IS. september 1943 Leto XII. St. 9. CINKARNAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE VSE UKREPE JE TREBA ŠE NADALJE DOSLEDNO IZVAJATI V ponedeljek 6. septembra je zasedal tovarniški komite Zveze komunistov. Razpravljal je o rezultatih, ki so bili doseženi na podlagi ukrepov v okviru gospodarske reforme. Informativna analiza je pokazala, da je bil v preteklem mesecu dosežen večji izkoristek delovnega časa — močno je zmanjšano število neopravičenih ur. bolezenskih izostankov, povečana pa je delovna disci- Cetatrai dohodek je v prvem polletju letošnjega leta kljub nekaterim težavam, ki so 'se letos pojavile (pomanjkanje barvastih kovin, napake na kotlih v pražarni) v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, porastel za 37,88 %. Ta porast se ujema s porastom prodaje po izdanih fakturah, medtem pa je stopnja porasta plačane prodaje še nekoliko ugodnejša. Tako dinamičen porast obsega poslovanja je bil dosežen s povečanjem proizvodje dosedanjih izdelkov, z izboljšanjem asortimenta gotovih izdelkov in z uvedbo novih akumulativnih proizvodov (žica, cevi in (Nadaljevanje na 2. strani) plina. V preteklem mesecu smo z zmanjšanim številom zaposlenih dosegli večjo proizvodnjo. Komite nadalje ugotavlja, da sindikalna organizacija v podjetju ob sprejemanju gospodarske reforme ni odigrala tiste Po več mesečnem poizkusnem obratovanju obrata za proizvodnjo cevi in žlebov je centralni delavski svet na zadnji seji potrdil naslednje oblikovanje osebnega dohodka v tem obratu. Obrat oblikuje svojo maso osebnih dohodkov na podlagi števila proizvedenih enot proizvoda in sicer: ■— za vsak proizvedeni meter vloge, ki bi jo morala. Čim prej bo treba povečati aktivnost vseh članov izvršnega odbora — doslej je delal le ožji krog odbora. O vseh pomebnejših stvareh v zvezi z reformo bi bilo treba razpravljati-na obratnih sestankih, ki bi jih organizirale sindikalne podružnice. Člani komiteja so med drugim razpravljali o izredni neaktivnosti mladinske organizacije in predvsem tovarniškega komiteja Zveze mladine. Ob koncu seje je tovarniški komite sprejel več sklepov. Med drugim zahteva od uprave podjetja, da dosledno izvaja skle-pe. ki jih je v zvezi z gospodarsko reformo sprejel centralni delavski svet na 5. rednem za- t sedanju. pocinkanega žleba prejme 9,5 dinarjev, — za vsak proizveden meter cinkovega žleba prejme 12,4 dinarjev, — za vsak proizveden meter cinkove cevi prejmie 27,3 dinarjev. Masa osebnih dohodkov, oblikovana po proizvodnji na o-menjen način, predstavlja razpoložljivo maso za osebne dohodke tega obrata. CENTRALNI DELAVSKI SVET POTRDIL POLLETNI OBRAČUN Sredi avgusta je centralni delavski svet razpravljal o poslovnih rezultatih, ki smo jih dosegli v prvem polletju. Oblikovanje osebnega dohodka v obratu za proizvodnjo žlebov in cevi Proizvodnja in produktivnost v avgustu Z izjemo topilnice surovega cinka, kjer sta še vedno v rekonstrukciji dve destilacijski peči, obrata superfosfata kjer smo omejili proizvodnjo na delo v dveh izmenah — zaradi prenasičenosti tržišča s tem proizvodom — ter obrata svinčenih oksidov, kjer še vedno primanjkuje osnovne surovine — svinca, so ostali obrati zadovoljivo dosegali postavljene zadolžitve oziroma jih celo presegali. Tako ugotavljamo, da je v avgustu porasel obseg poslovanja napram mesecu juliju in sicer za 2 %, prav tako pa se je povečala tudi produktivnost dela in sicer za 5 % napram juliju. Letni proizvodni plan smo dosegli s 67,8 %, torej smo ga presegli, medtem ko je obseg poslovanja v razdobju januar — avgust 1965 za 15 % večji »d obsega poslovanja v istem razdobju leta 1964. Dobri proizvodni rezultati so omogočili tudi realizacijo planiranega izvoza. V avgustu smo dosegli izvoz v vrednosti 450.088 $, medtem ko smo kumulativno dosegli že 70% planiranega izvoza, oziroma 3,687.726 $. Ce primerjamo kumulativni izvoz osmih mesecev letošnjega leta z izvozom v istem razdobju v preteklem letu vidimo, da je le-ta za 25% večji kot je bil v istem razdobju lani. Regionalna usmerjenost izvoza — 83% izvoza na področju konvertibilnih valut in 17% na o-stala področja — je ista kot v sedmih mesecih letošnjega leta. GRADBIŠČE NA HUDINJI Deset članov našega kolektiva je junija pričelo na Hudinji graditi svoje nove domove. Kljub nestalnemu vremenu ter drugim težavam gradnja hitro napreduje. Skoraj vsi bodo te dni že zabetonirali prvo ploščo. (Nadaljevanje s (. strani) žlebovi iz cinkove in pocinkane pločevine, organoli, itd.). Povečanje fizičnega obseqa proizvodnje zncba 15,1 '%. Le manjši del povečanja celotnega dohodka je rezultat povečan a prodajnih cen naših proiz-voiov. Ta del porasta dohodka pa ni mogel v celoti pokriti podražitev osnovnih surovin, goriva in ostalega reprodukcijskega materiala. V rodnost prodanega blaga v tUj ..o je bila za 33 % večja, ka- Pred nekaj dnevi smo obiska-lj^grudbišče na Hudinji. Zanimali smo se kako poteka gradnja in s kakšnimi težavami se graditelji srečujejo. Prvi so pričeli odvažati humus in kopati (emeljo ob koncu junija. Čeprav so nekateri to delo prav hitro opravili, niso mogli temeljev zabetonirati, kajti zaradi obilnega dežja jim je voda zalila izkop. Na pomoč so jim.priskočili gasilci, ki so neutrudno črpali vodo. Pri tem se je še posebej izkazal tovariš Marjan Breznik, ki je za to opravilo žrtvoval del letnega dopusta. Zaradi iv nevšečnosti so lahko Šele po štirinajstih dneh zabc-ton.