trgovino. Dunaj, 12. julija. 11. Zrakoplov Zeppelin-je danes po svojem prihodu na Dunaj priredil propaganden krožni polet po Avstriji. Letel je preko Semmeringa, Celovca, Beljaka ter se vračal po Dravski dolini, pri čemer je letel tudi nad jugoslovanskim ozemljem pri Mariboru, in se je potem vračal čez Gradec ua Dunaj. Ob 7 zvečer je zrakoplov ponovno star-tal z letališča pri Aspernu in se vruil zopet v Friedrichshafen. Zeppelin nad Mariborom Maribor. 12. jul. Danes ob 14.20 je priletel s koreške smeri preko Dravograda in Ruš v Maribor >Zeppelinc na svoji poti iz Celovca proti Gradcu. Razumljivo je, da je prvi let ogromnega zračnega vozila preko Maribora vzbudil veliko zanimauje prebivalstva, zlasti, ker je ta let bil že najavljen od radia. Ljudje so se zbirali na trgih, ulicah, strehah in terasah ter občudovali ogromni zrakoplov. Celo na Mariborskem otoku, kjer je bila danes največja frekvenca v letošnji sezoni, je ži-vahno kopališko življenje za nekaj časa zastalo, ter so kopalci spremljali let rZeppe-lina«, ki je plul v počasnem tempu preko mesta in nadaljeval svojo pot proli Gradcu. Njegov povratek preko Maribora je napovedan okoli 20, vendar ob času poročila ga še ni na obzorju, in ni mogoče ugotoviti, ali se bo držal programa svojega leta. Čedna brata. Berlin, 12. julija. A A. I/. Bremena poročajo, da je uveden postopek proti bratoma Heinz in Friedrich Lahussen kot šefoma velikega koncema za volno :-Nordostwolle<-. Obtožena sta, da sta prirejala lažnjiva poročila za delničarje. Nemški zakoni predvidevajo za tako dejanje kazen do enega leta zapora, globo in začasno izgubo državljanskih časti. Bremen, 12. julija. AA. Šef tvrdke >Nord-ostvvolle« Lahussen je izročil včeraj predse® niku Trgovske zbornice svojo demisijo kot šM tvrdke. Upravo je prevzel podpredsednik Gustav Stipio. A. P. Cehov: Uradnikova smrt Eksekutor Ivan Dimilrič Cervjakov je sedel aekega večera v drugi vrsti parterja in zamaknjen strmel v prizor na odru, kjer so igrali »Kornevilj-ske zvonove«. Nenadoma... (Pisatelji, ki ta »nenadoma« ob vsaki priliki uporabljajo, imajo čisto prav. Življenje je tako polno teh »nenadoma«, da skorajda nobena povest brez njih biti ne more.) Nenadoma se je torej zgodilo, da je eksekutor strašno izbulil oči, pridržal sapo, namrdnil obraz, okrenil glavo v stran, se nagnil naprej in... in... grotnovito kihnil. Kihnil je, kakor kihajo ljudje dan za dnem. Kihanje ni nikjer in nikomur zabranjeno. Kihajo kmetje in ministri, včasih tudi tajni svetniki. Ves svet kilia. Cervjakov se radi tega ni niti malo vznemiril. Kot vljuden človek si je obrisal nos 7. robom in potem nedolžno pogledal okoli sebe, oe ni morda koga drugega vznemiril s svojim kihanjem. In se je tedaj v resnici prestrašil. Opazil je, ■la je starec, ki je sedel pred njim v prvi vrsti, jezno brisal z rokavico svoj« čelo in vrat in polglasno godrnjal. Cervjakov je spoznal v star™ civilnega generala Brizžalovn, ki je služil v notranjem ministrstvu. »Oštrkal sem ga, o Bože,« se jo zgrozil Cervjakov. »Ni moj predstojnik, tuj predstojnik je, ali vendar ee ne spodobi, dn sem ga oštrkal. Vsekakor se moram opravičiti.« Odkašljal se jc kakor človek, ki mu je nekaj , silno nerodno, se nagnil a telesom naprej in 5ci?nil generalu v uho: »Oprostite vaše blagorodje, oštrkal sem vas... Zgodilo se je povsem slučajno .. .< »Ze prav, že prav.« »Za božjo voljo, oprostite mi... Neljuba nezgoda ... Nisem hotel...« »Toda prosim vas, sedite. Pustite me, da poslušam.« Červjakova vznemirjenost se je podvojila. Prisiljeno so je nasmehnil in se izgubljeno zastr-mel na oder. Gledal je — a brez zanimanja in brez vsakega užitka. Mučna tesnoba ga je vsega prevzela. Med odmorom je iskal Brizžalova. Ko ga jo zagledal, je šel parkrat mimo njega, potem sc je, ojunačil, stopil pred njega in se iznova opravičeval : »Oštrkal sem vas, vaše blagorodje... Za Boga milega, oprostite! Nesreča ... Nisem ,.. nisem hotel...« »Ah, nehajte že... Sem že. zdavnaj pozabil — vi pa še vedno v isti zadevi.' jo general nrje-voljno zakrivil spodnjo ustnico. »Pozabil je, v očeh pa se 11111 pozna maščevalna jeza,'" jo pomislil Cervjakov in sumljivo gledal generala. »Noče govoriti. Moram mu dokazati, da nikakor nisem imel slabega namena ... Da jo bilo to čisto slučajno. Da je to čisto naravno — bi dejal: prirodni zakon. Sicer si bo še mislil, da sem ga nalašč oštrkal. Zdaj noče, pozneje bo pa mislil tako...« Ko je Červjaikov dospel domov, je povedal ženi svojo nezgodo. In se mu je zdelo, da ga žena vse preveč malomarno posluša in da sc ji vse to ne zdi nič izrednega. Sprva se je za spoznanje vznemirila, ko je pa slišala, da je Brizžalov »tujec«, je bila povsem pomirjena. »Za vsak slučaj bi bilo dobro, če se greš opravičit,« mu je svetovala. »Sicer si bo mislil, da se ne znaš pravilno obnašati v družbi.« »Saj to je! Opravičil sem se, 011 pa kar tako. Nič posebnega mi ni odgovoril. Pa ludi časa ni bilo za razgovor.« Naslednjega dne jo Cervjakov oblekel novo uniformo, se skrbno počesal in se napotil k Briz-žalovu, da bi mu vse bolj natanko razložil... Ko je stopil v čakalnico, je videl tam mnogo ljudi, a med njimi generala samega, ki jo začel sprejemati. Ko jo nekaj strank odpravil, se je slučajno ozrl na Červjakova. »Snoči v Arkadiji, če se spomni vaše blagorodje, je začel s stokajočim glasom eksekutor, »sem kihnil in vas oštrkal... Opro ...« »Malenkost... O tem se ne izplača govoriti. Pustile tok je zamahnil Brizžalov z roko in se obrnil k naslednjemu: »In kaj želite vi?« Niti govoriti noče z menoj,« je preblede.l Cervjakov. »Je torej še vedno užaljen ... Mu moram Se enkrat razložiti.