DECEMBER
1	i EUgij, 5ko£
2	P Bibijana +
3	S Frančišek Kssv.
4	N 2. Advcntna G P Soba. opat
6	T Nikolaj
7	S Ambrož ©
8	čl SpoS. M. D.
9	P Peter Kanlzij +
10	S Janez Veliki_
11	N S. Advcntna
12	P Otilija
13	T Lucija, dev.
14	S Kv.-Spiridijpn+
15	č Kristina
10 P Kv. - Evzebij+
ŠTEV. (NO.) 233.
Francija utegne biti prihodnja žrtev osvajevalnih načrtov diktatorjev. — V rimskem parlamentu se izrazila zahteva po francoski koloniji Tuniziji in po otoku Korziki. — Eden rezultatov monakovskega dogovora.
Pariz, Francija. — Najbolj Pametna poteza, ki jo morejo Francozi naprav,iti v tem tresku, je, da takoj prenehajo s svojimi notranjimi prepiri in Zedinjeni pogledajo v oči novi nevarnosti, ki jim preti od zu-naj. Ta nevarnost namreč ni namišljenega, marveč je Prav resno dejstvo, ki je bilo ^anciji takorekoč uradno vr-zerio v obraz. V Italiji na'rri-*eč> od koder ta nova nevarnost grozi, so v poslanski zbornici na ves glas in pred losom francoskega poslanika, ki Je sedel v zborovalni dvojni, kričali, da jim mora |rancija prepustiti svojo ko-'oiiijo v severni Afriki, Tuniko, ter povrhu tega tudi o-Korziko in morebiti tudi Nico in Savojsko.
Ta dogodek se je pripetil ?adnjo sredo v Rimu ob zadnjem zasedanju parlamenta in e^il mu je demonstrativni °bhod po dvorani, katerega je Vodil sam tajnik fašistične franke, A. Starace, s čimer se Pokazalo, da uživa to gibajo odobritev fašistične stran-
ke de
m posredno s tem tudi vla-same.
Pov rhu vsega je tudi gotova
? Var, da zahteva po Tuniziji Korziki ni izšla iz italijan-Ke£a ljudstva samega,marveč Jo započeli voditelji, in ze-t Je verjetno, da je to eden ^ultatov monakovskega spo-
ANGLIJA PROTIJNEMČIJl
Grozi ji s trgovsko konkurenco v srednji Evropi.
London, Anglija. — Anglija
namerava podvzeti proti Nem-j čiji odločen konkurenčni boj na trgovskem polju v državah | srednje in jugovzhodne Evrope. To izjavo je podal v parlamentu zadnjo sredo zvečer eden vladnih članov in je z njo nemalo osupnil zboroval-ce,ker je vsebovala nekaj ravno nasprotnega od izjave Chamberlaina pred mesecem dni. Dočim' je namreč Chamberlain povdaril, da ne bo ni-kakie gospodarske vojne med Anglijo in Nemčijo, se je pa nasprotno zdaj izjavilo, ako ne bo Nemčija prenehala s svojimi sedanjimi trgovskimi j metodam,]', se bo angleška in-1 dustrija organizirala k taki konkurenci, da ji Nemčija ne bo kos.
GOVORICE 0 KARDINALI)
Kardinal Innitzer baje pozvan v Vatikan.
ma. Kakor znano, je ob ko je bila čehoslovaška l2a na vrhuncu, izrazil Hit-
kri
•ler
M
8 v 0 j o globoko zahvalo ■Ussoll nI j u, ker mu je v ti-' lh dneh sta! na strani, in je
ob]
Pod
Jubil.
da bo tudi Nemčija
Pirala Italijo v njeni "uri jrebe". Gotovo je, da Mus-
kak ni podPiral Hitlerja iz , e iskrene ljubezni, marveč,
Pod'16 pri^akoval» da mu bo
tiiktP°ra vrn-'ena- Tako sta taj atorJa 'med Seboj izbaran-tj,0j da bo Hitler dobil kon-(Jn 0 'lad srednjo in jugovzho-Evropo, dočim bo Musso-ki a °dškodoval za izgubo, z n10 bo utrpel v teh krajih, O 2emIj0 ob Sredozem
stejv morju- Na tcJ Podlagi je ^Utv, ,n.ato monakovski spora-
JEgbjj
Suj(,c^. ne vedoč, da podpi-tn0 0 tlidi svojo usodo, ne sa-"sode Cehoslovaške.
zasleduje trdovratno
^torj °Sl:'S kakoršll° oba dik-vajatJa' hitler in Mussolini,.iziti Sea sv°je zasnovane načrte He' ne. ustavita, dokler jih
teHi j°SniCik> in če bi imela s svet ?Zvati nevarnost za celi tudi' ;nhko P^akuje, da bo ^obii ' tem s,U(-aJu Mussolini ie, aj. kar zahteva od Franci, ^edn, Pa Vsaj' nekaJ enako-"f?a- Vzkliki v rimskem so toreJ ,e prvo iŽela 1Je borbe, ki se bo pri-" pri81i so, bržkone na-8r a' ravno ob času, zad. (lv0j ko je notranji raz-S iv °Zil. Fra»ciji z razsu-iftl6lu je zdelo, da ne bo odporne sile več. ta ^o je torej, da bo ravno varnost oblažila trenje
NOVA VLADA NA ČEHO-SLOVAŠKEM
Praga, Čehoslovaška. — Po izvolitvi novega državnega predsednika, dr. Hacha, o čemer je bilo včeraj poročano, je vlada min. predsednika Svrovya podala ostavko, na kar je Hacha poveri) sestavo nove vlade Rudolfu Beranu, načelniku nove stranke Narodna edinost. Beran je znan kot konservativec in je večkrat nasprotoval politiki prejšnjega predsednika Ben,eša. Parlament je v sredo tudi odločil, da bo v naprej uradni naslov države Češko-Slovaška, da se na ta način povdari,da so Slovaki nje enakopraven sestavni del.
--o-
CESTE BOLJ NEVARNfe KOT MORJE
Washington, D. C. — Iz poročila, ki je bilo izdano zadnjo sredo, se razvidi, da izgubi več pomorščakov v mornarici Zed. držav življenje na cesti kakor pa na morju Iz izkaza je namreč razvidno, da je zadnje leto utonilo 43 mornarjev, dočim jih je avto pobil 67.
LICENČNA KARTA VELJA KOT VARŠČINA
Springfield, 111. — Državni tajnik Hughes je zadnjo sredo povdaril, da je po zakonu licenčna kart a, ki jo dobi Hvtomobilist proti pristojbini 50 centov za tri leta, veljavna v celi državi kot varščina, pod katero mora biti izpuščen v slučaju aretacije. Veljavna ni samo v resnejših slučajih, kakor pn ubojih, vožnji v pijanem' stanju in podobnem.
Vatikan. — Neka tajinstve-nost vlada v tukajšnjih krogih glede dunajskega kardinala Innitzerja. Italijanski listi so namreč zadnjo sredo priobčili poročilo iz Nemčije,katera govore, da je bil kardinal pozvan v Rim in da bo odstavljen od svoje dunajske škofije ter bo njegovo mesto prevzel berlinski škof, Msgr. von Preysing-Licht;enegg-Mops. Vatikan pa je nasprotno uradno zanikal vest, da se namerava kardinal odstaviti, a poročila, da jfe točasno kardinal.v Rimu,
niti potrdil, niti zanikal. Možno pa je, da utegne Vatikan kaj ukreniti glede kardinala, proti kateremu so pod-vzeli naziji zadnje čase tako gonjo.
-o-
SODNIK PROTI POTUHI ZA HITRE ŽENITVE
Chicago, 111. — Eden tukajšnjih sodnikov, R. C. O'Connor, je zadal temeljit udarec tistim, ki jemljejo ženitve na preveč lahek način. Število mladih, pa tudi starejših parov je že šlo v sosednjo državo Indiano, cla se tam poroči in se s tem izogne ostrejšim predpisom za poroke, ki veljajo v Illinoisu, mnogi pa tudi z namenom, da bodo dali ženitev lahko razveljaviti, ako jim pozneje ne bo ugajala, češ, da poroka, sklenjena v Indiani, itak ne bo veljavna v Illinoisu. Sodnikov udarec je veljal tem zadnjim, ko je zadnjo sredo v n^kem takem slučaj razsodil, da so omenjene hitre poroke zakonito veljavne, dasi jih on sam obsoja, in jih ne bo razveljavljal.
DEMOKRATI KONFERI-RAJO
Chicago, 111. — Načelnik demokratske stranke, J. A.
iNAZUI ZAPLENILI JEZUIT-SKO ŠOLO
Chicago, 111. — Župnik tukajšnje cerkve sv. Benedikta, Rev. W. Fasnacht, j'e zadnjo sredo prejel brzojav iz Evrope, ki mu je porpčal, da so na-ziji zasedli znamenito teološko šclo Canisianum v Jnns-brucku na Tirolskem, ki so jo vodili jezuiti. Dijaki, med katerimi je bilo 40 Amerikancev. so bili primorani bežati preko meje v Švico.
KRIZEMJVETA
—	Budapesta, Ogrska. — Nasprotniki min. predsednika Imredija so zadnjo sredo ustanovili novo stranko, katera si je nadela protijudovski značaj. Obenem so se pa tudi Nemci na Ogrskem pričeli poganjati za avtonomijo.
—	Mexico City, Mehika. — Zaradi nepričakovane stavke, ki je izbruhnila v tukajšnji klavnici, je bilo to mesto v sredo brez svežega mesa.Stav-karji zahtevajo povišanje plač.
—	Tokio, Japonska. — Pet nemških Letalcev < je z enim potnikom pristalo zadnjo .sredo tukaj po 8,?.75 milj dolgem poletu iz Berlina, kate-
REZULTAT DEPRESIJE
Depresija požrla od 1930 dalje na dohodkih posameznikov celih 132 miljard dolarjev.