-ali temelje. Komaj je bilo to delo opravljeno je, zavelo znova deževati. Znova so morali »počivati«. kor v istem razdobju preteklega leta. Porast izvoza v USA dolarjih, je ravno tako dinamičen, kakor porast celotnega obsega poslovanja. Plan izvoza je bil za prvo polletje presežen za 7,1 %. To nam je omogočilo redno preskrbo z uvoznimi surovinami in ostalim materialom, ki ga nabavljamo v tujini. Izvažati smo v 17 drža v. V za-padno področje smo izvozili 91,4 %, na konvertibilno 86,36 % in na klirinško 5,08 %, v vzhodnoevropsko področje pa 8,6 % Po Ko je dež prenehal so vsi pohiteli. V prvih dneh septembra prodani vrednosti proizvodov je na prvem meslu Zahodna Nemčija, sledijo Francija, Švica, Danska, USA, Italija itd. PROIZVODNJA V PRVEM POLLETJU Letni proizvodni plan je bil dosežen z 51,62%, v primerjavi š preteklim letom pa je bila proizvodnja povečana za 15,1 %. Kljub objektivnim težavam (pomanjkanje barvastih kovin: so nekateri pričeli betonirati prvo ploščo. Do konca meseca pa se bodo že lotili zidov nad ploščo. Kljub temu, da je vreme precej muhasto, vladata na gradbišču izredna prizadevnost in tovarištvo. Ko so rabili les za opaž, tega namreč primanjkuje, so drug drugemu odstopali to kar sami niso rabili. Nosilce za ploščo (monta) so izdelovali sami. Ker ni bilo takTat na zalogi dovoli betonskega železa. jim je to delo šlo nekoliko počasneje od rok. O gradbenem vodstvu so se pohvalno izražali. Kmalu bo pričela tudi drtiga skupina desetih zadružnih graditeljev z zemeljskimi deli na svojih parcelah. Ti-bodo gradili vrstne hiše. O podbrobnostib bomo poročali. svinca, bakra, cinka, nadalje defekti na kotlih v pražarni in zastoj v plasmanu superfosfata), je bila planska proizvodnja zadolžitev v merilu celotnega podjetja presežena, v primerjavi z lanskim letom pa znatno povečana. Plan je bil dosežen zaradi povečanja proizvodnje finalnih izdelkov in uvedbe novih proizvodov, kakor tudi s povečano proizvodnjo ostalih naših proizvodov na katere niso vplivale omenjene motnje. Samo napake na kotlih v pražarni so zaradi zmanjšanja proizvodnje cinka, kontaktne žveplene kisline in superfosfata povzročile kumulativno zmanjšanje proizvodnje za 1,3 %. Če pogledamo gibanje proizvodnje posameznih proizvodov, ugotovimo, da nismo izpolnili plan bruto proizvodnje cinka in kontaktne žveplene kisline (zaradi -napak na kotlih v mesecu juniju). Do meseca maja je bila proizvodnja cinka 'kumulativno nad planom, proizvodnja kontaktne žveplene kisline pa je dosegla planirano količino. Kljub izpadu v mesecu juniju pa je proizvodnja cinka v prvem polletju letošnjega leta kumulativno večja za 9,2 % kakor v istem razdobju preteklega leta. Planirane proizvodnje nismo dosegli še pri: cinkovem belilu — nizka akuimulativnost zaradi prenizko določene cene, svinčevih oksidih — zaradi pomanjkanja svinca na domačem tržišču. Topilnice svinca so za svimc dosegle na svetovnih tržiščih znatno višje cene od tistih na domačem tržišču, zato so raje prodajali v tujino. Zaradi stagnacije prodaje superfosfata v vsej državi ga je naše podjetje proizvajalo z zmanjšano kapaciteto. Proizvodnja ostalih pomembnejših proizvodov je bila na višini planirane, oziroma večja. V prvem polletju smo začeli proizvajati: cevi in žlebove iz ci/vkove in pocinkane pločevine, nadalje organol in cinkovo žico — izdelano na novih napravah. FINANČNI USPEH PODJETJA Če pogledamo in analiziramo strukturo celotnega dohodka in posameznih elementov poslovnih stroškov ugotovimo, da v letošnjem letu ekonomičnost in rentabilnost poslovanja v primerjavi s preteklim letom, upada. Kljub precejšnjemu povečanju celotnega dohodka, nam ni uspelo dohiteti še hitrejšega večanja poslovnih stroškov, ki so narasli zaradi povečanja cen našim osnovnim surovinam, (koncentratom, gorivu in ostalemu reprodukcijskemu materialu). Poslovni 'stroški «o hStireje naraščali (Nadaljevanje na 0. strani) ()Mrd najbolj prizadevne graditelje vsekakor šteje tovariš Ar-. ran, saj j« prvi izkopal temelje. Ta dan je bilo njegovo: grad-s biščo uKM-ao podobno mravljišču. Medlem ko sa eni pripravljali , beton, ,(na sliki),.«» dragi že betonirali prvo ptoSeo. Gradbišče na Hudinji oživelo DESET ČLANOV KOLEKTIVA JE ŽE PRIČELO GRADITI, DESET PA JIH BO V DRUGI POLOVICI SEPTEMBRA Dosedanje izkušnje pri gradnji stanovanjskih hiš v Selcah so pokazale, da je tak način reševanja stanovanjske problematike hitrejši in cenejši. Letos bodo zadružniki gradili na Hudinji, — v bližini šole. Predvideni so trije tipi hiš in sicer izboljšan tip CC in dva vrstna tipa, ki se razlikujeta le po velikosti. Gradbeni material je v pretežni meri zagotovljen. Po predvidevanjih bodo hiše vseljive v enem letu, kar pa bo seveda odvisno od vremena in od možnosti nabave kritičnega gradbenega materiala. Sprva je bilo prijavljenih 81 kandidatov za individualno gradnjo, od teh pa so si nekateri premislili. Pogosto smo se spotikali