« Ko je general končal razgovor z zadnjo stranko in odšel v svojo sobo, je Cervjkavo stopil za njim in se ves skrušen opravičeval: »Vaše blagorodje! Oprostite, da se drznem nadlegovati vas. Povedali vam moram, da se ke-sam... Blagovolite vzeli na znanje, da nisem kihnil namenoma... Bog ml jo pričale »Ce se hočete norčevati, gospod — zbogom !< In je zaprl vrata za seboj. »Kaj se lo pravi: norčevati?!« je za jecljal Cervjakov. »Tu ni nikakih norčij. General tega očitno noče razumeti. Ce je tako, se ne bom več opravičeval. Ošabnost generalska! Vrag jo vzemil Opravil bom vso zadevo pismeno, a k njemu ne pojdem več. Naj me vzame vrag, če pojdemk Tako je sklenil Cervjakov na poti proti domu. A onega pisma le ni napisal. Tuhtal je in tulita], kaj naj bi napisal, pa ni mogel nič pametnega iztuhtati. Napotil se je še enkrat k generalu, da do kraja uredi neprijetno zadevo. :>Včeraj sem bil tu, vaše blagorodje,« je za-mrmral, ko je general vprašujoče uprl vanj oči,-no zalo, da se vam posmehujem, kakor ste se blagovolili izraziti. Norčevati se niti od daleč nisem hotel. Kako bi se mi — nižji uradniki — predrznih norčevati iz višjih uradnikov, za Boga milega, vaše blagorodje?!« »Veni« je zakričal general. Bil je ves zelen v obraz in tresel se je po vsem telesu od silne jeze. »Kako?« je s trepetajočim glasom izustil Cervjakov, napol mrtev od ponižanja in strahu. »Ven!« je ponovil general in podkrepil svoj glas s strahovitim udarcem ob mizo. V Cervjakovih prsih se je nekaj pretrgalo na dvoje. Nič več ni videl, nič več ni slišal. Okrenil se je in se opotekel čez prag... Ljubljanska nedelja Prihod francoskih avtomobitistov — Policija aretirala devet po-nočnih razgrajačev — Bombardiranje hiše — Tatvine, poneverbe, nesreče Ljubljana, 12. juliju. Družabno je Ljubljana sedaj prav na višku mrtve poletne sezone. Nobenega važnejišega zborovanju, nobene resne kulturne prireditve, niti nobenega predavanja, pa čemu bi to tudi bilo sedaj, ko vlada v mestu tak dolgčas in puščoba. Le šport še vžiga ljudi in danes je meudu v mestu ni bilo družbe, ki ne bi raz-pruvljulu o izidu tekme, pred njo in po njej. Drugače je bil najvažnejši dogodek v mestu prihod skupine 20 francoskih avtoinobili-stov, ki so prišli popoldne čez Karlovec v Ljubljano iz Splita, francoske avtoinobiliste je po-slulu nu pot znana avtomobilska tvrdka »Citroen«. Avtomobilisti so se pripeljali po Dolenjski cc;.t i. po Karlov ški in ilorjanski ulici, jm> Starem in Mestnem trgu, čez Marijin trg, po Wolfo\i ulici na Kongresni trg, kjer so se ustavili pred Kazino. Tam so jih sprejeli zastopniki Avtomobilskega kluba. Nato so se avtomobilisti podali pred francoski konzulat, kjer jih je sprejel konzul Neuville. I'o sprejemu so avtomobilisti odpotovali na Bled. kjer bodo prenočili, jutri, v ponedeljek se francoski gostje vrnejo v Ljubljano, kjer jim bo prirejeno v Kazini slavnostno kosilo ob 14. /večer prisostvujejo v kinu Ideale predstavi nekega pa-triotičnega filma. V torek polože ob pol It venec pred Ilirski steber, ('opoldne pu se odpeljejo zopet čez Karlovec \ Zagreb. Ljubljanska kriminalna kronika je zadnje dni v žalostnem znamenju podivjanega razsa-jaštvu. V nelepem spominu je št? grd izgred neznanih vandalov, ki so pred kratkim »pustošili del tivolskih nasadov. Podobna divjaštva pa so se še stopnjevala v noči nu dunes. Surovost mladine je zadnje čase po vsem svetu splošen pojav in znano je, kako odločno so nastopili proti tej surovosti'na Češkem Tudi nišr. policija je polovila vse, ki so počenjali ponoči razna divjaštva in jih davi prav občutno kaz-novaln. Tako jo ponoči neki Tone M. okoli j>ol-noči razsajal po Tivoliju in izzival sprehajalce. Proti njemu je nastopil stražnik Jakoš, ali Tone se je šc bolj razburil in dejansko mipadel stražnika. Stražnik je moral rogovileža krotiti tako dolgo z bajonetom na puški, dokler ni prišla pomoč drugih stražnikov, ki so Tonetu aretirali in z njim še nekega Franca J., ki je Toneta ščuval na stražnika: •>Tone, le daj ga!« Oba sta bila davi kaznovana ua 200 Din globe. Tone, ki je brezposeln, je šel raje sedet štiri dni, Francelj pa se je raje odločil za denarno kazen za svojo surovost. Drug pretep sc jc \ rSiI okoli |M>Iuoči na •Jvonišču Pa j ko ve gostilne v Linhartovi ulici. V rarflni so se fantje stepli zaradi kart, pretep W)!io nadaljevali na dvorišču. 25-letncga strojnika Jožefa Janeža iz Prezida je nekdo ranil i nožem v glavo. Janeža je prepeljal reševalni *vto v bolnišnico. Ko je policija hotela poloviti razsajače, je našla le tri, ki so prežali na cesti, vsak prijazno pripravljen — s koloni v roki. Bili so to delavci Tone S., Janez '?.. iu Blaž C. Tone je bdi sam precej izrastka n, Janez pa je bil ranjen v glavo, kamor mu je priletel v gostilni kozarec. Bili so vsi trije kaznovani, dva ua kazen 100 Din, Janez pu na kazen 'H) Din. Blaž, ki ne more plačati, je šel v zapor sedet dva dni. Dalje sta bila aretirana dva razsajaču sredi mesta in dva v Mostah. Eden jc ves čas napadal in se ruval s stražnikom, ki ga je aretiral, drugi pu jc na nesramen način nadlegoval ženske na Aleksandrovi cesti. Plačala bosta po 200 Din globe. Prav tako sta bila občutno kaznovana moščanska razsajava, ki sta z divjim preklinjanjem spravila ponoči tlel Most pokonci in metal« na priklenjenega psa težke hlode. Vsi ti razsajači in pretepači si bodo po občutnih kaznih premislili počenjati še eukrat svoje surovosti |>o mestu, odločen nastop policije in občutne kazne pa bodo imele gotovo še povoljne posledice. Policija je izvršila danes še aretacijo dveh