Washington, D. C. — Pred posebnim vladnim odborom, ki je pričel javno preiskavo glede monopolizma v Zed. državah in glede narodnega gospodarstva splošno, je ta četrtek nastopil kot priča I. Lu-bin, komisar za delavske statistike, ki je poslušalce presenetil s svojo izjavo o odkritjih, ki jih je dognal, namreč, kake rezultate je im'ela depresija.
Po Lubinovih izvajanjih so vsled depresije izgubile Zed. države na dohodkih posameznikov nad
Iz Jugoslavije
Pri Št. Jerneju na Dolenjskem so prijeli mladega delo-mrzneža, ki je v kratkem povzročil štiri požare. — Z železnim drogom ubil razgrajača. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz domovine.
Razkrinkan požigalec
Št. Jernej, na Dol. 8. nov. — Letos so bili v veliki vasi Vrhpolje pri Št. Jerneju .že štirje požari in so pogoreli štirje posestniki. V nedeljo G. novembra ob desetih bi pogorelo gospodarsko poslopje Po-točarja Karla, če bi požigalca pri njegovem delu ne 'bili zasačili. Vsa vas je namreč organizirala tajno nočno stražo, ki naj prepreči nadaljnje požare. Straža je bila na vasi. Okrog d'esetih je šel posestnik Potočar i z hiše pogledat o-132 miljard od-krog poslopja in je zapazil,da je urnih korakov odhitel od njegovega poslopja R a n g u s Stanko, fant, ki še ni star 18 let. V mesečni noči ga je prav lahko spoznal. Zakričal je na pomoč. Na ta krik so prihiteli stražarji. Požigalec pa je v tem zbežal v Cerovilog, da ga niso mogli takoj prijeti. Šel je tja pod okno nekega dekleta in najprej povpraševal starše,
19.30 naprej. Od tega je delavstvo na plačah in mezdah utrpelo celih 119 miljard dolarjev, kar je trikrat toliko kot znaša celi dolg Zed. držav in je za 40 odstotkov več kot so znašali skupni dohodki cele dežele v letu 1929. Ogromnost zneska se razvidi, ako se pomisli, da je tolikšen, da bi dobila, vsaka oseba v Zed. dr-
, . žavah po $1000, ako bi se nega so napravili v nekaj razdeli]
manj kot 47 urah. Med potjo
so napravili tri pristanke.
FORD SE POTEGUJE ZA JUDE
Detroit, Mich. ■— Avtomobilski industrijalec Henry Ford je zadnjo sredo podal izjavo, s kateri^ priporoča, naj Zed. države dajo zavetišče Judom iz NCrričij^, češ, da bodo ti s svojo sposobnostjo le v korist Ameriki. Obenem se je izrazil, da se "bo po njegovem mnenju v kratkem času tolike dela odprlo v Ameriki, da se dohod nekaj tisoč Judov ne bo poznal.
ZNIŽANA VOŽNJA ZA PRAZNIKE
Washington, D. C. — Veči-Farley, j,e imel zadnjo sredo i na železniških družb bo za bo-
več konferenc z voditelji raznih demokratskih skupin v Illinoisu. Razgovori so se vrši-
žične praznike, od 15. dec. do 1. jan., znižala voznino za potnike. Tako bo na železni-
li za zaprtimi vrati in so tako cah vzhodno od Chicage stalo estali tajni, a Farley se je 2 centa za miljo, za povratno pred odhodom iz mesta izra-, vožnjo pa celo samo 2.7 cen-zi, da so konference prispeva- tov za miljo s povratno pravile k slogi in edinosti v stranki, co do 10. januarja.
Kje je vzrok te velikanske izgube in njej sledeče revščine?	, ;
-o-
POBEGLI KAZNJENEC UBIL POLICISTA
Chicago, 111. — V salun na 10 So. Pulaski je bila v sredo zjutraj poklicana policija, da odstrani nekega moškega, ki je bil najprej prepirljiv, a je nato zaspal. Eden.došlih policistov ga je potrepljal po rami, da ga je zbudil. Moški pa skoči pokonci, potegne revolver in s krikom: "Ne boste me dobili!" ustreli proti policistu ter ga smrtno rani. Ta-
Velika tatvina
V	vasi Župeljevec občina Kapela pri Brežicah so neznani vlomilci vdrli neke noči v trgovino Ivana Verstovška in pobrali raznovrstnega blaga v vrednosti do 55 tisoč dinarjev«
-o-
Smrtna kosa
V	Ptuju je umrl Franc Šalamun, davčni upokojenec. —> V Ljubnem na Gorenjskem je umrl Ivan Vidic, bivši čevljarski mojster, pošestnk in trgovec star 79 let. — V Konjicah je umrla Margareta ^ Gajšek, mati notarja in bivšep;a narodnega poslanca Karla Gajška.
-_-o-
Tako le znajo
Brusačeva žena Helena Strajnšek je v Mariboru na cesti srečala mlajšo žensko, ki se ji je zdela znana. Iz pogovora ki sta ga začeli, je mlajša doznala, da Strajnško-va išče stanovanja, pa se ji je
ponudila, da ji preskrbi stano-kje je dekle, da bi tako mogel vanje na Pobrežju. Zahtevala dokazati.da ni bil v Vrhpolju. je pa 50 Din kot aro, katere Staršem se je ta stvar zdela,ji je Strajnškova tudi izročila', čudna,ker niso imeli sploh no- nakar se je mlada ženska z
benih zvez s tem fantom. Fant je nato odšel do'mov. Vsa vas je bila medtem že zastražena, prav tako tudi hiša njegovega očeta. Ko je prišel nazaj čez kake pol ure, so ga prijeli in vprašali, kje je bil. Rekel je, da je šel v Cerovilog. Pogledali so njegove čevlje in hlače in videli, da je rosen, dočiin je cesta lepa in suha. Takoj so poklicali šentjernejske orožnike. Orožniki so bili že obveščeni o sumnji, kdo je požigalec, in so takoj prišli na mesto. Orožnikom je vse priznal, koj pa je drugi policist ,Qddal kdaj je požigal, kako in za-strel proti banditu in ga za-j kaj. Priznal je, da od doma-del, da je ta na prevozu v bol-' čih ni nihče kriv, edino on nico podlegel. Ugotovilo se je, .sam. Mladi požigalec je delo-
da je bil bandit pobegli kaznjenec iz države Missouri, po imenu James Wood, in da je bi to že njegov drugi pobeg iz 'missourskih zaporov. Policist, ki je padel, Edw. Lynn, pa je bil znan kot eden najboljših policistov ter we je odlikoval po svoji hrabrosti.
med francosko vlado in med delavstvom ter bo privedla do sporazuma, zadovoljivega za obe stranki, da se bo na ta način lahko obrnila pozornost države navzven.
POSTATI TJTEGNE ZAVETIŠČE JUDOV
izgovorom, da mora poklicati moža, odstranila. Strajnškova ie pa zaman čakala da bi so vrnila. Spoznala pa je, da je nasedla sleparki.
Oškodovan
Iz Litije poročajo, da je ogenj uničil poslopja Jožetu Brčonu iz samotnega naselja Reke-Gozda; zgorela je hjša, hlev in vse kar je imel. Krulje-nje prašičev in mukanje krave edinke je prebudilo spečo družino, da si je v zadnjem času mogla oteti življenje. Zgorel . je tudi mali mlin, ki je bil glavni vir dohodkov te revne družine. Gasiti ni prišel nihče, ker je hiša stala na samoti in nihče ni Vedel da je gorela. škode je do 50.000 Din, Brčon je bil zavarovan pa sa-. hio za en tisoč.
mržen, nikdar ni bil prijazen do nikogar, zahajal ni nikdar v poštene družbe, v cerkev je le redkokdaj šel.
-o--
Uboj	Svojevrsten dogodek
Celje, 9. nov. — Na praznik Nekega popoldneva s/e je Vseh svetnikov je šel okrog |Pojavil v gostilni ge. Kristine 17. ure 55 letni delavec Fran | Arnškove na V,idmu pri Kr-
Angleška vlada je stavila predlog, naj bi afriška kolonija Kenja postala eno zavetišč, kamor bi se lahko naselili Judje iz Nemčije. Slika kaže neko pokrajino v tej koloniji.
Sutler iz Cerovca pri Rogaški Slatini od svojega doma k Sv. Florijanu pri Rogatcu, kamor j'e bil namenjen k svoji prijateljici Tereziji Galunovi. Ko ie prišel Sutler do hiše posestnika Franceta Drofenika,. ki je blizu mostu ob banovinski cesti Sv. Florijan-Rogaška Slatina, je pričel klicati Drofenika na korajžo in mu očitati, da ga je naznanil, češ, da živi skupno z Galunovo. Drofenik je kmalu prišel iz hiše oborožen z železnim drogom, stopil k Šutlerju in ga udaril trikrat 7. drogom po tilniku. Sutler se je takoj zgrudil in je na mestu izdihnil. Drofenika so prijeli ter izročili v zapore sre-skega sodišča v Rogatcu, danes popoldne pa so ga prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Celju.
škem neki postopač, kateri se je naj poprej najedel, potem poskusil svojo srečo če bi mogel kje kaj odnesti, pa je bil zasačen od gospodinje in se ie nešil s skokom skozi okno, nato zbežal proti Savi. Ker ni mogel drugam ,je odvrgel obleko in skočil naravnost v Savo ter se skušal rešiti na drugi breg. Sredi Save ga je pa vjel Franc Boranič, ga krepko povezal in tako skoro golega odpeljal na orožniško postajo, kjer so ugotovili da je to brezposelni delavec Dragan Letica doma iz Blinja v okraju Petrin je.