ob velik »tujski promet« po naši tovarni. Sedaj bo tega najbrž konec. Zaprli smo prehod pri ambulanti, ob vhodih za železniška vozila pa so tudi nameščena vrata (na sliki). NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI V juliju je bilo: 22 poškodb pri delu z 269 izgubljenimi dnevi in 2 poškodbi na poti s 63 izgubljenimi dnevi skupaj 24 poškodb s 332 izgubljenimi dnevi Analiza vzrokov poškodb Število poškodovanih Odstotek Vzroki poškodb 22 100, Skupaj Primerjava števila nesreč in števila izgubljenih dni v posameznih ekonomskih enotah Skupaj 22 269 Izvori poškodb Stevilo\ nesreč Proizvodni proces 11 Vzdrževalna dela 2 Interni transport* 8 Ostala dela 1 Skupaj 22 V zadnjih mesecih ugotavljamo zmanjšanje števila nesreč in šteVila izgubljenih dni, kar pa še ne moremo šteti kot uspeh povečane aktivnosti za preprečevanje nesreč. 18,1 15,5 3,16 2,39 Tudi primerjava z istim obdobjem sedmih mesecev preteklega leta ne sme zbujati pretirane samozavesti. Stanje v naših obratih je kritično zaradi nujnih popravil in rekonstrukcij, ki se pogosto odvijajo z naglico. Pri tem često pozabljamo na nujne varnostne ukrepe, zaradi česar so delavci bolj izpostavljeni nevarnosti težjih poškodb. Red in dobro organizirano delo nam lahko zmanjšata število nesreč za polovico in poleg tega odkrijeta skrite rezerve, iti jih tako prizadevno iščemo. R. Malinovsky varilski tečaj j Malokatera stroka predelave kovin zahteva pri f strokovnem delaven takšno povezavo med teorijo in ♦; 13 59,1 4 18,2 4 18,2 1 45 zaradi neprevidnosti zaradi neprevidnosti in pomanjkljive kontrole varnostnih ukrepov zaradi neprevidnosti in pomanjkljive organizacije dela zaradi neustreznega prostora in neprevidnosti Ekonomsku enota O >u > z a s Ifl S ■N lil Število nesreč na 100 zaposlenih v 7 mesecih 1964 1965 Število izgubljenih dni na I zaposlenega v 7 mesecih 1964 1965 Metalurgija Predelovalni 11 171 obrati 2 24 Kemija I in III 1 29 Kemija 11 Vzdrževalni 1 11 obrati 4 20 Uprava 3 14 28,1 ' 25,4 457 3,63 19.6 11.5 2,15 2.48 29.5 19.2 5,28' 3.13 5,6 7,9 02)7 0,75 17.7 15,8 2,82 2.09 4,5 6,3 1,82 1,13 prakso kot ravno varen je. Le teoretično dobro podko- van varilec si bo znal razlagati razne pojave pri vare- nju in takoj primerno ukrepati. Po dosedanjih izkuš- njah si pridobi varilec najhitreje to spretnost na varil- | nem tečaju, kjer se s teorijo seznanja na predavanjih, $ UKINJEN SKRAJŠAN DELOVNI CAS ZA POROČENE ŽENE IN MATERE Cetotrulni delavski svet je dne 13. avgusta razveljavil sklep št. 90/62, ki ga je .na predlog aktiva žena Cinkarno sprejel dne 13. marca 1962. Ta sklep je določal skrajšan praktično spretnost pa si pridobiva ob varilni mizi. Dober varilec mora temeljito • obvladati teorijo in praktično delo S tehničnim razvojem naše tovarne je narasla pri nas tudi poraba raznih tehničnih plinov, s tem pa srno dobili nov vir obratnih nezgod, ki je lahko posledica pomanjkljivega strokovnega znanja. Ker se s plini in pojavi plinske tehnike bavijo tudi naši varilci, je bil v ta namen v Cinkarni pripravljen in tudi končan tečaj za pla-mensko in obločno varenje. Tečaj so obiskovali ključavničarji, da bi si s tem izpolnili svoje znanje' in bi na svojih, delovnih mestih znali ukrepati v primerih, kjer je treba pokazati znanje in iznajdljivost ter preprečiti nezgode ali škodo, ki bi nastale zaradi neznanja. Pri tem je treba upoštevati vse nasvete in se ne zadovoljiti le s polovičnimi re-znltiti. Napako, na katero se varilec navadi v začetku svojega varjenja, kasneje zelo težko odpravi. Vsem. ki so pomagali, omogočili in imeli razumevanje, da je bil tečaj organiziran in uspešno končan — iskrena hvala 1. R. delovni čas za poročene žene in matere ob sobotah za dve uri in uta dan pred državnim praznikom pa za štiri ure. Vzrok za razveljavitev tega sklepa je v prvi vrsti situacija, v kateri se je znašlo naše podjetje v zadnjem času. Ko je delavski svet leta 1962 sprejel sklep o omenjeni olujhšvi za poročene žene in matere je bil prepričan, da zaradi tega storilnost ne bo slalzšu niti raanj-šn. Toda v tistih službah in obratih, kjer so zaposlene žene N in matere, ob sobotah in pred prazniki ob 12. uri oziroma 10. uri praktično zamre vsako delo, posebno pa tam. kjer je delo skupinsko. V tistih obratih, kjer žene zaradi nujnosti dela, te olajšave niso mogle koristiti, so jim proste ure ob sobotah in pred praznikom obračunavali kot nadure, to pa ni bil cilj le olajšave. CINKARNAH v Kopernikov spomenik V poljski tovarni, ki proizvaja organske pigmente sva bila z inženirjem Kapusom na strokovni praksi. Med bivanjem na Poljskem sva si ogledala Warszaroo, Krakov in Osrviecim. O vtisih z Osroiecima sem že na kratko pisal, morda pa bo zanimivo zvedeti še kaj o tem, kako živijo in kaj delajo Poljaki v drugih krajih. V Warszaroo sva priletela s-Cararvello — modernim reaktivnim letalom. Istočasno se je peljal tudi naš pevec popevk Djor-dje Marjanooiič. ki je n svoji usnjeni obleki vzbujal bolj vtis slabega Aenagerja* kot pa povprečnega Jugoslovana. Upam, da ljudje v krajih, kamor hodi prepevat ne mislijo, da smo vsi Jugoslovani takšni! Od letališča do mesta je precej daleč in sva najela taksi. Taksijev je namreč v IVarszami menda nekaj tisoč in tudi cena ni pretirana. Avtomatska ura. ki je vgrajena v avtomobil vas sproti »vljudno opozarja*, za koliko se vam bo olajšala denarnica. 