klatežev, ki no moreta živeti brez mesta, čeprav jima je dostop prepovedan. trgovski potnik Josip Novak, uslužben pri Jelačiuti, je prijavil, da mu je bilo včeraj ukradeno kolo izpred hiše št. JO na Ilimski cesti, kjer stanuje. Novak je pustil kolo le pet minut brez nadzorstva in že mu je bilo ukradeno. Kolo je bilo znamke Aiglon« in vredno 1300 dinarjev. Neki nezuanci so ti' dni vprizorili pravo bombardiranje t, kamenjem nad hišo Alojza Gorjanca v Linskiclerjevi ulici 21. Razbili so eno šipo, v nevarnosti pa sta bili dve deklici, ki sla spali zu tem oknom. Ivana Vojzec, žena trg. ravnatelja, je prijavila, du ji jo nekdo poneveril nu zelo z\it uačin dva kouipletua umivalnika. Ta umivalnika sla bila že najdena pri neki starinarici. Iz Begunj je prišlo obvestilo, du je iz tamkajšnjega zavoda pobegnila Hrvatica Ivana Lovrakovič, zelo nevarna tatica, ki je lani okradla več ljubljanskih trgovcev. Poleg že omenjenega Janeža so bili danes pripeljani v ljubljansko bolnišnico šc trije ponesrečenci. Davi ob 7 sc je ria Poljanski cesti št. 52 vsekala v nogo Ivana Sitar. 32-lctnn žena mesarskega mojstra. Na reševalni postaji so ja runo obvezali in jo z reševaluim avteni prepeljali v bolnišnico. Opoldne jc reševalni avto prepeljal v bolnišnico 42-Ictnega delavca Jusa Gjent-viča, doma iz Bosne. Gjenevič je bil ves oklan in je rane skupil v nekem pretepu. Na šmuriinski cesti je pes popade 1 27-letno kontoristinjo Josipino Avsenek, st mujočo v Linhartovi ulici 65. Avsenekova je dobila hude rane na desni roki in desni nogi. Ni preveč razveseljiva današnja ljubljanska policijska kronika I Pogreb pokojnega gosp. nadučitelja Ivana Gantarja bo v torek ob dveh popoldne. NEDELJSKI ŠPORT Hajdukova zmaga Mariborska cej drugačna in da je Pušič pravzaprav krivec. — Mariborska svedrovčad je bila tudi v noči na nedeljo na poslu; izrabivši nemirno noč, so kanili odnesti izpred trgovine Ane Kresnik v Masarykovi ulici 20 na steno pritrjeni avtomat: odtrgali so ga na spodnji strani ter ga potem pustili viseti. Najbrže je zli-kovce kdo motil pri njih grešnem poslu. Ob številnih vlomili v poslednjem času v tamošnji okolici se poraja upravičen sum, da gre za eno ter isto svedrovsko bando, ki vznemirja prebivalstvo. Pravcata bitka z vrči se je vnela v nekem vinotoču. Žrtev te ljute bitke je postal 28 letni voznik Ferdo M., ki se mu je kos stekla zapičil v levo oko, radi česar je moral iskati moči v mariborski splošni bolnišnici. Žrtev mesečnosti bi bila skoraj postala 43 letna delavka Marija Potočnik v Pobrežju; v noči se je mesečna dvignila iz postelje ter hitela proti stopnicam. Sestra, ki spi poelg nje v isti sobi, je zakričala, kam gre ponoči ven. V tem se je uboga reva zbudila in treščila v polsnu preko stopnišča. Pri padcu je revica zadobila občutne poškodbe in si je pretolkla lično kost na čelu. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico. Nova maša v baziliki Matere Milosti - Strašno neurje - Ogromna škoda v obmejnih kraiih — Pretepači in tatovi na delu Maribor, 12. julija. V veličastni baziliki Matere Milosti je bila danes svečana cerkvena slovesnost: nova maša p. Kasijana Fariča iz Zrkovcev. Ob velikanski udeležbi vernikov je imel novomašnik ob pol desetih slovesen vhod v natlačeno baziliko, nakar je bila pridiga in svečana nova sveta maša, med katero je svirala godba domačega peš-polka slovito Mittermanovo mašo. Po končani cerkveni slovesnosti se je novomanik s sorodniki in gosti odpeljal na avtobusih mestnega avtobusnega podjetja na svoj rojstni dom v Zrkovce. Velike množice moških so se valile tekom Celega dne iz mesta in okolice na tezensko dirkaliče: razglasitev vojnega razporeda vojaškim obveznikom. Razglaševanje je trajalo do 18 in so ves čas vozili mestni avtobusi p Glavnega trga naTezno. V noči na danes je preko Maribora zopet 61o veliko neurje: grom, blisk, strela. 0 včerajšnjem popoldanskem neurju smo že poročali. Okoli pol ene zjutraj je udarila strela v bližini skladišča drž. žel. na koroškem kolodvoru se nahajajoči leseni drog, ki ga je raz-česnilo na dvoje. Ker je preko droga šla električna napeljava, je kot nujna posledica nastopil zastoj v okoliški električni razsvetljavi. V nekaterih javnih lokalih so vlogo žarnic prevzele petrolejke, sveče in celo karbidovke. K sreči ni bilo v mestu nobenih človeških žrtev. Pač pa so prispele danes v Maribor vesti o ogromni škodi, ki ga je včerajšnje popoldansko in jutranje neurje povzročilo v obmejnem pasu, zlasti v okolici št. llja in Jarenine v sadovnjakih in vinogradih. Škoda se za enkrat še ni mogla točno oceniti. Pomoč težko prizadetim krajem je nujno potrebna. — Tudi je v notranjosti mesta udarila strela v dimnik hiše v Tvorniški ulici 20 ter ga razdejala. Strešna opeka v bližini se je razletela na vse strani. Tudi so pregorele vse električne varovalke v omenjeni hiši. Človeških žrtev hvalabogu ni bilo. Ni pa nočno neurje oviralo ponočevalcev v njih poslu. Na policiji stoji črno na belem: 39 prijav. To, kar se je zgodilo na Glavnem tegu okoli 23, je resno svarilo za potrebnost poostrenja kontrole v mariborskih podzemskih straniščih. — Pesti so udarile skupaj pred Simoničevo gostilno v Vojašniški ulici štev. 10: 22 letni pekovski pomočnik Gabrijel Šef in 31 letni pekovski mojster Ivan šket sta navalila na 19 letnega krošnjarja Pušiča ter mu prizadejala poškodbe na glavi in prsih. Pušič pravi, da sta ga kar na lepem napadla, dočim zatrjujeta Drva dva, da ic zadeva pre- najcenejse Vatikansko mesto -mesto. Vatikansko mesto je najcenejše mesto v Evropi. Od njegovih prebivalcev ne pobirajo lKjbenih davkov niti carine. Prebivalci potrebujejo zato polovico manj za življenje kakor njihovi sosedje par ulic naprej. Kava, sladkor, tobak, cigare in cigarete se prodajajo za tri petine cenejše kakor drugod po Italiji. Večje prilike za tihotapstvo na videz ni na svetu. Praktično pa je carinski zid nedotakljiv. 