--o-
z motorja je padel Na Verdu pri Vrhniki je padel z motornega kolesa Martin Merljak in dobil pri tetoi nevarne poškodbe.
amerikanski Slovenec 1=1
__ILOVEN3EJ
PRVI SLOVENSKI LIST ® AMERIKI	/•	"»t y
Ge»lo: Za vero in narod — ea pravico in retnlco, — od boja 3« zmagel	j edruženih
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV* MOHORJA W DRŽAVAH , CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,	AMERIŠKIH,
0	'(Official Organ of four Slovenian Organizations),	-—	-
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 3. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 3, 1938_____LETNIK (VOL). XLV1L,
^ ---- ! ---?! - ---—:--—
<1 s
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 5. decembra 1935
Borba za kolonije
V razburkanem političnem valovju evropske sodobnosti še ni videti znakov konsolidacije. Stari svet tone, novi se kaže iznad valov v jako raznovrstnih konturah in ob bregu stoječi še ne morejo dobiti količkaj zadovoljujoče jasne slike. A v vihri se čim dalje pogqsteje čuje in bere o kolonijah, ki jih zahteva nova Nemčija. Klic po kolonijah ni nov, saj ga pozna svet že mnogo let, pa zato tudi danes ni prav nič presenetljiv. Vendar kažejo mnoga znamenja, da stopa ta zadeva sedaj v odločilno razdobje. Skoro vse vesti soglašajo v tem, da tvorijo kolonije tudi važno točko razgovorov, ki so se te dni vršili v Rimu.
Nemške kolonialne zahteve se sedaj postavljajo bolj določno in odločno kakor doslej, ko so se napovedovale le nekako teoretično in se utemeljevale zlasti s potrebo po samostojnih nabavah surovin in po namestitvi pre viška prebivalstva. Načelo nacionalne časti se je sicer že poprej naglašalo, toda ne tako na prvem mestu kakor v zadnjem času. Zdaj .je ta poudarek postal tako močan, da poleg njega stopajo stare utemeljitve močno v ozadje. Prav določno so ravno te dni povedali iz Berlina, da zahteva Nemčija kratko malo povrnitev nekdanjih nemških kolonij brez ozira na to, v čigavi upravi se nahajajo sedaj. S to zahtevo se situacija zelo poenostavlja, postaja docela jasna in s tem tudi pereča.
Ko so se pred leti prvikrat začele resno oglašati nemške zahteve po kolonijah in so se utemeljevale s potrebami po surovinah kolonialnega izvora ter po izvenevropskih teritorijih, v katere naj bi se izseljevali ljudje iz pregosto obljudenih evropskih matičnih držav, se je oglasila tudi T ojjska ter iz prav istih razlogov postavila zahtevo, da se tudi njej prisodi delež pri novi ureditvi kolonialnega posestva. Takrat so se diskusije spuščale že na možnost, da bi se na novo razdelile sploh vse kolonije, s čimer seveda ni rečeno, da so se na to stališče postavili tudi oni, ki so dejansko v posesti kolonialnih dežel. S tem, da se je sedaj Nemčija postavila na stališče, da,zahteva ne morda novo razdelitev kolonij ter dodelitev izvenevropskih ozemelj radi surovin itd., marveč nič manj in nič več kot vrnitev nekdanjih nemških kolonij, so se izpodnesla tla poljskemu stališču in se je obšla možnost, da bi se ob tej priliki disku-tirale tudi poljske zahteve, ki bi problem še bolj zamotale in njegovo rešitev še bolj otežkočile.
Nedvomno bo še obilo prilike spremljati razvoj kolonialnega problema. Kar moremo dosedaj o tem opazovati, so znaki, da se zadeva bliža konkretnejšemu obravnavanju z obeh strani, z nemške in s strani kolonialnih držav. Da je res tako, se vidi najbolj iz dejstva, da potuje vojni minister dominiona južnoafriške unije po Evropi, kjer se je že ustavil v Lizboni in bo posetil seveda London, pa nemara še nekatere prestolnice, med njimi Berlin. To potovanje je važno zato, ker je južnoafriška unija eden od udeležencev na upravi in užitku nekdanje nemške kolonialne posesti, podobno kakor Francija in Velika Britanija neposredno, pa avstralski dominion in za majhne dele tudi Belgija in Japonska. Glede Japonske se je Nemčija že izjavila, da ne zahteva povratka onih otočij, ki so kot mandatno ozemlje preko Društva narodov prešla v japonsko posest. Vsi ostali posestniki pa so prizadeti in nedvomno prehaja mednarodna politika v oni interesantni stadij, ko bo treba izreči resne besede o tem problemu.
Ureditev in odločitev bo tem težja, ker pri tem ne bo tretjega, da bi plačal račune. V tem pogledu je prav poučno, kako se je sprožil razgovor indirektno že te dni. Pojavili so se namreč glasovi, da bi bilo mogoče nemškim kolonialnim zahtevam ustreči na ta način, da bi odstopili nekaj malega Belgija in Portugalska, pa bi zato mogla nekdanja nemška kolonija v Afriki ostati še nadalje južnoafriški uniji. Nedvomno so bili to samo poskusni baloni, kako že večkrat, pa so se zato vešti prav tako naglo de-mantirale, kakor dogedaj vsako pot, kadar so se pojavile. Ali v sedanjem primeru so jih iz Berlina zavrnili tudi oficioano in z nenavadno določnim poudarkom, češ, da gre kratko in malo za povratek kolonij, a nikakor ne za mese-tarenje na račun tretjega. V Južni Afriki so dosedaj do-
fsledno naglašali, da o odstopu nekdanje nemške kolonije ne more biti govora. Sedaj potuje eden vodilnih državnikov južnoafriške unije po Evropi in mednarodna politična javnost bo nedvomno sila pozorna na rezultate njegovih posetov in razgovorov.
Odkar je Nemčija obnovila svojo kopno vojsko in deloma pomorsko silo v prav veliki meri pa ustvarila zračno armado, dobiva problem povratka nemških kolonij še večji pomen, kakor pa ga je imel že od nekdaj. Najlepše se to razvidi ravno na primeru Južne Afrike. Ta je živela in živi sedaj na varnem na svojem južnem koncu afriškega kontinenta, obdana predvsem z ozemlji Velike Britanije. Na varnem je in nič se ji ni treba truditi za meje, za njihovo varnost in sploh za vojaško obrambo. Ako pa postane ena ali druga dežela zopet nemška kolonija, pride s tem sosedstvo močne evropske velesile in sedanje "idilično ravnovesje" bo porušeno. Zopet z druge strani se oglaša bojazen, da bi mogle v primeru kakršnegakoli konflikta nemške kolonije služiti kot oporišče za podmornice in letala, da bi mogle ogražati morja, n. pr. Indijski ocean, po katerem je toliko britanskega pomorskega prometa.
Seveda se Nemčija na take in slične ugovore ne ozira ' mnogo, in jim ne priznava utemeljenost. Zato bo za kolonije napeta in ostra borba in treba bo največje državniške spretnosti, da se bo omejila le na diplomatsko področje.


SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ ZAPADNE METROPOLE
Pueblo, Colo.
Smrt pobira od kraja, kar jih pride pod koso. Ravno danes ko to pišem srrto spremili k večnemu Josepha Goloba; starega 2(> let, ki zapušča mlado vdovo in dva meseca starega sinčka ter starše in dva brata. Dolgo časa ga j'2 mučila živčna bolezen, sedaj ga je Bog poklical v boljši kraj, kjer ,ni trpljenja n.o nadlog. — Tukaj je tudi umi la Margaret Egon v visoki starosti 78 let. — Tretji je Martin Simonič, star 15 let. On je služil v svetovni vojni v ameriški ai'madi. Bi! ' je v Franciji, kjer so se Nemci posluževali vsakovrstnih strupenih plinov in Martin si je tam nabral kali bolezen, katera ga je nadlegovala celih 20 let. Zapušča vdovo in tri hčerke.
Vreme imamo pa prav nerodno. Enkrat je toplo, pa zopet pritisne hladno in celo mrzlo, da je za zmrzniti. Zato tudi imamo toliko smrtnih slučajev in toliko bolnikov. — Z delom gre pa še vedno bolj počasi, kot po drugih slovenskih naselbinah. Upanje je, da bo morebiti kaj bolje na pomlad; Vsaj upanje imamo, da nam tako hitreje preide nadležna zima.
Naša zastopnica Mrs. .Josephine Megl'en se je že toliko pozdravila, da se je zopet pričela oglašati v listu z dopisi in jo tudi opazimo včasih v cerkvi, kadar je bolj toplo vreme. Želimo ji, da bi skoro popolnoma okrevala in v prihodnji kampanji zopet pridobila veliko novih naročnikov, vsi stari da bi pa zopet ponovili naročnino za list Ameri-kanski Slovenec, ki s? nam je tako priljubil, da kar ne moremo biti brez njega. Je res
tudi jako zanimiv in nam prinaša novice iz vseh delov sveta.
Dne 21. novembra je več tukajšnjih rojakov dobilo državljanske papirje, da so tako postali ameriški Idržavljani. Ti so sledeči Jugoslovani: George Pavlovec Anton Germ, Marija Vidmar, Julija Jakobs, John Butkovič, Joseph Ber-gles, Angela llribernik, John Hedanič, Joseph Narod, Joseph Klarič, ' Frank Lustik, John Joseph Vidic, Uršula Muhič. Anton France!, Helena Kraševec, John Mihelič, John Pavlica, John Petek, Anton Znidaršič, Mike Deve-rič ip Martin Levar. - - Casti-tamo našim novim državja-nom! — Zopet imamo 2] vo-lilcev več v naselbini. — Pozdrav vsem naročnikom.
J. P.
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, III.
