Boris Pahor: Moj dijak Miran Hrovatin Tržaški industrialci za krepitev gospodarstva Doberdobsko županstvo brez strežnika Primorski dnevnik O ljudeh, ki ne poznajo sovraštva POLJANKA DOLHAR Občudujem jih, te ljudi, ki ne poznajo sovraštva. Še najbolj tiste, ki so se osebno soočili z zlom, a jim je kljub temu to čustvo tuje. Ljudi, katerim so drugi ljudje povzročili veliko gorja, a vseeno ne čutijo potrebe po maščevanju. Zdi se mi, da sta za to potrebna velika intelektualna poštenost in veliko srce. Vsi se z njima ne moremo ponašati. Med opravljanjem novinarskega poklica sem imela srečo prisluhniti nekaterim izmed njih. Na primer tistim antifašistkam in taboriščnikom, ki so mi pripovedovali, kako so bili zatirani, mučeni, ponižani, in v isti sapi ponavljali, da nočejo sovražiti. In seveda tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki ni želel nikoli javno razkriti imen slovenskih domobrancev, ki so ga izročili nacistom, in danes mladim neutrudno razlaga, da lahko svet rešita samo ljubezen in lepota. Še vedno imam živo v spominu tudi temne romske oči Zija Ribica, pred katerim so srbske paravojaške enote ubile starše, brate in sestre, danes pa vsem, ki ga želijo poslušati, ponavlja, da hoče živeti in noče sovražiti. Na vse te ljudi sem se spomnila v teh dneh, ko je sovraštvo ponovno zameglilo um mnogim Izraelcem in Palestincem. Ko sta podla ugrabitev in umor treh mladih Judov sprožila val nasilja nad arabskim ljudstvom, ki je že povzročil številne aretacije, porušene hiše in nove smrtne žrtve. Na spletu se je pojavila celo skupina Izraelsko ljudstvo zahteva maščevanje, na kateri je na tisoče ljudi objavilo svoje fotografije in sovražna sporočila. Ravno včeraj so v vzhodnem Jeruzalemu pokopali palestinskega najstnika: vse kaže, da so ga ugrabili in ubili iz maščevanja ... A tudi na Bližnjem vzhodu živijo k sreči ljudje, ki zavračajo sovraštvo. Med temi je tudi izraelski pisatelj David Grossman, ki je pred leti v neskončnem izraelsko-palestinskem konfliktu izgubil sina Urija, a je kljub temu med najglasnejšimi zagovorniki miru. »Bolečina, ki jo danes čuti naš narod, nas mora soočiti z razumevanjem bolečine nasprotne strani, z grozno praznino, ki jo za sabo pusti vsaka žrtev,« je dejal ob okrutnem umoru treh mladih Izraelcev. Preproste, a pomenljive besede, ki nas opominjajo, da bolečina ne sme biti izgovor za dodatno nasilje. Da bolečina ni »primat« ene strani. Besede, ki si jih velja zapomniti. In se morda vanje poglobiti, ko bo spet govor o naši polpretekli zgodovini. št. 154 (21.087) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 5. JULIJA 2014 i ■ ■ ■ f^ i J s. Brazilija naprej Pikro »Frustracijski prvi polčas,« je med odmorom tekme med Francijo in Nemčijo tvitnil Patrick Vieira, nekdanji svetovni prvak v francoskem dresu. Nemčija je takrat že vodila z 1 : 0 in do devetdesete minute se igra in položaj Francozov nista izboljšala. A razočaranih komentarjev ni bil poln le splet. Včeraj je bilo dovolj, da skočiš do najbližje hrvaške obale in si poležavanje pod sonce krajšaš z branjem regijskega dnevnika Glas Istre. Ta je pred začetkom četrfinalnih dvobojev ponudil pogovor z nekdanjim hrvaškim selektorjem Ot-tom Baričem, ki ni štedil s pikrimi pripombami, zlasti na račun južnoameriških reprezentanc. »Nisem zadovoljen z Brazilijo, ker to ni Brazilija, ki smo jo gledalali zadnjih 50 let. Vsaka Brazilija je bila boljša od te Brazilije,« si je privoščil reprezentanco države gostiteljice. Potem je zbodel še Argen-tince, ki jih danes čaka tekma z Belgijo. »Zdi se, da so jih sodniki doslej blago ščitili, a če bo tokrat sodil pravičen sodnik, ne bi dal roke v ogenj, da bo argentinska reprezentanca spet do konca igrala brez izključitev. Maschera-no vedno igra na meji rdečega kartona. Do sedaj ga še ni dobil, samo zato ker se imenuje Masc-herano.« (PV) V BRAZILIJI Kar 16 igralcev Udineseja Na tekmah svetovnega prvenstva nastopa veliko število igralcev, ki nastopajo ali so nastopali za videmski Udinese. Naš zvesti bralec in sodelavec Joško Prinčič, ki ne skriva, da je strasten navijač videmskega kluba, jih je naštel kar šestnajst. To so Kolumbijci Zapata, Cuadrado in Armero, Ganci Badu, Asamoah, Gyan in Muntari, Švicarja Inler in Fernandes , Alžirec Yeb-da, Čilenci Sanchez, Isla, Quintero in Aranguiz ter Italijan Candreva, ne gre pa spregledati tudi grškega vratarja Karnezisa, ki je last Udineseja, igra pa pri španski Granadi. Japonsko je v Braziliji vodil Alberto Zaccheroni, prav tako nekdanji član videmskega kluba. Igralcev je, skratka, za celo ekipo. Sicer pa se ve, da imajo v Vidmu pravi nos pri odkrivanju talentov, ki nato