600 prebivalcev Vatikana poznajo vsi trgovca in italijanski policisti in če bi kak tujec hotel nakupiti blaga po vatikanskih trgovinah, bi pri tihotapljenju ne imel nobenega uspeha. Letalska vest. Paril. 12. julija. A A. Francoska letalca Doret in Lebrix sta krenila iz Le Bourgeta k poletu proti Tokiju. Postaviti hočeta nov rekord v letu v daljino ter preleteti zemeljsko oblo v štirih etapah. Družba JURIJA" Dunajska cesta it. 46 Telefoni 2820 Premog Drva Koks Niso bila pretirana poročila o kvaliteti splitskega Hajduka, ki je včeraj nastopil v Ljubljani napruui Primorju v borbi zu državno prvenstvo. Po pravici povedano, letos nismo šc videli v Ljubljani moštvu, ki bi nam moglo toliko nuditi, kakor prav »umjstor z mora«, dvakratni državni prvak, splitski Hajduk. Zmaga s Iti. nam pa pove še največ. Čeprav velikanska vročina, vendar je omenjena tekma privabila na igrišče prav rekordno maso gledalcev. Gotovo je bila navzoča na tekmi množica najmanj 2500 do 5000 ljudi. Slutili so vsi, da ho ta tekma nudila v športnem oziru nekaj posebnega. In niso se motili. Igra Dalmatincev je bila pač nekaj izrednega in gotovo je bil tudi najbolj razva jen gledalec zadovoljen s prizori in situacijami, ki so jih zgradili igralci Hajduk«. Pod vodstvom najboljšega jugoslovanskega sodniku g. FabrLsa iz Zagreba sta nastopili moštvi v sledečih postavah: Hajduk (belo modri): čulič—Milutln, Mi-kačič—Marušič, Poduje Vcljko, Guziua—Benčič, Lemešič, Bakotič, Bonačič, Krugič. Primorje (rdeče-beli): Jaačigaj—Jug II, Svetie—Pišek, Slamič, Zcniljak—Uršič Jež. Jug L Slapar, llassl. Na prvi pogled vidimo, da jc Primorje nastopilo v precej čudni postavi. Napadalno vrsto je vodil Jug l, dočim je postiral na desnem krilu še blesirani Hassl. Erman pn sploh ni nastopil, kajti bolno koleno mu tega ni dopuščalo. Gotovo jc tudi to imelo nekaj vpliva na igro Ljubljančanov. Hajduk pa je nastopil kompleten. Manjkal 11111 je samo srednji krilec Deško-vič, ki leži šc v zagrebški kliniki. Nadomestil ga je prav srečno Poduje Veljko. Zaslužena jc zmaga splitskega prvaka. Nismo vedeli, čemu hi sc . bolj čudili. Ali naj bi občudovali izredno čisto igro, stoping, start, mogočne in ostre *trclc ali pa naj bi sc bolj čudili odlični prizemni igri, krasni kombinaciji nizkih pasov, izvrstnemu razumevanju med posameznimi deli moštva. Hajduk nas je liogato nagradil z vsemi umet-nestimi nogometnega s[>orta. Videli smo tako dovršene tehaičarje in taifctičarje, da jim ne najdemo prave pohvale, čudimo se. kako je mogel Hajduk izgubiti v Zagrebu s tako igro kar 2 tekmi. Gotovo je. da nobeno zagrebško moštvo nc sega po svojem znanju do pasu *belo-modrim«. Posamezni igralci so se kar kosali v tem, kdo bo pokazal največ. Prav vsi zaslužijo red »vzorno«. Napadalnu vrsta jc delala kot en mož. Pod i/bornim vodstvom talcntiram-ga Bakotiča je prodirala napadalna vrsta kakor tank. Brza in odločna krila so prenašala igro. da jo bilo veselje gledati. Na gol pn so potem s težkimi streli bombardirali intcrnaeionalec Leni eišic, stari rutinirani Bonačič in srednji napadalec Bakotič. Krila, |x>sebno Benčič, so zelo hitra. Kragič na levem krilu se radi izvrstne igre Svctica ni toliko uveljavil v polju, todn pred golom je bil mož. ua mestu. Zveza med napadalci iu krilci je bila vzgled na. Dočim v prvem polčasu Poduje ni toliko uspel, jc v drugem polčasu tudi zelo srečno sekundiral i zbornemu Marušiču in preudarnemu Guzini. Slednji se je še prav posebno odlikoval v igri z glavo. Najboljši 1110/. na polju pa je bil brez dvoma lev i branilec Mikačič, ki jc prekosil gotovo vse. Finalna tekma za prvenstvo Dravske banovine S. S. K. MARIBOR : S. K. SVOBODA LJUBLJANA 7:2 (4:1). Maribor, 12. juHja. Na Mariborovem igrišču se je vršila dane.-prvenstvena tekma Dravske banovine. Srečala sla »e ljubljanski prvak S. K. Svoboda in prvak mariborskega okrožja S. S. K. Maribor. Tekma je končala z zasluženo zmago Maribora v razmerju 7:2. Kljub tej zmagi mariborsko moštvo ni zadovoljilo. Zlasti krilska vrst« je bila zelo slaba. Tudi ožja obramba ni bila na običajni višini. Napadalna vrsta jo igrala brez volje in ambicije. Manjkalo je prodornosti, radi čeear jc igra Irpela zlasti v drugem polčasu. Od Svobode smo pričakovali več. Kazen požrtvovalnosti in preostrega starta na moža, nismo videli ničesar. V tehničnem znanju so gostje daleč zaostajali za domačini. Tekma sama jo bila nezanimiva in je potekla precej enostransko. Goli so padli v prvem polčasu v deseti minuli po Janežiču, v 22. minuti po Terglecu, v 28. minuti po Hreščaku, v 33. minuti po Pepčku. V drugem polčasu je skortal Pepček, v 5., 10. in 20. minuti. V 43. minuti postavi B011-čan na 7:2. Sodil je g. Crmperman iz Ljubljane. V predtekmi je rezerva Železničarja zmagala nad rezervo Maribora z 2:1 (0:0). Sodnik g. Jančič. 8. S. K. Maribor : S. K. Ptuj 2:1 (2:0). Mladina Maribora je gostovala danes v Ptuju ter »e zelo častno odrezala. * Jugoslavija : SA3K 6 .- 2. ftašk : Coneordia 7 : 3. Slavtfa : (rradjan.ski 2 Bafcka : Sand 4:1. Tekma za državno prvenstvo v kolesarstvu Grosuplje, 12. julija. Tn se je dunes v rsjla tekma /11 drvavuo prvenstvo v kolesarstvu na progi Grosuplje— Krka—Stična—Višnja gora — Grosuplje. Proga znaša 40 km. Tekmovalci »o prihajali že v potok in nato v soboto. Prenočevali so po raznih hišah v Grosuplju. Vse je bilo organizirano, proga dobro zastražena od vclocipedskega bataljona iz Ljubljane pod poveljstvom g. podpolkovnika los. Jakliča, predsednik. 