Pretekli soboto smo brali v Amer. Slovencu dopis iz naše naselbine, ki ga pa ni pisal Novinar. To je bilo že nekaj novega, v r#sniti novega in prepričan sem, da so ga naši naročniki še holj z zanimanjem prebrali kot berejo novinarjeve dopise, kajti pisale °o ga čč. šolske sestre in je bil to prvi te vrste dopis i/ naše naselbine. Dal Bog, da hi ne bil zadnji. Ni bilo veliko novic v njem. bila je pa novica, ki je veliko povedala. Povedala je to, da je sedaj končno tudi naša naselbina napravila velik korak naprej, korak,ki naj začne popolnoma drugačno življenje v naši naselbini, ki naj župnijo sv. Jurija polagoma prekvasi v enakovredno župnijo kot so druge slovenske župnije v Ameriki, ki se ponašajo, da imajo svojo farno šolo, v kateri se mladina
vzgaja za faro. Pri nas s-1 nimamo šole. Vsa ta leta obstoja naše župnije so si jo farani že tolikokrat žgleli, pa je še sedaj ni. Vsa ta leta so fa-rani čakali na boljša leta prosperity in kaj so dočakali? Mar prosperiteto? Vse kaj drugega kot to! — Šole, farne šole še sedaj nimamo, imamo pa sestre učiteljice, ki bodo mladino učile katekizma, ki bodo mladino, naše zanamce, vodile po poti vere. Po drugih župnijah je to vprašanje mladine je zdavnaj rešeno, pri nas smo se šele sedaj zdramili, pa bi se še ne bili, če bi ne imeli tako uvidevnega g. župnika, ki se ne straši težav, kadar gre za splošne koristi cele fare, ki ne zahteva drugega, kot sodelovanja, da obdržimo to kar imamo in da polagoma napredujemo. Zato sem zapisal, da je bila novica, ki so jo zadnji teden zapisale čč. sestre, velika novica, katero moramo vsi z veseljem pozdraviti,kakor pozdravimo čč. sestre in jim želimo obUo božjega blagoslova v njihovem delovanju.
Kaj posebnih novic vam za enkrat ne bom opisoval. Da smo imeli cerkveni bazar, to že vsaj vsi tisti veste, kateri ste se bazarja udeležili, ali ki ste po svojih močeh k uspehu pomagali. Vršil sie je dve nedelji in kakor je g. župnik preteklo nedeljo oznanil,je bil uspeh bazarja za nekaj dese-takov bolji od lanskega. To pač pomeni, da se farani zavedajo, da brez finančne pomoči, ki jo dajo od svojega zaslužka, bi se fara ne mogla tako vzdrževati.Čast vsem zavednim faranom,ki so kljub temu, da se delavske razmere niso izboljšale, toliko prispevali.
Med drugimi raznimi prireditvami ki smo jih ime!i v zadnjem času naj omenim zlasti lep večer,, ki smo ga imeli na n a s e g a inteligentnega Mr. Franka Ziherlo, mlajšega in njegovega soproga, ko so jima farani in prijatelji priredili nad vse lep "surprize party" malo pred cerkvenim bazarjem. Udeležba je bila zares velika in sta je bila slavljenca 'v resnici vesela, zlasti še. ker nista niti vedela niti slutila, kaj se pripravlja njima v čast. Farna dvorana je bila ob tej uriliki polna veselih prijateljev, ki so presenečenima vzklikali v pozdrav. — Mr. Frank Ziherle je pred kratkim sprejel častno službo profesorja na Crane Col leg«, kjer poučuje trgovsko pravo, (Commercial law). Častita mo!
H
na katero vabijo vse farane in faranke. To društvo daruje j ves svoj izkupiček cerkvi, za-! to podpirajmo jih in pridimo na njihovo zabavo, da bodo| še bolj z veseljem delovale v korist fare.	Novinar
-o-
VELIKA IZBIRA ZA VOLITVE
Ely, Minn.
Slovenci v Ely si bodo lahko vsak po mili volji izbirali župana na dan občinskih volitev v torek dne 6. decembra. Nič manj kot štirje kandidatje se poganjajo za županski stoke. Med njimi sta dva tu v Tojena, oba Slovenca in sicer Frank Scinvaiger in John Kapsh i cr Bernard Lambert in '-'^mas Harri. — Za alder-mane jih pa "rona" nič koliko. — Dne 24. novembra sta bila nominirana od volilcev na zborovanju Slov. Amer. kluba Anton Poljane in Frank Vra-nesich. Od Hrvatskega kluba '■'' i^dorsan za aldermana Joseph Milkavich, a županom pa že prej imenovani John Kapsh. Alek Lobe pravi, da bo za "šur" izvoljen, dasi je na se;i prejel samo 10 glasov. Kakor izgleda bo bolj trda pela.	Jernejčan
-o-
NOV D1JAMANT
Reuterjeva agencija poroča iz Ria de Janeira, da so v geareških rudnikih izkopali diamant, ki je po svoji velikosti čletrti žlahtni kamen na svetu. Kamen so krstili po pre-zidentu brazilske republike za Vargasa. Diamant je že prodan. Kupčija je bila sklenjena za vsoto 80 tisoč funtov štier-lingov. Kupili so ga Holanci in so ga že poslali v Amsterdam, da ga obrusijo, nakar g?, bodo skušali prodati na Angleškem.
Dogodki
i med Slovenci po
'Ameriki
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
t: i
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Jugoslovanski radio
Chicago, TU. — V nedeljo 4. decembra bo govoril na radio postaji WGES g. Peter Cabrič, generalni konzul kraljevine Jugoslavije. Zato se rojaki opozarjajo, da v času med 9 in 10 uro naravnajo svoje radio aparate na omenjeno WGES postajo.
Vile rojenice
Willard, Wis. — Prijazne vile rojenice so s,e te dni cgla* sile pri mladih zakoncih Mr-in Mrs. Anton Debevc mlajši ter jima pustile za spomin brhko deklico prvorojenko. —' Naše častitke!
Vesel dogodek
Chicago. III. — V Francis Willard bolnišnici so rojenic® obiskale Mrs. Rose Keller i" poklonile luštno punčko, ^f Hiško i'rne Mrs. Rose Keller je Gregorich in je mlajša hcl Mr. in Mrs. A. Gregoricna. " Srečni materi častitamo na selem dogodku!
Vest iz domovine
Castlegate, Utah. — Nedavno je rojak Frank J^nko Pr6' jel iz starega kraja žaloritn° vest, da mu ie v Cerkljah P1'1
umrl star b niže
Kranju na Gorenjskem njegov brat Janez Jenko, 56 let, Zapušča ženo, dva ta in tri sestre, tukaj Pa omenjenega brata.
to-Iti' za-
Obisk
Chicago, 111. — Pretekli rek sta nas obiskala Mr. chard Rakovec, sin našeg<" s topni ka v Greenwood, ' in Mr. Frank Petkovšf* ' Willai da, Wis. Mudila s1*? n.eltaj dni v Waukeganu i" * za par dni prišla v Chic^'0'
PopoWti ni. — Bra'1^
"M'eni se zdi, gospodični1
t
me imate za popolnega ca."
Vera: "Ne, ne, pol'0'11
tep-
li*
' nihče. .

clanice sna in
V nedeljo prirede društva Krščanskih mater v dvorani svojo zabav.; tako imenovan "Card party"
OR, H, M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S 817 CHICAGO, ILL.
* * m. m. — m.
Slovenske Božične razglednice
..40« IOC
si naročite lahko od naše Knjigarne:
NAVADNE DOPISNICE (karte), ducat...............
TRI DOPISNICE ........................................................
RAZGLEDNICE (Folders) manjše oblike s kuvertam', zelo lepe, ducat ..................................................................
POL DUCATA ............................... ......... 35C
RAZGLEDNICE (Folders) večje oblike s kuvertami.
ztio krasne, ducat ........................................................
POL DUCATA	45C
Naročila sprejemamo samo do 16. DECEMBRA ah zaloga traja.
K naročilom je pridjati potrebni znesek, v znamkah a1' Money Ordru,	'
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.
.....'"»»'WWW............
Chicago, Illinois
"TARZAN NEUSTRAŠENI"
(96)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUffhs
Rnbelj se je res ustraši! Tarzana, ko se je ta naenkrat pokazal pred njim, kajti ni vedel. Ha Je ušel vojakom, 1'ri-sehen jo pa bil. da Je zamahnil proti Tarzanu z nožetn, toda Tarzan je bil ufnejši. Sklonil se je. porinil rablja z eno roko z odra, z drugo ph naglo presežni 1 vrv pod desko.
Čarovnik K.igtmdo. ki je še vedno pel daritveno pesem in njegova žrtev Jeff Bigger.s sta strmoglavila v globo-<čino i/, katere ni več povratka. — Takti je Jfff plačal svoje izdajstvo, talaj je bil Kaguudo kaznovan za svoja zlo-činstva. Vad vsem tem je odtjteval glas: "Tako umirajo Tarzanovi sovražniki."- •	« „■
"In tako bo končal vsak, kdor se bo postavil zoper mene. Torej, ali nit' hočete poslušati?" — Na divjake je tu porazno vplivala S smrtjo svojega čarovnika Kagundo, so bili prepvičani, da je konec tudi njegove slave in kdor premaga Kagunda, je močnejši. Zato so sc vsi podali Tarzanu brez ugovora.
DARING THAT THRII.LS-ROMANCE THAT ENTHRALLS-MYSTERY THAT BAFFLES-
You will find all lh„, _ an,I mor« — in Edgar Rttt Burroughs nrgl Jaily-ttnp Mlery—
T1«I V\ A \ 1) THE fUltllll»l»i:\ MTV
0 • r i /t n i a r MONDAY
Ko je Tarzan s svojimi stopil / ila-ritveiiega odra, se nihče ni dv ignil proti njemu iti katere je vodil s seboj. Mirno v lahko odšli. Ko so že nekaj časa hodili, se je Tarzan naenkrat Ustavil, da je zagnal svoj zmagoslavni krik, s katerim je dal znamenje, tla je gospodar džungle zmagal. (KONEC.)
t
Amerikanski Slovenec
."tri in najttarejii tloventA Tke firtt and the Oldett glesjou , liti t 'Ameriki.	tfewtpaper. in Anutrfe«,
P*anoriJ*n Uta 1MI. '	Eatablichtd lttL
I shaja ritk dan razua nedelj, 900*- leaned daily, except Sunday, Holy-•aljkoT in dnevor po prainikik day and the day alter holiday«,
Izdaja in tiska!	Published by!
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
2849 W. Cermak Rd.,Chicago 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5644	Phone: CANAL 5544
llaročnina 1	Subscription!