'le od daleč se vidi impozantna stavba, visoka preko 200 metrov. Na njenem pročelju je s skopaj meter visokimi črkami vklesano: Palač kultifri in nauki imena Josefa Stalina. Za današnji čas vsekakor malce nenavadno. Ko sem bil o IVarszami pred štirimi leti je bil napis isti... Palača je dar Sovjetske zveze poljskemu narodu. Po obliki zelo močno spominja na Kremelj, kar Poljakom ni preveč všeč. Imenujejo jo kar »PEKI N t, kar je vzeto iz začetnic naslova. V njej je več gledališč, muzejev, restavracij, ministeri-jev itd. Med drugim je tudi tehniški muzej, ki ima poseben oddelek. posvečen veliki poljski znanstvenici Mariji Curie Sklo-domski. Med minulo vojno je bilo preko SO0IVarszame uničene. Pi c-\ K. 4 VTISI IZ živeli vedo povedati, da so Nemci streljali o hiše iz razdalje 20 metrov. Zidovsko četrt, imenovano Geto so popolnoma zravnali z zemljo, večina Zidov pa je naša smrt v koncentracijskih taboriščih. Na več krajih o mestu so spomeniki žrtvam množičnih pokolov. Na marsikateri stavbi so še danes vidni sledovi avionskih strojnic, sicer je pa stavb, ki so ostale cele še izpred vojne zelo malo. Večinoma je mesto novo in precej nesorazmerno zgrajeno. Ulice so zelo široke, vsekakor preveč za stavbe, ki ne presegajo deset nadstropij. Promet je zelo gost. Tramvaji, avtobusi, taksiji in številni osebni avtomobili neprestano švigajo sem ter tja. Tudi naših »fičkotov* je precej. Z njimi niso kaj prida zadovoljni, res pa je. da imajo zelo slab bencin, ki tudi prispeva svoj delež k temu nezadovoljstvu. So posebno kadar je promet go§t, je močno čutiti vonj po bencinu. Morda najlepši del IVarszame je Staro Miasto. Tu so zametki današnjega mesta iz davnih časov. Med vojno je bilo popolnoma porušeno, nato pa so ga nanovo zgradili nemški ujetniki delno po starih načrtih, delno po fotografijah in spominu. Dejstvo je, da vzbuja videz nekaj sto let stare četrti. Vse fasade so namreč tako spretno obnovljene, da človek komaj verjame, da niso stare vsaj 100, če že ne več let. V IVarszami je nekaj čudovitih parkov. Najlepši je nedvomno Lazienki. Tu so veverice tako udomačene, da ni nič čudnega, če jih želite fotografirati, pa neustrašno zlezejo na vas in po- gledajo v fotoaparat, češ» kakšna žival je to*. Tu je tudi lep spomenik Chopinu. Na ploščadi tega spomenika so poleti vsako nedeljo dopoldne koncerti, kjer mladi umetniki interpretirajo Chopinova dela. Res je, da je Warszama politično in kulturno središče Poljske, ni pa njihovo najlepše mesto. Tu ima nedvomno prednost Krakom, ki mu je vojna prizanesla in je tako ohranil svojo prvotno podobo. Standard na Poljskem ni slab, je pa nekpliko nižji od našega. Njihova kupna moč je manjša od naše, pa tudi številni artikli za katere je pri nas povsem normalno, da jih je vedno dovolj so pri njih še prava redkost — razen seveda v komisijskih trgovinah. — tam jih je dovolj Inulo n plašči, nylon srajce, itd.). Tudi hrana ima za naše pojme včasih močno tuj okus. Njihova narodna jed je »baršč* — to je juha iz kuhane rdeče pese, po navadi še sladkana. — Cene v restavracijah niso pretirane, pravtako pa tudi postrežba ne. Enako je tudi v trgovinah. Včasih je potrebno precej časa, da vas »odkrijejo* in vprašajo, kaj želite. Verjamem, da to ni splošen pojav, je pa nekaj, kar si tujec dobro zapomni. Med posebnostmi velja omeniti njihove plakate, nekomu na prvi pogled morda nepomembna stvar, vendar s svojo okusnostjo in orignalnostjo močno pritegnejo pozornost. Kulturno življenje je na evropski višini, v njihovih muzejih pa niso ohranjene nič manjše umetnine kot o pariškem Louvru ali kje drugje. Njiltova Narodna galerija ima čudovito zbirko u- iv/f. Med res najlepše parke v Warsza-vi šteje Lazienki. V tem parku so Poljaki postavili spomenik svoje-jeinu največ je-mii komponistu Chopinu. ■Sofo* : KRAKOVA IN VARŠAVE metnin, ki jih je nedvomno vredno pogledati. V lokalih dobi človek nehote vtis, da »vudko« malo preveč »cenijo*. V bistvu je to 40 Vo špirit, včasih primerno aromatiziran. Čeprav pravijo, da je to posledica vojne, se mi zdi, da to fes kaj videti. Kupola kapele je iz čistega zlata. Ob začetku vojne so jo premazali z asfaltom in tako so Nemci mislili, da so jo Poljaki demontirali. Po volni pa so asfalt odstranili in zdaj se ;->eet blešči kot nekdaj. V gradu jje velika zbirka dragocenosti, od Del Stareta Miasta. ki je bilo med *Jjno popolnoma porušeno. Po vojni so ga obnovili — delno po st»f»n načrtih, ki med vojno niso bili uničeni, delno pa Po fotografijah. zlatega meča njihovega nacionalnega junaka Sigismunda pa do čudovite grobnice Jadrvige Jagelonske. V bližini Krakoma je V/ielicz-ka — največji rudnik kamene soli v Evropi. Izkoriščajo ga že od 16. stoletja. Nekaj gornjih etaž, ki so zdaj opuščene je preurejenih o muzej. Tu so o velikih dvoranah, ki so ostale potem, ko so opustili ta del rudnika, iz soli izklesani kipi, kapele itd. Celo prostor za dramske predstave in košarkaške tekme je v rudniku. Klimatski