1 »Kolesar- ka]- smo do sedaj videli v Ljubljani. Njegovi čisti odbojni streli, njegovo vzorno plasiranje, njegov silili start in čudovita taktika je zadi-vila prav vse. Edino 011 jc Primorju preprečil doseči vsaj častni gol. Niti od daleč, ga ni dosegel njegov desni kolega Nfilutin. čulič v goli, je pokazal, du spada še vedno med prvorazredne vratarje. Požrtvovalno je zaigralo Primorje, čeprat oslabljeno in gotovo ne v najjačji i>ostnvi. Vendar ni klonilo in s silnim članom je šlo v boj s toliko renomiranim nasprotnikom. Jug I, ki sc je zelo trudil, ni zadovoljil kot vodju napn-da. Veliko boljši jc bil potom, ko jc v drugem polčasu šel na svoje pravo mesto. Kdini, vsaj v tehniki enakovreden Hajduku je bil v primorski nu]*idnlni vrsti Slapar, ki ni izgubil glave. Seveda pa sam tudi ui inogcl nrkamor. škod« le, da je v 25. minuti prvega polčasa zamudit lepo šanso in ni oddal žoge postnjajočcmii l'r-šičn. To pa jc menda njegova edina in stalna uapuka. Jež se ni mogel nikakor uveljaviti. Žogo je navadno izgubil, ni pametno presojal situacije, povrSno je sprejemal žoge in bil zelo nepazljiv pri oddaji isle. llršae je bil v drugem polčasu veliko bolj prodoren. Krilna vrsta Primorja jc sicer častno vzdržala do konca, toda igrala jc nu vsak način preveč defenzivno. Žogo so krilci oddali napadu, nato pn napada niso podpirali in rezultat jc bil vedno isli — napad je žogo Izgubil. Drn-gače pa so bili krilci zelo pridni. I veljavi se jc posebno Slamč in Zemljak, ki so se s Svrti-ccra lopo razumeli in večkrat očistili prav obupne situacije. Tudi Pišek ni zatajil. Naj lioljši mož Primorja pa je bil Svetle, ki je rešil Primorje šc večjega poraza. Gotovo zasluži največjo pohvalo, kajti s svojo mirno igro jc kar blagodejno vplival nu nekako nervozno fg^-LTr .i1... .„'..t*lju:!)..u.l l-B AHF l okolico lastnih igralcev. Jug II gn ni dosegel Janfiigaj v golti zelo dober, posebno v prvem polčasu, dočim jc v drugi polovici igre postal nekoliko nervozen. Parkrat je namreč po nepotrebnem zapustil svoje inesto. Potek igre: šolo v 55 minuti je |>o Bona-čiču padel prvi gol za Hajduka in vse prizadevanje. Dalmatincev zvišati rezultat, se do konca prveg a polčasa ni posrečilo. Drugače pa je bilo v drugem delu igre. ?e je izgledalo, da bo Pri inorje zaigralo boljše, kajti v prvih minutah so imeli -»rdeče-beli« najuspešnejše trenutke. Izvedli so nekaj lepih napadov, nato pn /opci podlegli Hajdnkovi igri. V 5. minuli že jc pade! po Kragiču drugi gol. Sledil jc po Bakotičn v 14. in 24. min. tretji in četrti gol. Končni rezultat pa jc pistavi! v 54. min. Benčič « petim golom. Igra Hajduka nam jc v resnici pokazala pravo lepoto nogometnega šport«. Moštvo je poleg vsega znanja igralo tako fair, da bi lahko slažilo kot vzgled večini naših moštev. Vedno pa bo Hajduk s tnko igroosvoj.il tudi Ljubljančane, čeprav pravijo, da se v Ljubljani neradi »ogrejemo«. G. Fabris jc bil zelo slrog in povsem objektiven. V predtekmi sta sc spoprijela Amater (Trbovlje) in rez. Primor ja. Z lahkoto so zmagali mladi Primorjaši in to z rezultatom 6:2 (2:0). Ugodno je iznenadil v rezervi mladi Šinkovec kot desni branilec, ki je žel s svojim lepim plasiranjem obilo priznanja. L. G. ske zveze kraljevine Jugoslavije«. Tekmovale so bili dvojni: glavni — seniorji in juniorji. Prvih je tekmovalo I", drug:h pa 32. Start jo bil pri kraju, kjer sc odcepi cesta no Žužemberk od državne ceste. Tekma se jc začela ob 5.22; začeli so seniorji v presledku d voli minut. Progo — 40 km — je moral vsak prevozili štirikrat, to je 160 Jun. Osem jih je med tekmo odstopilo. Prvi jc prišel ua cilj Ivkovič Drago — športni klub »Graničar« i/. Durdevca-Podravnina. Ta je prevozil progo 160 km v 5 urah 26 min. — povprečno na uro 29.456 km. Ta jc to-rci državni prvak. Drugi je. bil Jager Jos., od velocipcdskcga bataljona iz Ljubljane, tretji Oblak Janko (velocipedski bat.), četrti Ahiilnnr Frane (Ilirija. Ljnbljana), peti Žgur Aleks. (Primorje, Ljubljuna). šesti Prodan Jane/. (Primorje, Ljubljana), sedmi Denes Erdely (;šum-pion, Subotica). Ivkovič jc, dobil od kolesarske zveze kot častno darilo krasen sviter in venec; Oblak pa je dobil venec. Ivkovič dobi tudi veliko zlato kolnjno. Oblak pa veliko srabrno. tudi ostali bodo odlikovani. Takoj za Startom seniorjev so začeli tekmovati tiKii juniorji v presledku ene minute. Ti so morali prevoziti dvojno progo — 80 km. Prvi jc prišel na cilj Sme Franc od šport, klub« »Disk« iz Domžal. Vozil je 2 uri 3" min. 23 sek.; drug.i j" bil Fn-ninger Bruno (>PoeitoIn«. Radvanje pri Mnri-born); tretji Zupančič Kari ( Triglav«, /odobrava pri Ljubljani). Od ostalih jih je nekaj odstopilo. Sme lx> dobil malo zlato kolajno, ostali malo srebrno. Komisijo eo tvorili: glavni predsednik g. J. Jaklič, gl. tajnik Kolesarske zveze g. Boškovio Nikola iz Zagrebu, g. J. Gor-janc, prcd-sednik odliora dravske banovine in več funkcijonarjev drugih |>ododborov. Proga jc bila precej težavna zaradi velikega klanca med Višnjo goro in Grosupljem. Tekmovalci s,, bili nn. splošno precej dobri in marsikdo bi do segel dosti boljši rezultat, čc ne, bi bilo zaradi težavne, proge raznih defektov; tako 11. pr. V«-lant. Oblak. G. Ivkovič 1« šel na tekmo /a svetovno prvenstvo ua Dansko. Berlinska univerza zaprta. Berlin, 12. julija. AA. Na berlinski univerzi je prišlo včeraj do spopada med komunističnimi in nacionalističnimi študenti. Nacionalisti so izzivali komuniste. Rektor sam je pršel v avlo in hotel pomiriti študente. Ko mu to iii uspelo, je pozval na univerzo policijo. Rektor je za nekoliko časa zaprl univerzo. Skrivnost sedme oaze Tri ekspedicije so na polu, da razrešijo veliko zagonetko puščave Italija je zasedla oazo Kufro in s tem dosegla skrajno mejo svoje kolonijalne posesti. Kdor pogleda na zemljevid, bo začuden opazil, da je na meji, kjer se steka kolonijalna posest treli držav, bela lisa. Kakor vse bele lise na zemljevidu, pomeni tudi ta: inexplo-red, neraziskano. Pod omenjeno belo liso se skriva ena največjih tajn zemljepisja. 