Za telo leto_$5.00	For one year____$5.00
Za »ol leta---- 2.50	For half a year ____2.50
Za ietrt let*--150	For three months_J.5C
Za ©hicage, Kanade la Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto —........ $6.00	For one year _$6.00
Za pol leta - 3.00	For half a year _ 3.00
Za četrt leta __________ 1.75	For three month« _ 1.75
Posamezna'številka ----3c	Single copy____3c
Dopisi VMnejpi pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo mi dap in pdl pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. Rokopisov ared-aištvo ne vrača._-	/*
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Sobota, .°>. deccmbra 1938
AMERIKAN5KI SLOVENEC
Stran 3
IZREDEN DOGODEK NA BREZJAH
Devetletna hroma deklica je med sv. mašo sprehodila.
PRIPRAVLJEN P&OBATT EVO OKO
Brezje, 14. nov.
Med raznimi romarji, ki so prišli včeraj na Brezje, sta bila tudi zakonca Janez in Marija Krajnik iz Gradešič, župnija Re-teče pri Škof j i Loki, siromašen delavski par. Oče je izpovedal, da sta letos že četrtič prinesla svojo devetletno hčerko Tončko na Brezje in prosila Mater bož-j°> da jima jo ozdravi. Deklica se je pred poldrugim letom močno prestrašila hudega psa, ki jo ie podrl na tla. Zaradi tega strahu je popolnoma ohromela, tako da ni mogla prav nič stopiti na noge. Tudi je precej oglušela in v rasti zaostala. Tudi ust ni mogla dovolj odpreti. Zaradi tega sta iskala pri enajstih zdravnikih pomoči Drug za drugim so rjavili, da je otrokova bolezen neozdravljiva. Zato sta začela 'skati pomoči za otroka pri Nji, ki jo kličemo Zdravje bolnikov.
Tudi to nedeljo so starši prinesli deklico na Brezje, zaupale v Marijino pomoč. Mati je Prišla pred deseto sv. mašo v zakristijo in prosila zakristana br. "^ozafata, naj opozori duhovnika, naj pred deseto sv. mašo pri sv- obhajilu prelomi hostijo in le z malim delcem obhaja otroka, ker deklica ne more zadosti odleti ust. Pri obhajanju je žena z deklico stopila med zadnjimi k mizi in odprla otroku Usta, da jo je duhovnik obhajal 8 četrtino sv. hostije. Nato je položil hčerko na tla na list-111 strani pred obhajilno mizo.
usmiljene ženske so podloge pod njo nekaj obleke, da ne "i ležala na golih tleh. Romarji, k' Jih je bila polna kapela, so vsi to videli. Videli so tudi, kako je °ee z otrokom v naročju drsel okrog Marijinega oltarja, videli Pa so tudi, kako je otrok imel tisto pod vita stopala na šibkih %žicah. Na veliko začudenje pa, ^ pri povzdigovanju pri glav-
nem oltarju (maševal je o. Ot-mar Vistner) deklica naenkrat vstala in govorila, da so jo okrog stoječi lahko slišali: "Grem k Mariji!" In res je deklica šla sama proti Marijinemu oltarju, sicer negotovo, ker ima izredno šibke noge. Ljudje, ki so bili v neposredni bližini, so začeli jokati.
Po sv. maši je prišla mati vsa srečna s solzami globoke hvaležnosti v zakristijo in rekla duhovniku, ki je maševal in se je komaj razpravil: "Ali ste videli, kaj se je zgodilo? Hčerka mi je ozdravela! Glejte, zdaj hodi! Ali ste videli?" — Otrok je šel popolnoma sam po zakristiji. Sam sebi se jo čudil. Mati je prosila nato sv. blagoslova. Deklica je sama pokleknila in tudi brez materine pomoči vstala. Duhovnik je takoj spoznal, da je to deklica, katero je mati prej držala v rokah in ki ni mogla cele hostije zaužiti.
Po končani službi božji se je šest ljudi priglasilo samostanskemu predstojniku in povedalo svoj naslov kot priče, ki so vse to od blizu videle. Pozneje je nekdo pravil, da je videl deklico brez tuje pomoči iti po kolenih okrog oltarja.
Doslej priglašene priče: Jožefa Žnidaršič, posetsnica, Močvirje 7, fara Bučka; Metka Rode, služkinja, Ljubljana, Trnovski pristan 24; Lojzka Porenta, žena strojnika, Ljubljana, Trnovski pristan 20; Pepca Niko-lič, žena industrijca, Ljubljana, Karlovška cesta 1; Rozalija Je-še, delavka, Primskovo 122; Marija Požak, gostilničarka, Dra-gatuš 22; br. Jozafat Finžgar, zakristan, Brezje, v kolikor je videl deklico pred sv. mašo in po sv. maši, o. Otmar Vistner, v kolikor je deklico videl med &v. mašo in po sv. maši.
John B. Gaiatis iz Fairmount, Mo., potrebuje denar, da plača dolg na hišo in da bo lahko prsskrbel izobrazbo za svoje otroke, katerih ima pet. V to svrho je pripravljen doprinesti skrajno žrtev, namreč prodati eno oko, in sicer za $10,0C0. Slika ga kaže z cr.o njegovih hčerk.
ZA NAŠE GOSPODINJE
malo zgodovine o
porcelanu
Ni menda dneva, da ne bi go-sP°dinja imela v rokah to ali ono 1)orcelanasto posodo, pa jo bo ^0r<la zanimalo vedeti, da izha-Prvi porcelan iz Kitajske. On-^ 80 baje že v prvem stoletju v.0 Kristusu izdelovali porcelan. . u.iveč so ga pa naredili v 14. jj* stoletju. Tedaj je imelo ^est<> Ching-te-Chcn 3000 peči L izdelovanje porcelana. Prve . Se kitajskega porcelana, ki j,/ Je bil prinesel Marco Polo v v Wpo, so na vso moč občudo-j , Tedaj so začeli iz Kitajske j, Japonske izvažati porcelan v l>0r°1X>" '— JaPonska industrija
Vl'ed»osti.
c®lana ni velike umetniške
»on
V 17. stoletju so Ja-
tev^1 8 pomoč'i° kitajskih delaven Us^anov''i več peči za porce-Ij, v Ariti in so izdelke izvažali ^Pristanišča Imara. Zato je ta \j. znan pod tem imenom
fijo
UXrv
ženici so omogočali to kup-
. 111 s<> vplivali na izdelavo v fl0l 11 baročnega okusa tedanje
lit V	so ponarejali ki-
So .c° i'1 japonske izdelke, nato (;. '^ašli svoj slog za Evropo. c.c,j 110 mesto za holandski por-jc biI T)elft. — Tudi v Ev-]),),. 's<) začeli izdelovati svoj *brez zveze s Kitajci Pred letom 1662, čeprav ki k'liige, da je tega leta ne-t0|, "H>ttger iznašel izdelavo por-^.n Toda v Benetkah so baje
0 v
delt^0' u z<ii S0, (1il 'ie ta '
i1;ii Jr>- Htoletju odkrili tako i/,-J'l bo
na stekla in ne iz porccia-K" ''lorenci je veliki vojvoda J*at0,.•■ llar(>dil v svojem labo-!;o,Sj' 'Ju n«kakšcn porcelan. In ki''-'1 I*le^ceJskega porcelanu, '	Je l)a z®i° malo, kuj,''' 2,1 mik o črko "F" in pa $nu.t.° i'loroirtinskc stolnice. Po cSa vojvode pa niso v

mč več Izdelovali pur-
bili navodilo za izdelovanje, celana, kar pomeni, da so izgu-
Iznajdbe porcelana izvira iz srednjeveških kemičnih poskusov, iz tako zvane alkemije. Skušali so s kemičnimi poskusi proizvajati zlato, kar se pa nikomur ni posrečilo. Pač pa so ti poskusi doVedli do izdelovanja porcelana in v Nemčiji se je šele leta 1709 posrečilo izdelovati pravi, kitajskemu slični porcelan. Leta 1720 je začel slikar Herald v Meissenu izdelovati barve, ki so se v ognju razvijale in so ostale na glazuri in se lepo svetili. He-rold in neki Handler sta ustanovila rokokojski slog za tako zvani "meissenski porcelan", ki je še dandanes v časteh. — Leta 1719 so na Dunaju začeli izdelovati porcelan, in sicer je neki uslužbenec iz Meissqna vtihotapil tja navodila za izdelavo porcelana. Prav tako tihotapsko je prišel porcelan na Francosko in Ludvik XV. je 1. 1754 podelil državni tvornici v Vincennesu pri Parizu državni monopol za izdelovanje porcelana. Tu je vzcvetel scvrcski porcelan, ki je tekmoval z meissenskim. Kakor znano, so imeli tudi v Ljubljani pred dobrimi 100 leti tvornico za porcelan.
-o——
PRIPRAVA NEKATERIH jedi
Kruhova juha
V nekoliko masti scvri žlico drobno zrezane čebule in prideni zelenega peteršil.ja. V tem spra-ži pol funta na rezine zrezanega kruha in ko je spražen, zalij s tremi kvorti zelenjavinc juhe ali •/. vodo ter pusti da dobro pre-vre, nakar pretlači skozi sito, prideni eno jajce, po okusu osoli in popopraj. Končno prideni na tanke koleščke zrezane klobase, pečenice ali kranjske klobase, katere naj bodo poprej seveda
ali kuhane, ali pečene.
Srbski gulaš z rižem
Deni v kozo dve žlici masti in ko se segreje dve žlici drobno zrezane čebule. Ko je čebula rumena, tri funte na kocke zrezanega telečjega mesa .od pleč ali prsi, potresi s papriko in soljo ter pokrij, da se tako nekaj časa pari. Ko jc ftieso že malo rumenkasto, potresi žlico moke, malo premešaj in prideni četrt pinta kisle smetane, limonove lupinice in par žlic juhe. Ko še malo pre-vre, odli j omako od mesa v drugo posodo ter postavi na stran, na meso pa daj pol pinta rjža, ga dobro premešaj, prilik kak poldrug pint juhe, še malo poso-li, premešaj in naj počasi vre pol ure. Nato prhrcešaj žlico zri-banega sira. Zdaj natlači riž ^ (lep primeren model, ga zvrni na krožnik, omako pa, katero si od-lila od mesta deni v za to namenjeno skledico in daj zraven ri-ža na mizo.