pogoji so nam eč izredno ugodni iti se sol ne topi. V neki večji kapeli so celo lestenci iz soli. Po lepoti Wielicz-ka piav gotovo ne zaostaja za našo postojnsko jamo. Poljaki so na svojo preteklost zelo ponosni. Vojna vihra jih je zelo težko prizadela, vendar so že ogromno obnovili. Imajo zelo močno industrijo, ki včasih kar preseneča. Ob poti proti IVarszami, ni in ni konca železarn, termoelektrarn itd. Poljaki se zelo zanimajo za naše delavsko samoupravljanje. Pri njih je namreč vodenje industrije centralizirano, kar je v začetni fazi izgradnje nedvomno koristno. Mislim pa, da bi s prehodom na primerno obliko samoupravljanja dosegli, da bi močna industrijska baza. ki so jo ustvarili, lahko še bolj koristila tistim, ki jo neposredno upravljajo. Tako bi lahko njihova marlji- vost in prizadevnost še bolj koristila njim samim ter dvignila njihovo življenjsko raven za krepko stopnico navzgor. j. k. Palač kulturi i nauki je najvišja stavba v Warsza-vi. Po osvoboditvi so jo Poljakom podarili Rusi. V tej palači so številni muzeji in kulturne ustanove. mlajše generacije ne opravičuje. Sicer pa je tudi pri nas tega preveč. Samo stopite o celjski »Mignon* pa boste presenečeni nad povprečno starostjo tistih, ki jim je konjak ali žganje »okrepčilo< ... Železniški promet je čudovit. Skoraj ose proge so elektrificirane, voznih redov pa se držijo tako točno, da je kar neverjetno. Poljaki radi govorijo. V nekem kupeju so se tako razvneli, da je bilo od daleč slišati, kakor da uglašujejo orkester. Bila je brezpomembna teč. Neka ženička je namreč pripovedovala. kako je plačala v hotelu polno prenočnino, čeprav o n jem ni bivala 24 ur. Bolj ko so ji dopovedovali, da je tako po vsem svetu, bolj se je oprijemala svoje trditve, češ »da na zapadli obračunavajo po uralu... No ja. pa takih ljudi, ki jim je kritiziranje že Itobbi/, je povsod dovolj. Za kratek čas je taka družba lahko prav prijetno razvedrilo, kaj kmalu pa postane prava mora. Krakom sem videl le bolj bežno. V istem času je bil festival kratkometražnega filmu in smo komaj dobili prenočišče. Vredno si je ogledati univerzo. ki je iz časa JageToncev in velja za eno najstarejših v Evropi. Biser Krakoma je nedvomno IV a me l. nekdanja rezidenca poljskih kraljev. Tega si vsak dan ogleda precejšnje število domačih in tujih turistov — je pa tudi Listje filodendrona, fikusa in Podobnih okrasnih rastlin — z bogatini listjem — od časa do časa ovlažite z mokro krpo, ki ste jo popreje poškropili z mlekom. Listje bo postalo bleščeče 'n rastline bodo lepše napredo- Sobne cvetice in cvetice na balkonih bodo bolj napredovale, če vsak odcveteli cvet in osušeni list takoj odstranite, lo namreč pospešuje rast. Ko nastopijo hladnejši dnevi- ki jih spremlja deževje in veter, nekaterim pričnejo izpadati trepalnice. Da bi to preprečili, jih moramo večkrat oprati z desestilirano .(lahko tudi prekuhano) vodo, ki ji dodamo nekoliko glicerina. Z gramofonskimi ploščami jadramo previdno ravnati in Jih tudi primerno negovati. Na njih se sčasoma nabere prah, Poznajo pa se tudi prstni odtisi- Odtise i« prah lahko odstra- nimo tako, da plošče operemo z gobo, ki jo namočimo v rahlo milnico in nato (izperemo s kartačko v čisti vodi, (najboljša je mineralna — ker ne vsebuje apna). Osušimo jih s krpo iz čiste svile,— krpe iz grobe tkanine in one, ki puščajo dlačice niso primerne. nasveti ! Plašč ali suknjič iz semiša lahko očistimo na naslednji način: oblačilo skrtačimo s posebno kartačko za semiš (krtača za čiščenje semiš čevljev), tista mesta, ki se preveč »svetijo«, je treba zdrgniti s smirkovim paparijem. Morda vaš osemletni otrok še ne bere rad? Med počitnicami mu pomagajte, da se priva- 1 di na dobro knjigo. Ne berite mu pravljice, temveč krajši otroški roman in ga prenehajte brati tam, kjer postaja najbolj zanimiv. Otrok bo postal radoveden in bo knjigo pričel brati sam. Pepel od cigaret je izvrstno sredstvo za čiščenje bleščečih kovin (zlato, srebro, baker, in medenine). Drgnite jih s pepelom in potem zbrišite v volneno krpo. V novih montažnih stanovanjih so zidovi navadno obloženi s tapetami. Če tapeto umažete, jo zdrgnite s koščkom starega črnega kruha. Ta postopek je bolj uspešen kot kakršnokoli drugo sredstvo. Po vrnitvi z dopusta kopalke skrbno operemo in jih shranimo, da jih bomo lahko nosili vsaj še eno poletje. Posebno pozornost moramo posvetiti kopalnim oblekam iz tkanin, ki ne prenesejo detergentov, (jer-sey, volna in podobno). Najbolje je, da jih skrbno opere- mo v milejši milnici nakar jih dobro izperemo v čisti vodi. — Sušimo jih na frotirkah. Če smo staknili na svetlejši kopalni obleki madež od nafte, jo očistimo tako, da madeže tremo s krpico namočeno v terpentinu. Po potrebi to nekajkrat ponovimo, nafo jo operemo tako kot smo že prej orne- /• nili. Maja Cinkarna, metalurško-kemdona industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. CINKARNA® / f j ZAKAJ ZATIŠJE V MLADINSKIH VRSTAH? Te dni bo poteklo eno leto od letne konference tovarniškega aktiva zveze mladine. Na tem zborovanja so mladi — člani našega kolektiva temeljito analizirali pomanjkljivosti njihovega dotedanjega delovanja in