0 sedmih oazah zapadno od Nila, poročajo stari pisatelji in potniki od Herodota pa Jo srednjeveških Arabcev. Pred vojno je bilo znanih le pet oaz. šesto je leta 1923 odkril arabski raziskovalec Hassanan Rei. Imenuje se Ovenah in leži prav tam, kjer so na podlagi starih poročil smatrali, da leži. Sedma od leli prastarih oaz pa je svetu neznana še danes. Kar vemo o njej, je le ime. Imenuje se Zarzura. Niso pa le stara poročila, iz katerih je sklepati na obstoj oaze Zarzura. Vedno znova in znova poročajo arabski gonjači kamel in voditelji karavan o neznani oazi. Tajinstvene sledi se cepijo od velike karavanske ceste in se izgubljajo v neskončnost puščave. Zdaj pa zdaj odkrijejo v pustinji sledove šakalov in lisic, iz česar sklepajo na vodo. Nemški raziskovalec Rolilfs je pred 60 leti našel v Libijski puščavi lepo rejeno kačo in ptiče, katerih želodci so bili polni svežih oliv. Pred kakimi 50 leti so se v oazi Dhala nenadoma pojavili lnršavi, napol sestradani bivoli, ki so imeli za seboj silno dolgo pot po puščavi. Tudi takrat so sklepali, da so prišle te živali iz pravljične Zarzure. Številne so dalje zgodbe o potniih, ki so zašli v puščavi in so naleteli v Zarzuri na gostoljuben sprejem. Nihče od njih pa ni znal pokazati poti tja. Zarzura je najbrž največja vseli oaz. Iz njene sredine se po pripovedovanju potnikov dviga veliko mesto, ki ga obdajajo stolpi in jarki. Prebivalci so črnci. Je to najbrž bogato mesto s prastaro zgodovino. še druga skrivnost je v najožji zvezi s skrivnostno Zurzuro. Rodbina Senusov je do pred nekaj leti imela v Kufri nezavisen ka-lifat. Pred petimi leti pa so bili strinoglavljeni in pregnani. Od tedaj je bila Kufra pozorišče strastnih rodbinskih bojev, ki so precej oslabili posamezna plemena in obenem omogočili Italiji, da je z lahkoto osvojila Kufro. Malokomu je znano, da so Italijani zasedli Kufro - pomočjo izdaje. Glavarji Semisijev, ki so dara derviška rodbina, so takrat izginili, ka- kor bi jih požrla tla. Domnevajo, da so zbežali v Zarzuro, kjer vodijo svoj kalifat naprej. To domnevo potrjuje dejstvo, da so Senusi živeli z Zarzuro v dobrih odnošajih. Ko je Italija zasedla Kufro, je stopilo iskanje Zarzure v akutno fazo. Ze čujemo o velikopotezno opremljeni italijanski vojaški ekspediciji, katere cilj je, na vsak način najti Zarzuro. Ob istem času prihajajo tudi vesti o dveh drugih ekspedicijah, ki že iščeta Zarzuro, vendar še ni na razpolago zanesljivih poročil o njunih uspehih. Eno vodi angleški major Ralph Ragnold. Ta išče Zarzuro v onem delu Libijske puščave, ki pripada angleškemu Sudanu. Njegova ekspedicija je opremljena s tremi Fordovimi avtomobili in sestoji iz petih angleških častnikov. in dveh geologov Druga ekspedicija se je osnovala v Berlinu. Njen vodja je madjarski športnik in lovec na leve L. E. Almasy, ki je odrinil na pot pred nekaj tedni. Tudi njegova ekspedicija jo opremljena z avtomobili, ik so se ope-tovano izkazali kot najboljše prometno sredstvo v puščavi. Razvila se je torej pravcata tekma, kdo bo prvi našel Zarzuro. Morda bo ta tekma kmalu privedla do končnega uspeha Nobeni izmed omenjenih treh ekspedicij pa ni povsem jasno, v katerem puščavskem predelu leži Zarzura. Major Ragnold jo išče za ogromnimi sipinami puščavskega peska, ki so svoje-časno uničile staro karavansko pot od Kufre do Nila. Te sipine tvorijo pogorje iz silno mehkega peska in se raztezajo južno do Sive. Morda so prav te sipine krive, da je Zarzura svetu še neznana. Kdor ima smolo, da v tem predelu naleti na puščavski vihar, je izgubljen. Morda bo svet že v nekaj mesecih revnejši za eno skrivnost in obenem bogatejši za veliko senzacijo. Rela lisa bo izginila z zemljevida Afrike in še en, do sedaj prost narod bo moral upogniti koleno pod italijanskim ali angleškim jarmom. In potem ne bo dolgo, ko bodo angleške ladys in ameriški globetroterji, ki se sedaj ustavijo v Khartumu, lahko sedli v puščavski omnibus, ki jih bo v kratkem času popeljal na Zarzuro. Začudeno l>odo majali z glavami, ko jim bodo pripovedovali, s kakšno pravljično skrivnostjo je bil obdan ta koŠFek zemlje, pod čigar palmami pijejo sedaj čaj in hrustajo sednviče. slišala tresk in obenem začutila, da se je avtomobil močno zazibal. Zaletel se je z glavo v blatnik. Zarjovel je tako silno, da so mi vstali lasje pokonci.« Kdo drugi bi na tvojem mestu gotovo trepetal,« sem jo pohvalil. : Mislila sem, da bo skočil v avto in me napadel. Toda tega ni storil. Najbrž se je čutil ranjenega. Okrenil se je in izginil v temi.