* * *
Jabolčni 3neg
Spečeš v pečici pet jabolk; ko se shladijo slečeš z njih kožico in jih pretlačiš skozi sito. Dodaj precejšnjo merico sladkorja, nekoliko vanilije in eitronovega sladkorja ter dva beljaka. Vse to pol ure mešaš, nakar daš v skledo, okrasiš s češnjami in daš s piškoti na mizo.
PRAKTIČNI NASVETI
Da se mleko ne bo sesirilo, daj vanj za noževo konico jedilne sode.
*
Prav umazano perilo bo prej belo, če prill ješ vodi kjer se namaka, nekoliko terpentina. -o-
Prireditve, ki so oglarane v "Am. Slovencu" so vedno u-spešne.
ZDRAVSTVO
ZIMSKI SPORT IN SRCE
Kakor so športne vežbe v splošnem ugodne za naše zdravje, tako ima tudi zimski šport velik vpliv na naše mišičje. Njegova posebna prednost je v tem, da ne zaposluje samo posameznih mišičnih skupin, temveč sili k delu vse mišičjfj, čeprav je seveda mišičje nog pri tem najbolj prizadeto. Razen tega, da zimski šport razvija mišičje, skrbi tudi za to, da izgublja telo odvisno plast tolšče.
Zelo važno je vprašanje, kako se vedejo pri zimskem športu srce in pljuča. Oboje se mora pri tem zelo vežbati v' svojem poslu in oboje se tudi želo krepi, kar nam je spet v korist za dneve bolezni. Moramo pa pri tem razlikovati med zimskim športom v nižavi in v visokem gorovju. Ker se v gorah sree hitreje utruja, mu ne smemo zastavljati takoj prehudih nalog. Dobro vemo, da so posledice prevelikega napora trajne okvare tega nad vse važnega organa.
Baš pri zimskem športu moramo tedaj začeti naj prvo, z rednim treningom, ki naj se zadovolji spočetka z lažjim delom. To velja tudi za sankače in drsalce, čeprav spet ne v takšni meri, kakor mogoče za smučarje, ki delajo pogostoma velike izlete in so pri tem izpostavljeni vsakovrstnim vremenskim ne-prilikam, kakor snežnim viharjem, hudemu mrazu itd. Toda prav ta športna panoga, ki .je kombinirana z drugim delom, je tudi v največji meri koristna vsemu telesu. Ne krepi samo mišic, srca in pljuč, temveč tudi živce in duha. Človek se z njo vadi tudi v pogumu in prisebnosti.
\NA OSISK F STARO DOMOVINO
'' II I I..I....I.	II II .1	.................................|	II i
3.
Na potu od Havre do Ljubljane.
Piše Katharine Slogar, Ely, Minnesota.
(Konec)
Čas za božična darila je tukaj
Za Božič se bote spomnili svojih domačih z malim darom. V takem slučaju se vam priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom »as. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošli. Ob izidu te številke so bile naše cene:
Za 100 Dinarjev .....................$ 2.50
Za 200 Dinarjev......................¥ 4.85
Za 300 Dinarjev......... $ 7.20
Za 500 Dinarjev ......... $11.60
Za 1000 Dinarjev ....................$22.50
Za 2000 Dinarjev........................$41.50
V ITALIJO:
Za 50 Lir ........................... $ 3.25
Za 100 Lir $ 6.30 Za 200 Lir.......,..................$12.00
Pošiljamo tudi v amerikanskih dolarjih. Za dnevne ccne valutam f?'ejte v dnevnik Am. Slovonec. Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Nekako ob sedmih naslednje jutro smo šle na postajo Gare del Est, kier nas je čakal vlak — Dunajski ekSpres, h kateremu so bili pripreženi tudi vozovi za Beograd, za Bukarešto in če se ne motim tudi za Konstanti-nopel. Vagoni so nosili zunaj napis, kam je kateri namenjen in potniki so se potom razvrstili po vagonih na podlagi tega, kam je bil kateri namenjen. Tudi na tem vlaku so bili sedeži tudi v tretjem razredu tapecirani. Jaz sem Mr. Zakrajšku naročila, da naj mi preskrbi drugi razred po železnici in sem bila skoro malo nejevoljna, ker ga nisem dobila, a pozneje sem bila tudi s tretjim zadovoljna ter tako prihranila skoro desetak.
Okrog osmih je zažvižgal naš vlak in nas odpeljal proti Ba-zelu, Švica. Od postaje smo se j precej dolgo vozili še po mestu J Pariz in nato po predmestjih in; naposled dospeli med polja in travnike. Zdelo se mi je, v tem delu Francije niso polja tako skrbno obdelana kakor od Havre do Pariza. In tudi toliko vasi, trgov in mest nismo videli, kakor bi človek pričakoval za tako staro državo kakor je Francija in zato tako rodovitno zemljo, kakor se nam je videla iz vlaka. Gotovo morajo biti tudi za to posebni vzroki. Sicer je pa vlak skozi te kraje vozil s strahovito brzino, in je vse mimo nas kar švigalo. Zdelo se nam je, da ta vlak vozi še hitrejše kakor ame-rikanski. Ustavil se je do Baze-la samo kakih petkrat", a nikjer se ni ustavil za dolgo.
Na tem delu vožnje naj omenim dogodek, ki Li bil kmalu fatal življenje one od naših potnic. Glavni voditelj izleta Mr. Za-krajšek je naročil vsem izletnikom, da ne smejo iz vlaka, kadar se vlak na kaki postaji ustavi, ker je iz svojih izkušenj ve-dal kaj se lahko pripeti, čc potniki ob vsaki priliki izstopajo iz vlaka. Med izletniki pa je bilo nekaj takih moških potnikov, ki so mislili, da se jim ni treba držati te prepovedi in so na vsaki postaji takoj skočili iz vlaka, ko se je vlak ustavil. Tem moškim so na naslednji postaji sledile tudi nekatere ženske. Bilo je menda na tretji postaji od Pariza, ko se je vlak ustavil. Tu je izstopila, sledeč slabemu vzgledu, starejša izletnica hoteč si kupiti steklenico pive. Predno pa je bila z nakupom gotova, se jc pričel vlak pomikati. Omenjena »'ojakinja je prihitela iz restavracije s steklenico pod pazduho, vsa prestrašena, se z eno roko prijela za držaj pri vlakovih stopnicah, a je menda zgubila ravnovesje in obvisela na držaju. K sreči je bila dovolj močna v roki, da ni spustila držaj in med tem časom so ji drugi pomagali na stopnice in jo tako rešili posledic. Od tedaj naprej so izletniki vedeli, zakaj, je Mr.
vsaki postaji hodili doli.
Na zadnji postaji v Franciji so prišli na vlak pregledniki prtljage in potnih listov. Ker pa smo bili .namenjeni v Jugoslavijo in še Amerikanci po vrhu, nam niso delali sitnosti; štam-plirali so naše potne liste in stvar je bila gotova. Okrog dveh smo bili v Bazelu, kjer je vlak stal precej časa in tu so si potni ki lahko kupili sadja in drugih jestvin in pijač. Nato smo se vozili skozi mesto Zurich in dalje ob krasnem in velikem jezeru istega imena. Krasne vile ob jezeru, lepota jezera in okolice, vse to je vleklo našo pozornost in občudovanje in zdelo se nam je, kakor da sedimo v "muvis" in gledamo lepe slike, in to tem bolj, ker so se pričeli kazati s snegom pokriti vrhovi švicarskega gorovja. Zato pot ni bila dolgočasna, ampak ravno obratno in bili smo v Buchsu, ki je zadnja postaja v Švici, predno smo se dobro zavedli. Kakor v Bazelu, je prišel na vlak tu zastopnik Linije ter uredil zadevo železniških kart za nadalnje potovanje in drugih zadev. Prišli so na vlak zopet pregledniki prtljage in potnih listov in to pot so bili avstrijski, to je, nemški. Tudi tu smo si lahko kupili sadja in raznih drugih jestvin. Po precej dolgem čakanju smo nadaljevali pot skozi kneževino Lichtenstein in nato ie vlak vozil navzgor po gorati in slikoviti Vorardelberški pokrajini, kjer vozi vlak skozi mnogo tunelov in nad visokimi prepadi, da se potniku včasih kar v glavi zvrti. Ko smo prišli do vrha soteske, je pričel iti vlak zopet navzdol, a od tu naprej se je že nočilo in nekatere potnice so pričele dremati. Okrog polnoči smo dospeli v Innsbruck, in okrog dveh smo bili v Schwarzachu, kjer se železniška proga cepi. Ena proga gre naprej proti Dunaju in druga proti Beljaku in Ljubljani. Tu so od vlaka odcepili vse vozove za Balkan in jih priključili brzovlaku, ki pride iz Munchena za Beograd. Okrog šestih smo bili v Beljaku, kjer se nam jc pridružila rojakinja in članica SŽZ Mrs. Fritzel iz Pueble, ki je potovala s prvo skupino izleta na 1. junija in je bila na obisku pri svojem očetu na Koroškem. Preko zadnje postaje na Koroškem — Rosenbach (Pod-rožca) in skozi 7976 m dolgi karavanški tunel smo pri Huščici dospeli na jugoslovanska, oziroma slovenska tla.
V naših vagonih je bilo že od petih zjutraj naprej veliko vrvenje. Treba se je bilo pripraviti za prihod domov, za razne sprejeme, ki so nam bili naznanjeni. Že v Buchs nam je namreč prišel nasproti zastopnik Francoske linije iz Zagreba, g. Cvetkov in Mr. Zakrajšku prinesel razna poročila. Jasno je, da je vsaka izletnica in vsak izletnik skušal izgledati kar najbolje in lepše, a Zakrajšek svaril pred zapušča-/ predno kakih 90 potnikov, zlasti njem vlaka in zato niso več na še potnic, uredi svojo toaleto,
vzame precej časa in razburjenja; pa kako naj bi bilo drugače? Poleg tega je bilo tudi treba naša vagona nekoliko okrasiti. Za to je skrbela po naročilu Zveze naša urednica Mrs. Albina Novak. Na vsaki strani vsakega vagona so bile med okni privezane tri ameriške zastave, da sta se tako naša vagona razlikovala od drugih.