sprejeli niz sklepov, ki naj bi jih uresničevali v prihodnjem obdobju. Kljub temu, da so ugotovili ponavljanje problematike L« prejšnjih let, se doslej s anje v mladinskih vrstah ni izpremenilo. Skoraj vsako leto slišimo, da je mladina nezainteresirana za družbeno politično delo, da je v ne-L em obratu odpovedalo vod-s.vo aktiva, da se mnogi ne zavedajo pomena in vloge organizacije in podobno. Podobno je bilo tudi na zadnji konferenci. Novi ko-niHe, štel je enajst članov, so je prizadevno lotil dela. V enem letu se je 25 krat sestal, od marca dalje pa je začela aktivnost pojemati. V aprilu so se sestali dvakrat, v maju enkrat, od ma- ja pa do začetka septembra pa le še enkrat (!). Do aprila je štel naš aktiv med najbolj aktivne v občini. - Od enajstih izvoljenih članov komiteja so danes le štirje aktivni, preostali (Kladnik. Subotič, Vrečko, Franc, čobotič, Nedeljič in Krašovec) pa so popolnoma odpovedali. V najbolj pomembnem obdobju — ob sprejemanju gospodarske reforme — so se poizkušali 5 krat sestati, vendar so se vedno razšli nesklepčni. Kljub temu, da so se v mladinskih vrstah pojavljali problemi, jih zaradi istih vzrokov niso mogli reševati. Včasih je mladina sodelovala pri reševanju proizvodnih problemov, (dvig produktivnosti, varčevanje z reprodukcijskim materialom), posamezni aktivi so med seboj tekmovali ipd., sedaj je vse to zamrlo. Nekateri menijo, da sestava sedanjega komiteja ni bila najbolj posrečena (večina jih je šele prišla v podjetje), V maju so sicer razpravljali o tem, da bi bilo treba nekaj ukreniti. Ker pa so menili, da poletni meseci niso primerni (?) za reorganizacijo vodstvenih vrst, je stanje ostalo neizpreme-ujeno. Tudi ugotovitev iz prejšnjih let, da mladi komunisti ne odigrajo svoje vloge, se je znova ponovila, kajti tudi to pot so žal odpovedali. Zadnje dni se mladi pripravljajo na Letno konferenco, ki bo 28. septembra. Ker se zavedajo nalog tovarniškega komiteja ZM, skušajo izbrati kandidate med najboljšimi mladinci — pogovorili se bodo z vsemi tistimi (iz vseh obratov), ki bodo pripravljeni aktivno delati. Menijo pa, da tudi novi komite ne bo žel uspeha, če ne bo imel temeljite pomoči predvsem vseh mladincev in pa pomoč samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. RAZISKOVALNA DELA NA PODROČJU ČERMENICE V BOSNI CDS JE POTRDIL POLLETNI OBRAČUN (Nadaljevanje z 2. strani) kakor celotni dohodek. Celotni dohodek je povečan za 37,88 %, medtem pa so poslovni stroški porasli za 47,7 %. Posledica tega je le 7 % porast čistega dohodka. To upadanje finančne efektivnosti poslovanja je resen opomin. Hitreje moramo torej poiskati vse notranje rezerve na s vseh področjih dela. Centralni delavski svet je že v začetku meseca avgusta sprejel nekaj sklepov, ki so.bili že objavljeni v »Cinkarnarju,< 15. avgusta in ki bodo precej izboljšali finančni položaj podjetja, seveda če jih bomo uresničili. PROIZVODNOST IN TEHNIČNA PRODUKTIVNOST Proizvodnost dela na zaposlenega je v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta porasla za 11,4%, tehnična produktivnost dela pa za 14,19 %. Izkoristek časovnega fonda pa je bil za 1,3 % slabši kakor preteklo leto. Število opravljenih nadur je tudi manjše — tako v absolutnem številu kot v odstotku — od opravljenih ur. V juliju je centralni delavski svet obravnaval predlog upravnega odbora, da bi se naše podjetje zavzelo za nadalj-ne raziskave nahajališč cinkove rude na področju Čermeni-ce, ki je oddaljena okoli 50 km od Sarajeva — nahaja se v neposredni bližini železniške proge in glavne ceste Sara- jevo — Zenica. KADROVSKE £ V EST I Odšli lz podjetja: Balancskovlč Savo, Horvat Viljem, Kotnik Peter, Kuklč Branko, Vadila Slavko, Štor Prane, Šajinovic Mladen, Krasnik Abdula, Spi-rit Branko, Jenič Vladislav, Krašek Alojz, Devčič Irena, Trikoš Dragoš, Petrin Tea. Disciplinsko odpuščeni: Kostrcševič Ljubomir, Plavčak Janez, Tušek Ivan, Knez Milan. Odšel v JLA: špegelj Pavel. Upokojeni so bili: Krk Franc, Rogel* Šck Valentin, Pesjak Ciflll, Hrastnik Jože. Umrl je: Korošec Andrej. Kri so darovali: Klanjšek Anton, Rupert Anton. Poročili so se: Novak Avgust, Šoto-šek Friderik, Vcrderbcr Igor. CHttRNlR 6 Geološki zavod v Ljubljani, ki je pregledal in proučil celotno dokumentacijo dosedanjih del na tern nahajališču izjavlja, da se na tem področju, po dosedanjih ugotov/itvulK nahaja precej rudnih rezerv. Centralni delavski svet je na . podlagi strokovnega poročila omenjenega zavoda odobril, sodelovanje našega podjetja pri nadaljnjih raziskavah v rudniku Čermcnica. ' Za ta raziskovalna dela (prva etapa) je centralni delavski svet odobril finančna sredstva. Del odobrenih sredstev bi porabili že v letošnjem letu. Ta faza bi obsegula predvsem naslednje: — pripravo vzorca za študijo obogateuju (obogatenjc rude v laboratorijskem obsegu), — geofizikalne meritve na območju ležišča rude, — iskanje še nedkritih rudnih žil in podobno. Centralni delavski svet je pooblastil upravo podjetja da sklene ustrezno pogodbo. D. M. Mnogi so se radovedno ustav, ljali, ko je avtovlak peljal del naprave- za naš novi obrat v Cretu. POVPREČNI OSEBNI DOHODEK V prvem polletju leta 1964 je znašal povprečni osebni dohodek v našem podjetju 51.266 din, v istem obdobju letos pa 64.683 din. Indeks je 126,17 %. V primerjavi z lanskim celoletnim povprečjem pa je indeks 112,85%. Lanskoletni povprečni osebni dohodek je znašal 57.316 din, letos v prvem polletju pa1 64.683 din. Še o pogojili za upravičenost do varstvenega dodatka Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije, je na podlagi pooblastil 37. čl. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ter 84. čl. temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju sprejela sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov in o višini varstvenega dodatka (Ur. list SRS, št. 6/65) ter sklep o višini varstvenega dodatka uživalcem invalidske pokojnine (Ur. list SRS, št. 8/65). Po določilih navedenih predpisov so do priznanja varstvenega dodatka upravičeni starostni. invalidski in družinski upokojenci, katerih po zakonu odmerjena pokojnina ne dosega predpisanega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov. Za letošnje leto je bil mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov določen v višini 25.500 din (t. j. 85% od 30.000 din osebnega dohodka, kar se lahko šteje za najnižji osebni dohodek v SR Sloveniji). Pravico do varstvenega dodatka imajo le tisti upokojenci, ki jim je pokojnina edini ali vsaj glavni vir preživljanja in če njegovi, prispevkom zavezani dohodki ne presegajo letno 100.000 din. na posameznega člana njegovega gospodinjstva pa še po 50^)00 el in. Zakon loči družinske člane v dve skupini, to je v ožje družinske člane in širše družinske člane. Med ožje družinske člane šlejejo: upokojenčev zakonec. njegovi otroci (zakonski in nezakonski otroci, posvojenci in pastorki) in vnuki brez 'staršev, ki jih je upokojenec vzel k sebi in jih preživlja, širši družinski člani so: upokojenče-vi starši in otroci brez staršev (bratje, sestre ter drugi otroci, ki jih je upokojenec vzel k sebi in jih preživlja. Da upokojenec preživlja omenjene družinske člane se šteje le če ti nimajo nobenih lastnih dohodkov, če pa jih imajo, pa le v primeru. kadar osebni dohodek (iz enega ali več virov), družinskega člana skupno ne presega dveh tretjin mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, torej zneska 17.000 din na mesec. Pri tem se dohodki iz kmetijstva (katastrski dohodek) računajo v dvojnem znesku. (Nadaljevanje prihodnjič) V CELJU GO-KART DIRKA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V soboto, 4. septembra so bile v Celju go-knrt dirke za prvenstvo Jugoslavije. Dirkači iz Ljubljane, Zagreba, Postojne, Pazina, Umaga in Celja so se pomerili na 410 m dolgi krožni progi v treh kategorijah (50, 100 in 125 eem). Rezultati posameznih kategorij 50ecm: Uojs (Celje), 2. Car (Umag). 3. Hrastje .(Zagreb). 4. Gajšek. 4. Kranjc (oba Celje), 6. Džeba (Umag). 100 ccm: 1. Maruša (Zagrebi. 2. Ruljančič (Zagreb), 3. Fercu-čič (Ljubljana — Moste), 4. Šan-tovec (Zagreb), 5. Grilj. 6. Škof (oba iz Ljubljane —-Moste). 125 ccm: 1. Tušek (Zagreb), 2. Jelenko (Ljubljana — Moste), 3. Šantovec. 4. Soklič in 5. Radakovič (vsi iz Zagreba). Na mednarodi dirki, bila je v nedeljo, so nastopili tekmovalci iz Švice, Avstrije, Italije in Jugoslavije, in sicer v naslednjih kategorijah: 100, 125 in 200 ccm. ratti (Italija), 6. Kovačevič, 7. Šantovec in 8. Rohr (vsi trije iz Zagreba). Najbolj zanimiva je bila dirka kategorije 100 cmm. Tu so se spoprijeli znani tekmovalci Rezultat dirke v posameznih kategorijah: 100 ccm: 1. Braunstein, 2. Schimperskv (Oba iz Avstrije), 3. Graf. 4. Feer (oba iz^Švice), 5. Maruša (Zagreb), 6. Jerančič (Pazin), /7. Šanto\ee (Zagreb), 8. Gajšek (Celje). ‘*. Rohr (Zagreb). 40. Živin: Ljubljana Moste). 11. Ruljančič (Zagreb). TudJ pionirji niso zaostajali za svojimi starejšimi tovarišu Na sliki: zagrizena borba med Kranjcem in Koželjem 125 cmm: 1. Jelenko (Ljubljana - 'Moste). 2. Soklič 1. Tušek in 4. Radakovič (vsi trije iz Zagreba). 200 cmm: 1. Braunstein (Avstrija)', 2. Mučnjak (Zagreb), 53. Žvec (Ljubljana — Moste), 4. Ruljančič (Zagreb). 5. Maco-na odličnih strojih. Naši dirkači so sicer pokazali odlično tehniko vožnje, vse pa kaže. da so slabi taktiki — drug. drugega so ovirali. Ob trinajsti uri so nastopili pionirji in mladinci, ki so se razvrstili takole:. Pionirji: L Kranjc, 2'. Koželj, 5. Gajšek. 4. Prckoršek (vsi trije iz Celja). WAHI - (Nndnlj. iz prejšnje^ številke) Po dvournem ogledu obratov smo dobili od predstavnikov kolektiva brošuro s prospekti tovorne. S Hasanom srno se dogovorili. da bomo popoldne prebili na bazenu v lUovvanu. Na poti v Ule\van smo smo si ogledali muzej voščenih figur ter izvir hladne, sladke vode. kar je velika redkost za to področje. V Hlevanu smo ostali do petih popoldne. Večina se" nas je kopala, saj smo tako lažje prenašali vročino, nekateri pa so si ogledali mesto in-preganjali žejo s toplim čajem. Kosili smo v restavraciji ob bazenu. Kot po navadi, je tudi to bilo obilno., tako da vsega nismo mogli pojesti. Ko smo si ogledali Japonski vrt, zanimivost mesta Hlewan. Izredno domiselno in okusno urejeni vrtički, čajnica in stezice so naredile name vtis, kot da bi dejansko bil v japonskem vrtu. Po ogledu tega zanimivega vrta smo se odpeljali nažhj v Kairo. Tu smo obiskali še >Baloi) thetrec, v katerem smo gledali program, ki ga je izvajal najboljši nacionalni folklorni ansambel iz Kaira, — program je trajal tri ure. Spoznali smo. kako bogata in lepa je njihova folklora, še posebej pa so me navdušile stare egipčanske pesmi. Pozno ponoči smo se vrnili v hotel. 