« Medtem se je zbralo okrog naju nekaj črncev. Osinih besed niso mogli razumeti, vendar so iz njenih kretenj sklepali, da je doživela razburljivo pustolovščino. »Poskusila sem se vrniti v tabor,« je nadaljevala. »Toda z baterijami nekaj ni bilo v redu. Niti samovžigalec, niti žarometi niso delovali. Pregledovala sem samovžigalec, ko sem naenkrat začula za seboj pokanje suhljadi. Srce mi je zastalo, ko se je pokanju pridružilo še renčanje. Lev se je vrnil. Najbrž se je čutil varnega, ker ni bil zasledovan. V tem hipu se je sprožil motor. Toda ni mi bilo mogoče odpeljati. Tik pred avtom je ležala poginula cebra, za menoj so stala tri drevesa, mesto pa, od koder sem privozila, je zapiral lev. Preostajalo mi ni drugega, kakor zapeljati čez cebro. Toda v trenutku, ko bi imela zavoziti na cebro, je skočil nanjo lev in jezno zarenčal. Najbrž je misli, da mu hočem preprečiti požrtijo. Pognala sem ritensko in se skušala preliti v drugi smeri. Tedaj je skočil lev na drugi konec cebre in začel glasno rjoveti. Nisem se drznila, da bi se še dalje mudila na tem nevarnem mestu. Zver je bila od trenutka do trenutka bolj divja. Vsak hip sem lahko pričakovala napad. S puško pri tako slabi luči ne bi mogla dosti opraviti. Odprla sem poln plin, motor je zabučal in srečno sem zdrknila tik leva. Preveč sem se bala, da bi pogledala nazaj. Mislim, da seri pot od tam do tabora prevozila v eni sami minuti.« Na tihem sem prisegel, da Osa ne sme nikdar več sama na tako pot. Nočno delo v okolici, kjer mrgoli levov, je prenevarno za eno samo osebo. Medtem so se prebudili vsi moji ljudje. Vzel sem s seboj tri črnce in odrinil z avtom na jaso, kjer je Osa doživela lako razburljiv dogodek. Leva smo še našli, baš je. končaval važno pojedino. Ko nas je opazil, se nam je jei približevati in se ustavil šele nekaj korakov pred avtomobilom. Nikdar še nisem videl bolj podivjanega leva. — Nepretrgoma je rjovel in divje opletal z repom. Glavo je imel povešeno k tlom, kar je pomenilo skorajšen napad. Ko je Osa pritisnila na hupo. se je začel umikati. Metal sem za njim kamneje, dokler ni bil oddaljen kakih 30 metrov. Lahko bi napravil posnetek z bliskovno lučjo, ni pa se ini zdelo vredno, da bi pripravil aparat. Kakor že je,« je dejala Osa, meni ue ugajajo navade mojega tovariša v igri; pe-ljiva se torej raje domov.« Pobegli ravnatelj. »Le Journal« poroča, da je ravnatelj peke velike pariške tvrdke Feliks Audoin pobegnil in zapustil primanjkljaj v znesku 150 milijonov frankov. Poleg tega je ponaredil za 35 milijonov frankov menic. Doslej še ni gotovo, če je Audoin pobegnil v inozemstvo. Sodijo, da se najbrž skriva v kakem sanatoriju. Kako stare postanejo ribe? Starost rib se navadno precenjuje. Če se pripoveduje o ščuki, da je postala stara 200 let, to gotovo ne odgovarja dejstvu. Ščuka, ki doseže najvišjo težo 30 do 40 kg, živi največ 70 do 80 iet. Jeseter dočaka največ 50 do 55 let, som pa komaj več kakor 80 let. Z raketami proti toči. »Neue Augsburger Zeitung« poroča iz Neu-Ulma sledeče: Poizkusi, s posebnimi raketami napraviti točo prinašajoče neškodljive oblake, so na virtemberškem polju izredno uspeli. Sedaj bodo na pobudo okrajnih kmetijskih društev nastavili posebne ljudi, opremljene z raketami, da bodo takoj nastopili, kadar bo grozila toča. Afrikmodroce Din 195'— Posteljne mr«*« » ! 10"— Otomane 32 peres » 395'— Tapctnik Franc Novak, Maribor, Slovenska 24 Dvoboj med levom in avtomobilom Odstavek iz knjige Martin Johnsona Knjiga levov«. sneceriisho m holonlialno blago, umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ljubljani Malo pred polnočjo me je prebudil pok eksplozije. Bog ve, da se uii ni ljubilo takoj vstati. Po dolgem zdehanju in stokanju se mi je naposled posrečilo, da sem se s težkim naporom dvignil pokonci. V tistem trenutku mi je bilo žal, da sem se premalo bal za Oso. V resnici mi je bilo zelo neprijetno, da sem moral sredi najzanimivejšega dela ležati ua bolniški postelji. Predno sem se oblekel, je butila v šotor slepljiva luč avtomobilskega žarometa in v naslednjem hipu sem začul Osin klic. Pridem! sem ji zaklical. Najbolj divji lev v vsej Afriki!« je ponovila. Poskusil je planiti name. Malo, da me ni raztrgal. Prav o tem sem sanjal v zadnjih dveh nočeh. Medtem ko sem se oblačil, je pripovedovala: Najprej so pridrle hijene, ravno tako kakor v pretekli noči. Obmetavala sem jih s kamenjem in kričala, toda kljub temu se niso ganile z mesta. Naenkrat pa so vse hijene izginile, kakor bi se vdrle v zemljo. Vedela sem, da pomeni njih beg bližanje leva. Nekaj časa sem bila povsem tiho. Kmalu pa sem začula hrustanje kosti, kar me je potrdilo v domnevi, da gre za leva. Posvetila sem z žepno svetiljko v pustinjo. Vraga, bil je lep eksemplark Biti je moral res velikan, zakaj Osa ne pretirava nikoli. Sedel je tam in me nekajkrat ošinil s pogledom. Nato pa je nemoteno nadaljeval svojo gostijo. Dokler je držal glavo nizdol, nisetn mogla napraviti nobenega vrednega posnetka. Poskusila sem z žvižganjem. Učinkovalo je. Pogledal je kvišku in napel ušesa. Prav to sem hotela. Pritisnila sem na gumb, da bi užgala bliskovno luč. Ni se vžgala. Morda so bile spojke mokre. Ponovno sem zažvižgala. Res škoda se mi je zdelo, da ne. bi napravila posnetka pri tako zanimivi drži, v j kateri je bila zverina. Poza je bila naravnost j idealna: Smešen izraz zvedavosti in nobenega sledu bojazni ali jeze. Znova sem pritiskala na gumb. Naenkrat j se je luč užgala s silnim pokom. Kaj misliš, Martin, kaj se je zgodilo nato?« j Ril sem preveč bolan, da bi ugibal: »Je i napadel?