Cim bolj smo se bližali jugoslovanski meji, tišje je postajalo v vagonih. Vse je bilo bolj resno in zamišljeno kakor v pričakovanju velikih in važnih dogodkov. In ko je vlak ropotal skozi tunel, je bilo skoro vse tiho, dočim je bilo v prejšnjih tunelih še bolj glasno, kakor izven njih. In ko je vlak privozil iz karavanškega tunela, smo se vsi globoko oddahnili, češ, na slovenski zemlji smo, med svojimi smo, doma smo. To so občutki, ki se ne dado popisati, morejo se samo občutiti. Pozdravile so nas slovenske gore, slovenska polja, slovenska zemlja, katero je večina nas zapustila pred 20, 30 in 35 ali celo več leti. Marsikatera solza se je pojavila v naših očeh, solza veselja, solza izpolnjenega hrepenenja.
Ko je naš vlak prihajal na postajo Je'seniee, nas je tam pričakovalo veliko ljudi, zlasti mladine. Fantiči, v belih .jopičih, so klicali: "kranjske klobase, šun-karice, slivovka." Vse to je napetost potnikov še povečevalo. Zaradi pregleda prtljage in potnih listov, nismo smeli takoj iz vlaka in zato je bilo pozdravljanje pri oknih toliko živahnejše. Šolska mladina iz Jesenic s svojim župnikom na čelu je prišla pozdravit izletnicc in jim prinesla obilo cvetja. Zastopnik mesta nas .je pozdravil in zastopnice ženskih organizacij in zastopnik Rafaelove družbe nam so prišli naproti iz Ljubljane, ter nam prinesl; nageljev in velik napis za na vagon: "Izlet Slovenske Ženske Zveze v Ameriki." Ta napis je poslala Rafaelova družba in njen zastopnik je izletnacam izročil tudi naznanila o programu, ki ga .je družba pripravila za izletnicc in razna druga navodila v korist izletnikov. Nekatere naših sopotnic so že tukaj pričakovali sorodniki. Med temi je bila tudi Mrs. Kovač iz Brooklyna, katero .jc čakal med drugimi sorodniki sin, ki ga ni videla žc 25 let in katerega seveda ni poznala. Lahko si predstavljate kakšno jc bilo svidenje.
Okrog ospiih .je naš vlak potegnil iz Jesenic. Vlekla ga jc jugoslovanska lokomotiva in vodil ga je slovenski sprevodnik. Na vlaku so nam pregledali potre liste, carinarji so pa rekli, da imajo od svojih višjih ukaz, da ročne prtljage ne pregledujejo udeležnikom tega izleta, kar smo seveda z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje in to tem bolj, ker so nam drugi povedali, da se taka "ljubeznjivost" ni še nikomur pripetila, ampak so po navadi ti cariniki prav sitni in hočejo vse videti, da se potniki včasih pritožujejo nad njimi. Za nas je bila toraj ta popustljivost kot prva prijazna gesta višjih jugoslovanskih oblasti.
Tudi v Kranju nas je čakala precejšna množica ljudi z zastopniki občine in ženskih organizacij, ki so nas pozdravili in nas ponovno obsuli s cvetjem, tako da so nekateri kupe.ji izgledali kakor cvetličarne. Tukaj nas je pozdravila tudi prva urednica glasila Slov. Ženske Zveze, gospa Francka Jazbec. Skozi škofjo Loko, Medvode, in Št. Vid smo dospeli do glavnega cilja — v belo Ljubljano.
Sprejem na- ljubljanskem kolodvoru.
rAMERIKANSKI SLOVENEC'
S.o,bqta, 3. decembra 193.8

Tovarna novega človeka
Pisan® poljm
POSLOVENIL LEOPOLD STANEK
J« M« fi ui tk
Leto se bliža h koncu, zatoraj prosim vsakega ki dolguje, da poravna svoj dolg. Med sejo se ne bo pobiral denar, zatoraj pro- j sim vse, katerim je le mogoče, da pridite plačati na dom v četrtek večer ali pa v nedeljo dopoldan od devete ure naprej.
Toraj na svidenje v nedeljo na seji. — Z sobratskim pozdravom,
Jos. J. Kobal, tajnik 2113 W. 23rd Street
Telefon v uradu Plaza 4610 .
Telefon v rezidenci Hyde Park 6410
RUDOLPH P. ZALETEL, M. D
SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRUPG *
Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516
1525 East 53rd Street, Chicago, Illinois
Ordinira vsak dan od 1 do 5 popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
08 Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 ismmm na razpolago noč in dani
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
si lahko naročite iz naše Knjigarne in sicer •
, od 15c. naprej.	m
' PAPIRNATE JASLICE: v	jjf
MALE OBLIKE, komad ..........................................................15c	M
ZBRIRKA PASTIRCEV, jaslice, ki se sestavijo................25c	M
MANJŠE OBLIKE, lepe umetne jaslice .........................35c
SREDNJE OBLIKE, lepo umetno narejene, komad...... 50c
LEPE JASLICE iz trdega papirja.......................................$1.00-	m
f	ZLOŽLJIVE JASLICE iz močnega trdega (Cardboards)
!	papirja, 16 kosov skupaj, zavzamejo 4 in pol čevlje dolžine,
i ko se stavijo. Trpežne najmanj za deset let.................. $2.00	ris
SESTAV ZA JASLICE:	g
Pastirčki narejeni kot kipi, brez štalice, ki se sestavi na mizi
ali kosnu in predstavlja krasno sliko svetonočnega prizora.	ife f Ti sestavi stanejo:
f MALE OBLIKE ......................... $1.50	1»
f SREDNJE OBLIKE ..........................................................$3.25	j®
, MALO VEČJE OBLIKE ...................... ..... $5.50	%
1 Naročila se sprejema do 16. decembra.	JGT
Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo in	$5
1 za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C.O.D.	&&
teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za	iSj C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec	f
1819 W. Cermak/Rd. -:- Chicago, Illinois	J
|	PO DELU IN TROPU STE POTREBNI ZABAVE
$
ig*	zapomnite si sledeče Štiri točke:
l|t	_ , 1. Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno, mm Točim vedno svefe pivo, vse vrste
[a	vina, žganja in likerje.
|j.	C' V 2. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa
?	Ijttn ob hladnih večerih.
7	I ■O, 3- Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času.
jj^	^ V\4. V moji goBtilni dobite vedno domači lunč (prigrizek).
^	Se priporočam vsem!
|	Martin Ivanšek
*	_
jj	Telefon Canal 9713 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois
(SLOVENSKA GOSTILNA)
Končno se je doktor pomiril in obsedel na stolu, pogreznjen sam vase. Spodnja čeljust mu je negibno obvisela v obraz pa je bil prstenosiv. Iz prsi se mu je trgalo težko dihanje.
"No, ali priznate?" je sodnik sedaj zopet vprašal, po možnosti še mehke je in zaupne je kot prej.
Ko pa doktor le ni nič odgovoril, je Spremenil glas in strogo dodal:
"Če ne poveste, vas moram poslati v mokro ječo, dokler ne priznate — ali pa boste ustreljeni! Tretje možnosti ni!"
"Tovariš!" je stokal zdravnik. "Tovariš, mokre ječe ne bom prenesel! Tuberkulozen sem in sami vidite, da izkašlju-jem že kri!"
"Potem morate pač priznati!"
"Toda kako naj priznam, če pa nisem ničesar zagrešil? Saj vendar ne morem kar na slepo našteti iinena ljudi, ki so popolnoma nedolžni!" je skušal doktor s tre« petajočim glasom objasniti sodniku.
"Odpeljite ga v mokro ječo!" je zapove-dal sedaj preiskovalni sodnik miličniku, ki je spremil doktorja. Vojak je pograbil doktorja za ramena. Doktor se je počasi dvignil, obupno proseče pogledal sodnika, napravil z roko brezupno kretnjo in odšel za vojakom.
Vedli so ga v visoko, čisto majhno kletno izbo, ki ni imela nobenega okna, če so se vrata zaprla, je bila notri tema kakor v rogu. Doktorjeve noge so stopile takoj v ledenomrzlo vodo. Drgetajoči mraz je spreletel vse njegovo telo.
"Počakaj, počakaj," je zavpil vojak. "Še sleči se moraš!"
Doktor je hotel ugovarjati, a nič mu ni pomagalo; ne da bi se dalje upiral, se je slekel prav do srajce. Vojak je prevzel obleko in dejal:
"Tu pred vrati ostanem. Če boš hotel priznati, samo potrkaj na vrata! Odvedel te bom k preiskovalnemu sodniku. Pametneje je, da priznaš, kajti tu notri ne vzdrži noben hudič! Priznaj rajši, morda boš še pomiloščen!"
' Iz besed miličnika je govorilo odkritosrčno sočutje. Ko so bila vrata zaprta, se je doktor skozi vodo in temo pritipal do klopi. Toda bila je tako majhna, da je komaj mogel sesti nanjo. Trudil se je, da bi pritegnil noge k sebi in jih tako spravil na suho, a v tem položaju ni mogel dolgo vzdržati; moral jih je zopet spustiti v ledenomrzlo vodo. Voda je strašno smrdela; tu je moralo biti že mnogo ljudi, ki jim ni bila dana prilika, zadostiti svojim naravnim potrebam.
Mraz je čim dalje huje pretresal dok-torjevo telo. Zobje so mu glasno šklepetali in dozdevalo se mu je, kakor da so njegove kosti postale ledene. Primanjkovati mu je jelo zraka za dihanje. Strahovit kašelj ga je napadel; kašljal je in kašljal, ne da bi mogel prenehati, in okus po krvi, ki jo je čutil v ustih, mu je zopet govoril, da so njegovi dnevi šteti. Eno samo misel je imel: pogreti se, raztegniti ude in položiti glavo kamorkoli! Celica, v kateri je zadnje mesece toliko pretrpel, se mu je zazdela sedaj kot raj. Le nekaj imen bi mu bilo treba povedati in prišel bi zopet nazaj v ta raj. Nekaj imen samo ... Toda katera? Ali naj spravi v ječo nedolžne
ljudi in jih izpostavi takim mukam, mogoče celo smrti? Ne, ne in stokrat ne! Rajši sam vse to pretrpi, rajši umre . . .