50. julij Zjutraj smo tudi nekoliko dalj časa poležavali v posteljah, kar se nam je po minulem napor-enern dnevu prileglo. Od znamenitih piramid si še nismo ogledali SAHARA ali stopničaste piramide. Stopničasto jo imeujejo zaradi stopnic, zgrajena pa je v Sahari, uro vožnje iz Kaira. (Nadaljevanje prihodnjič) Mladinci: 1. Štuklek. 2. Hotko. 3. Oprešnik (vsi iz Celja). Zvedeli smo. da naše društvo ljudsko tehnike sestavlja tako vozilo (go-kart). Upamo, da bo vozilo do prihodnjega tekmovanja nared. Zahvala Vsem sodelavcem in prijateljem se zahvaljujem za darilo, ki so mi ga izročili ol> slovesu od kolektiva. Jože Verdnik, . upokojenec CINK4RRAR šahovski turnir Turistično društvo Prebold je v nedeljo, dne 5. septembra priredilo moštveni brzoturnir. Tekmovanja, bilo je v weekend naselju »Savinjski log«, se je udeležilo devet ekip; ned njimi tudi naše moštvo. (iff, FILMI WmP* mm Objavljamo spored filmov, ki jih bO-mo gledali v celjskih kinematografih od 15. septembra do 13. oktobra 1963: KINO UNION: Od 14. do 13. septembra »SLADKA FIICA«, ameriški barvni CS film Od 16. do 17. septembra »OBLEGANJE S IRAKU /E«, italijanski barvni CS film Od 18. do 20. septembra — Od 21. do 23. septembra »NEVARNI j med šahisti zasavskega revirja, to je med Trbov-ljent in Hrastnikom, v katerem so bil uspešni Trbovčani, je odločalo o prvem mestu. Končni vrstni red: 1. Celjski šahovski klub (Brvar, Strajher, Pertinač, Jazbec) 23,5 točk, 2. Hrastnik »A« 23 točk, 3. TD Prebold 21,5 točk, 4. Trbovlje 18 točk, 5. Cinkarna 17,5 točk, 6. Konjice 13,3 točk, 7. Hrastnik >B <■ 14 točk, 8. SS Prebold 8 točk, 9. Zreče 4 točke. V našem moštvu so igrali: Dečko (3,5), 2. ing. Pipuš (4), Arh (5,5), Jovanovič (4,5 točk). Tekmovanje sta brezhibno vodila tovariša Potočnik (predsen-nik turističnega društva) in Žabkar. Turistično društvo je pripravilo lepa praktična darila. Tekmovanje, ki je potekalo v tovariškem vzdušju, je med sodelujočimi vzbudilo željo po vsakoletnem srečanju. Poleg tega bi bilo vveekeLd naselje »Savinjski log« primerno tudi za ra/.na druga sahovslcv tekmovanja. Vrednost točke Vrednost točke avgustu — neto k avgust 1965 P I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina __ 2. Aglomeracija , 1,93 3. Skupne službe (1. in 2.) . 154,61 — 4. Topilnica surovega in finega cinka 0,2S 5. Cinkovo belilo , . 143,00 6. Keramika , , 4,13 7. Skupne službe pbratov topilnice ....... 8. Povprečje ekonomske enote metalurgija .... — 9. Metalurško kemični analitski laboratorij .... — 10. Plinarna in kotlarna . . — II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkeve pločevine 11,45 2. Cinkografija , , 167,81 13,7» 3. Oblikovalnica cinkove pločevine 4. Cinkovi žlebovi , 11,03 5. Valjarna žice , — 6. Skupne službe predelovalnih obratov — III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA 1. Kr oni o v galun 2. Na-hidrosulfit in metalit — 3. Na-sulfld — 4. Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat 5. Svinčevi oksidi , 6. Superfosfat , 7,81 7. Ultramarin , 8. Modra galica , . 150.00 — 9. Modri baker , — 10. Skupne službe anorganske kemije 11. Obratovodstvo: modri baker, modra galica . . . 12. Obratovodstvo: svinčevi oksidi, ultramarin. . 130,00 — kromov galun, Na-sulfld .... 172,47 — 13. Kemični obrat III. Mozirje 4,58 14. Kotlarna , , , — IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe , , 2. Kotlarna , , , — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI 1. Priprava dela , , , 130.2» 2. Strojni obral 5,3» 3. Gradbeni obrat ..... 1,55 «. Merilni oddelek 6,M 5. Elektro obral 4,24 VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe , 3,43 2. Družbena prehrana — VII. CELOTNO PODJETJE 2.83 KRIŽANKA Vodoravno: 1. slab človek, 6. potujoči trgovec, 12. arkade, 14. tnalo, 15. hranilo, 16. dvojice^ 18. tuje žensko ime. 19. žuželka, 20. tovarna v Kamniku, 22. oznaka za občutljivost filma, 21. velika potniška ladja, ki se je potopila ob trčenju z ledeno goro, 24. tega l^ta (lat), 26. razraščen, 27. tekstilna tovarna v Kranju, 29. madeža, 31. neumen, 32. obloga zidu, 33. sibirski pra-narod, ki živi še na Kamčatki, 35. pihalni instrument (hrv.), 36. mesto v Rusiji, 37. južni sadež. Navpično: 1. oblika pomožnega glagola biti, 2. drugo ime za Etiopijo, 3. padavina, 4. veznik, 5. kem. znak za bizmut, 7. kratica humanitarne organizacije, 8. ločilni veznik, 9. žensko ime, 10. glavno mesto Etiopije, 11. vrsta, rod, 13. komična oseba iz časov nemega filma. 16. velika kača, 17. ranocelnik. 20. tovarna trikotaže v Murski Soboti, 21. sukanec, 24. islnmski bog. 25. osje gnezdo, 27. odporen. 28. tovarna v Kočevju, 30. predstavnik izumrlega naroda v Južni Ameriki, 32. ura (it), 34. različna samoglasnika, 35. .začetnici našega velikega znanstvenika, ki je deloval v ZDA.