« -Prav za prav ne, toda učinek je bil isti. Zdi se mi, da se je tako prestrašil, da je poskusil zbežati. Najbrž ga je luč nekoliko osle- j pila. Zdrvel je v smeri proti avtomobilu. — j Predno sem se mogla česa domisliti, sem za- i Najnovejši „ SACHS"-motorji Din 495 O — dvokolesa, otročki vozički. Šivalni »troji, posamezni deli, pneumatika. Ocniki franko. Najnižje cene. ..TRIBUNA" F. B. L. Ljubljana. Karlovska cesta st. 4. I** PREMOG lwmirm»TimmTTTTFimwTmTTTT7TTTffm trhovnlj nOUA Vam nudi ski tn ► UKVH najugodneje trnovimi s kurivom FRANC SLOVŠA UUBUflNB, Koleziltka ulica IS Ceno solidne, postrežba točna! Čista Nudim v lahkih kantah po 25 kg po Din U-— poSenši od 25 kg po povzetju. Jamčim za kakovost blaga. — Naročila prosim na naslov: Simo Weiss Osijek. Tisoči mumij. Salem Hasan, profesor egiptolo-gije na kairski univerzi, ki je prišel v London, pripoveduje o vebkem uspehu, ki ga je dosegel pri izkopavanju groba Ra Overa, najvišjega svetnika boginje Nehteb in prvega svetnika faraona Neferirikara pred 5000 leti. Prof. Hasan je našel podzemeljsko, z dragulji in kipi natrpano svetišče, ter nebroj mumij brez krst, zloženih kakor polena v štiri vrste. Mumij je nedvomno rfg fig soČe. Do sedaj še |}|iQ preštete. Ugotovljena Ra je, da so ostanki samih velikašev. Obrazi so pokriti z zlatimi krinkami, in zavoji popisani s svetimi reki. Potrebno bo vsaj dve ali tri leta napornega dela, da se posreči popisati vse te neprecenljive zaklade. Edini slooenskf zaood brez tujega kapitala je Vzajemna zaoarooalnica o Ljubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 53 Kapitan je dal po cevi povelje, nakar se je »Nautilus« zopet potopil in nadaljeval pot pod gladino. Manometer je kazal globino 30 čevljev. Iskal sem na karti manaarski zaliv. Našel sem ga na devetem vzporedniku na severozapadni obali Cey-lona. Zaliv tvori podaljšana črta malega otoka Ma-naar. Morali smo pluti okoli vse zapadne obali Cey-lona, da priplovemo vanj. Gospod profesor,« je začel govoriti kapitan Nemo, biseri se lovijo tudi v Bengalskem zalivu, v Indskem oceanu, v kitajskih morjih, ob japonskih oba-lih, tudi v vodah Južne Amerike, v panamskem zalivu in ob Kaliforniji, toda tako lepi biseri kakor ob obalah Ceylona se ne najdejo nikjer! Zalibog prihajamo nekoliko prezgodaj, zakaj šele v mesecu maju se zberejo ribiči v manaarskem zalivu na nekako 300 čolnih na lov, ki ga opravljajo še danes po tisoč in tisočletnem običaju. Potapljajo se v morje s pomočjo težkega kamna, ki si ga privežejo na nogi, kakih 12 metrov globoko.« »Z našimi skafandri bi šlo delo drugače iz rok.« »Se razume, kajti ti reveži ne morejo ostati dolgo pod vodo. Nekateri ostanejo pod vodo 57 sekund, najbolj izvežbani do 87 sekund; povprečno računajte'30 sekund. Ti potapljači kmalu oslepijo; v očeh se jim namreč naredijo uljesa. Pa tudi po ostalem telesu se odpirajo rane, mnoge zadene kap pod vodo. Star nihče ne postane.« Da — žalostno je to rokodelstvo, ki zahteva toliko žrtev, da se zadovolji ničemurnost bogatašev in modnih dam. Koliko školjk nalovi čoln, ki ima deset ribičev?« 40—50.000. Največ je nalovila leta 1814. angleška vlada, ki je v mirovni pogodbi, sklenjeni v Amiensu, dobila monopol na to obrt. Njeni potapljači so takrat v 20 delovnih dneh nalovili 76 milijonov školjk.« »Ali so ljudje vsaj dobro plačani?« »Kaj še! V Panami zaslužijo na primer 1 dolar na teden. Navadno dobijo za vsako školjko, ki hrani v sebi biser, en sold. Toda koliko školjk je brez bisera!« »En sold za tako delo, ki nese vladi milijone in milijone! To je sramotno!« »Seveda je. Torej jutri, gospod profesor, bomo z vašimi tovariši obiskali manaarsko luko.« »Se veselim že vnaprej, kapitan.« »Samo, če se ne bojite somovl« »Somov?« sem odgovoril. »Da, gospod Arronax, mi smo jih že vajeni. Sicer pa tudi vi ne spadate med bojazljivce. Orožje itak vzamemo s seboj v čoln, s katerim bomo z »Nautilusa« odpluli na čeri, kjer se nahajajo školjke. Če naletimo na kakšno tako pošast, bo naš lov tem bolj zanimiv. Torej jutri navsezgodaj odrinemo, gospod profesor!« Po teh v najmirnejšem tonu izgovorjenih besedah je kapitan Nemo zapustil salon. Jaz pa moram priznati, da me je naravnost stresel mraz, ko sem pomislil na možnost, da se bomo srečali s somi. Kar vstopita veselih obrazov v salon moja tovariša. »Pomislite, gospod profesor,« je začel Ned Land, »kapitan, ki naj ga sicer hudič vzame, nama je stavil naravnost kolosalen predlog,« »Kaj, vidva že vesta?« »Kapitan naju je povabil, da se udeleživa lova na biserne ostrige. Topot se je res izkazal za ka-valirja.« »Ali vam ni ničesar drugega povedal?« »Ne, razun da se seveda tudi vi udeležite tega izleta.« »In vi greste?« »Se razume. Stvar je vendar interesantna.« »Pa tudi nevarna, Ned.« »Bežite no! Mal izlet na ostrižišče, pa nevaren!« Očividno kapitan mojima tovarišema ni bil nič povedal o somih. Sicer je bil Ned Land nad vse pogumen in drzen dečko, toda somi so tudi najbolj pogumnemu zemljanu strašni. Ker pa me je bilo sram, da bi priznal svoj strah, sem molčal. Šli smo spat. Razume se, da sem le malo spal. Sanjalo se mi je o gnusnih morskih pošastih. Ob 4 me je zbudil stevvart, katerega mi je bil dal kapitan Nemo na razpolago. Hitro sem vstal, se oblekel in se podal v salon. Tam je kapitan že čakal. »Gotovi, gospod Arronax?« »Kakor vidite!« »Potem pa mi kar sledite!« »Kaj pa tovariša?« »Že čakata.« »Ali skafandrov ne bomo odeli?« »Te odenemo šele, ko bomo na licu mesta. »Nautilus« ostane sredi morja, ker ne sme preblizu obali. Smo še precej oddaljeni od zaliva. Na ostrižišče se popeljemo s čolnom, ki bo vzel s seboj tudi naša potapljaška odela.« Kapitan me je peljal do osrednje lestve. Podala sva se na palubo, kjer so nas že čakali Ned Land, Konzulent in 5 pomorščakov »Nautilusa«. Moja dva tovariša sta bila naravnost židane volje. I r* ~ o ooNfen SS| s3f p S* < o® S^Sf X* "-""s- 0 „ P o o Gop bas a §5.0" S- t k." P 1 J-S, „ w ® S? ui»D B • OStljB m n f S < O 8F3 3P& < ' K io. E.' •• g N tO fcj 03 "M 3 £2|šlf s; g' nI, S" to S »i n j! 8 c*" 1-i'CSfi cr » a g SS^tiš _ m CJ o- "V •^i <6