Doktor se je zvijal vedno bolj in bolj, mraz je bil z vsakim trenutkom hujši. Mrzlica ga je tresla.
Tako je presedel nekaj ur . . .
Tedaj je nenadoma zaslišal skozi steno iz daljine krik, stokanje, molitev... Bil je j glas ženske.
Čisto mlada je morala biti! Glas je pričal o neznanski muki . . 7 Potem je počil' strel in vse je bilo tiho, mrtvaško tiho . . .
Ali je bila resničnost, kar je slišal? Ali pa je bila to samo domišljija njegovih vročičnih možganov?
Počasi se je doktor dvignil. Noge, ki so v mrzli vodi postale kot ledene kepe, so , mu odpovedale. Nasloniti se je moral na zid. Voda mu je segala do kolen in čutil je, da počasi, čisto polagoma narašča . . .
Samo nekaj imen je treba povedati, le ( nekaj imen, pa se osvobodiš!
Doktor ni bil več zmožen misliti, se ba- 1
! ^
ti, spoznavati — le eno je vedel: povedati t mora nekaj imen. Počasi se je privlekel ]< do vrat, potrkal in tiho rekel:	s
"Priznati hočem!"	v
Vojak je takoj odprl vrata, mu vrgel obleko in ga peljal ven. Na hodniku je doktor sedel na klop in se pričel oblačiti. ^ Precej časa je porabil za to, zakaj njegovi 2 udje so postali negibljivi kot kamen. Ko je bil končno oblečen, je pokazal na svoje bese noge, čisto zamazane od blata, in de-
jol:
"Če bi se vendar mogel umiti?"
"Oh, kje," je odgovoril vojak, "to ni tako važno! Za to moraš že prositi preiskovalnega sodnika. Mene to nič ne briga!"
Preiskovalni sodnik je še vedno sedel pri svoji pisalni mizi. Molče je pokazal zdravniku na stol, mu ponudil papir in dejal:
"Semkaj, na nepopisano mesto napišite, prosim, imena sokrivcev!"
Zdravnik je vzel papir, na katerem je bila s strojem napisana izjava, da se je on, doktor Krasnov, udeležil priprav za oboroženi upor proti Sovjetski državi, in sicer v zvezi z drugimi osebami. Zdravnik je strmel na papir.
"No, podpišite najprej izjavo!" je zapo-vedal preiskovalni sodnik.
Zdravnik je ubogal.
"In sedaj napišite imena!"
Katera, imena naj zapiše? Napeto je premišljal. Kaj mu res ne bo nobeno prišlo na um? Stoj, da, pisatelj Kuznecov z belo ovratno ruto, katerega je nekoč ozdravil nevarne angine — napisal bom kratko in malo njegovo ime . . . Da, in profesor Verholancev, njegovo služkinjo sem tudi nekoč zdravil; in stari domkom Pavel Ivanovič ...
Zdravnik je napisal imena teh ljudi. Tedaj se je spomnil še tovariša Vladimiro-va, na katerega je bil že dlje časa jezen, ker ni storil nobenih korakov, da bi ga rešil iz ječe. In ker je bil že pri tovarišu Vladimirovu, je pripisal še ime hišne pomočnice Jelizavete, ki mu je napolnila peč s smetmi.
"No d,obro," je dejal preiskovalni sodnik, ko je vzel v roke papir. "Imenovane osebe bomo povabili in jih z vami soočili!"
S.P.D. fefisv. Mohorja
Jstanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1938:
Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Street Podpredsednik: Jos. Beribak, 1811 W. Cermak Road rajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue )uhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM.
Cadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich,
2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. 'orotniki: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place — Math Hajdinjak, 2017
W. 21 Pt Place — Louis Duller, 2241 So. Wolcott Ave. )ružbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. ,Tatar: Charles Medic, 1844 W. 22nd Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni vorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta larosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7'.00 na :den bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, i nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsake-a Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na ružbenega tajnika ali pa predsednika.
Cenjeni clan:—
Naša prihodnja redna mesečna seja, obenem tudi letna, se bo ! vršila v nedeljo dne 4. dec. 1938 točno ob dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Mislim, da mi ni potreba opisovati važnost letne seje, zatoraj se vdeležite v velikem številu.
Na dnevni red pride razmotri-vanje o izboljšanju pravil, kakor tudi volitev novega odbora za prihodnjo leto.
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA
CHICAGO, ILL.
Iveri.
Brezverci imajo celo verske hdote. Prav naši slovenski brezverci zavijajo oči, ker jim je hudo baje radi tega, da "izginja versko življenje". Tam doli v Španiji izginja, in sam primas Španije, kardinal Goma, je malo potožil, in po njem je prinesel to potožbo ljubljanski "Slovenec". Potož-ba se glasi:	? '-f '
"Nad 500 bogoslovcev se je prostovoljno javilo v Franco-vo armado in nad 1500 mladih duhovnikov je bilo poklicanih pod orožje in so bili poslani na fronto, na vse strani, kjer se besni državljanska vojna. Župnije so ostale brez dušnih pastirjev in nobena redkost ni* več, da frna po en duhovnik do pet župnij. Ob vsem tem izginja versko življenje".
Mustafa, Kemal, Paša, Gazi, Ataturk. To je stopnja vsaj po imenih diktatorja in reformatorja Turčije, ki-- je umrl v ' Ankari. Starši so se iz Bosne ; naselili v Solunu, kjer je bil I rojen. Mustafa je bil, kjer tedaj niso poznali družinskih imen. Prišel je v vojaško akademijo in po nadarjenosti prekašal vse. Zato so ga imeno-
vali "Kemal", izborni. Bil je Kemal Mustafa. Postal je general, toraj Kemal Paša, Gazi zmagovalec (Zoper Angleže na Galipolju), in ko je izdal "ukaz", da mora vsak Turk imeti tudi družinsko ime, si je sam dal ime Ataturk. Kako je nastopal, to se lahko kritizira,ampak iz precej lanega moža" je ustvaril moderno Turčijo s prav občudovanja vredno odločnostjo-Morda mu res ni šlo za oblast, ampak strasten je bil pri za' ukazovanju.
Kar je še na njem aanin"v0' j,e dejstvo, da je bil po rodu — Srb, toraj Slovan, in stopil med precej znatno vrsto taki" poturčenih Slovanov, ki so ze pred njimi igrali važne, za slovanske sorojake, žal,' tudi o-sodne vloge.
Bi ne bilo slabo, ko bi za Slovane pri njih narodni zbeganosti vstal kak — Ataslo-van, in jih pametno prij'el nia" lo za lase, da bi ne bili kakor ; čreda razkropljenih ovac, ■ postavljeni brez moči raznih volkovom.
-o-
Vsak teden en dopis, naj geslo vsakega dopisni8 "A. S."!
v '
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarej-	, šemu društvu v naselbini,
Dr. sv. Štefana
ŠTEV. 1, K. S. K. J.
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni-" preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
•
Odbor za leto 1938:
ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnih ANTON KREMESEC, blagajnik.
Lepo Božično darilo	j
Za očeta, mater, sestro, brata, sina ali hčer,	j
ali za prijatelja in prijateljico	{
je lep rožni venec
Za omenjene in druge slične namene imamo v	I
g i raznovrstne rožnevence. Naj navedemo nekatere:	i
Štev. 34. "ALL STERLING SILVER ROSARY" (kra-	i
sen srebrni rožnivencc, v črni barvi, pripraven za	ft,
moške in ženske .......................................................i
Štev. 17. "KRASNI SKIOPIČNI ROŽNIVENCI", k'	g
imajo v jagodah za očenaše vdelane skiopične sli-	^
ke Križevega pota. Dobijo se v črni, plavi, vijolič-	-j
ni in zeleni barvi..........................................................I
Štev. 108. "KRASEN PEARL ROSARY" z lepim posrebr- 3J	i
nenim križem, pripraven zlasti za žene in dekleta	|
Stev. 97. LEPI "THE GUARD RING ROSARY" iz *>e-	f
lih pearl jagod, posebno trpežno okovani, z lePim».	2
križem, pripraven zlasti za žene in dekleta............(j
KRASNI ROŽNIVENCI, delani iz lepega barvanega stekla v	t
beli. rudeči, rumeni in zeleni barvi. Pripravni za moške	ff
in ženske, fante in dekleta. Priprostejši po.......................... 00	h
Bolje kovani z lepšimi kriiii ....................................................*	J
LEPI ČRNI ROŽNIVENCI z pozlačeno ali posrebrnjeno	^
verižico za ženske in moškr Priprostejši.......................... 7Sc	1
Bolje kovani z lepšim križem..........................................................................................'j
DRUGI CENEJŠI RAZNI ROŽNIVENCI: 60c	? Štev. 38. C
me barve, z okovanim lesenim križem............ e_	r
Štev. 105. Pearl Gold Rosaty, z lepim krjžcem................ Qc	j}
Štev. 106. Lepe vijolične ba-ve, z lepim križcem.............. 5QC	£
Štev. 102. Beli rožni venec z lepim križem......................... 4Sc	3
Štev. 146. Lep črn rožnivenec, za moške in fante............ ^	"t
Štev. 103. Lep beli, z lepim križcem............................................................................I
Naročila za božična darila sprejemamo do 16. de'	j
cembra, ker poznejša naročila, radi obilnega prortie	,
pred prazniki ni mogoče do časa dostaviti.	i
Pri naročilih naj vsak navede štev. rožnivencev ter kakex.^|n	f
ve se naj pošljejo, da bo mog^(xe previlno postreči. K nnr0.'.,:a.	1
jt pridjati potreben znesek. P C.O.D. teh pošiljatev ne p°« >	«
mo, razven, če želi prejemnik, \ se stroški z.i C.O.D. zaracun	»
njemu. — Naročila je poslati na:	K
Knjigarna Amerikanski Slovenec	|
1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois	|