svojo pot praviloma nadaljujejo v močnejših klubih, Udinese pa s pridobljenim denarjem financira tudi svoj lasten pogon iskalcev bodočih šam-pionov. To je pravzaprav tudi recept za dolgoletno uspešnost Udineseja. H , Thiago Silva odlično branil in zabil gol Brazilija - Kolumbija 2:1 (1:0) Strelca: 1:0 Thiago Silva (7.), 2:0 David Luiz (68.), 2:1 Rodriguez (11-m, 79.) Brazilija: Julio Cesar, Maico, Thiago Silva, David Luiz, Marcelo, Fernan-dinho, Paulinho (od 85. Hernanes), Ney-mar (od 87. Henrique), Oscar, Hulk (od 82. Ramires), Fred. Kolumbija: Ospina, Zuniga, Zapata, Yepes, Armero, Guarin, Sanchez, Cuadrado (od 80. Quintero), Rodriguez, Ibarbo (od 46. Ramos), Gutierrez (od 70. Barca). FORTALEZA - Gostitelji prvenstva so prekinili sanje in serijo zmag Kolumbi- ansa je. Morda res «selecao« na tem prvenstvu ni po meri sladokuscev, a njeni igralci so izjemno požrtvovalni in igrajo kot ekipa. Ob tokrat nekoliko manj učinkovitem Ney-maru in ob kronični sterilnosti Hulka in Freda, sta vlogo strelcev prevzela branilca Thiago Silva in David Luiz. Če j bil gol prvega po kotu bolj naključen (žogo je zadel s kolenom), je David Luiz na 2:0 zaokrožil s silovitim prostim strelom z velike razdalje. Kolumbijci so znižali zaostanek po strelu z bele točke po prekršku Julia Cesarja (šesti zadetek Rodrigueza na SP), na splošno pa niso bili dovolj natančni in disciplinirani, čeprav niso bili brez priložnosti. ŠPORT Sobota, 5. julija 2014 17 DANES - Ob favoritu Nizozemski Messi je sam, Belgija vsakič z drugim adutom BRASILIA - Kostarika je premagala Nizozemsko, a za zdaj le v raziskavi Fife, ki je ugotovila, da bo večina ljubiteljev nogometa danes navijača za srednje ameriško moštvo. V resnici so »oranje« nesporni favoriti. Kljub poškodbi de Jonga selektor Nizozemske Van Gaal ne bo spremenil koncepta igre (5-3-2), s katerim je doslej po vrsti premagal Španijo, Avstralijo, Čile in Mehiko. »Naša samozavest je izjemno narasla, ni pa nevarnosti, da bi zaradi tega podcenjevali nasprotnike, saj je cilj preveč pomemben,« pred tekmo pravi Van Gaal. Vse bo najbrž tudi danes odvisno od Robbna in Van Persieja, ki sta v moštvu dodana vrednost. Kosta-ričani ne bodo mogli računati na di-skvalificiranega branilca Oscarja Duar-teja in na poškodovanega Millerja. Njihova čudežne zgodba se izteka, menijo poznavalci. Bo res tako? Na drugi tekmi današnjega dne se bosta udarili Argentine in Belgija. To bo nekako ponovitev polfinala iz SP 1986 v Mehiki, ko je Belgijce pogubil Maradona, tokrat jim po življenju streže Messi. V napadu mu bo pomagal Higuain, Lavezzi in Palacio sta v ba-lotaži za tretje mesto v konici napada. Kritiki v Argentini opozarjajo na preveliko odvisnost moštva od svojega zlatega dečka in selektor Sabella jih nikakor ne more prepričati, da ni tako. Kar je morda res za Argentince, zagotovo ne velja za Belgijce. Pravega liderja namreč nimajo, na vsaki tekmi pa zablesti kdo drug, kar je morda njihova največja prednost. Do zdaj so se izkazali Hazard, Mertens in Lukaku, ne gre spregledati posegov vratarja Courtoisa. Brazilski policisti v glavnem mestu pričakujejo kar okoli 100.000 argentinskih navijačev, za vse na tribunah ne bo prostora, zato se bojijo izgredov. Argentinske oblasti so brazilskim še pred začetkom mundiala poslale seznam z več kot 2000 imeni znanih argentinskih huliganov, ki so na nogometnih tekmah že večkrat povzročali težave. Od začetka SP 12. junija so brazilski policisti zavrnili vstop v državo 39 navijačem, dva pa so izgnali iz države. NAŠI O MUNDIALU »Južnoameričani so bolj motivirani Niko Jevnikar, 22-letni Bazovc in nogometaš tamkajšnje Zarje, je svojo študijsko pot preusmeril v Aplikativno ki-neziologijo. To je zdravstvena smer, ki obravnava preventivo poškodb, rehabilitacijo in kondicijsko pripravo. Končal si prvi letnik manj znanega študija, ki pa postavlja temelje marsikaterega športnega uspeha. Kje tiči skrivnost preventive športnih poškodb? Čeprav sem komaj na začetku svoje študijske poti, lahko povem, da je skrivnost v učinkovitem razvijanju in vzdrževanju mišic. Važno vlogo imajo predvsem globoke mišice, ki so vezane na telesno stabilnost. Poškodb nogometašev v Braziliji pa je bilo kar precej. Kako si jih razlagaš? Sezona je bila predvsem za Evropejce izredno naporna, koledar tekem je za profesionalce postal nevzdržen. Katera je bila najbolj nesmiselna poškodba do zdaj? Zlom noge angleškega maserja ob proslavljanju gola proti Italiji. Kateri ekipi se bosta danes v Braziliji prebili v polfinalni krog? Argentina in Nizozemska. Brazilska reprezentanca si ne zasluži končnega naslova. Prvenstvo mineva v znamenju napadalcev in vratarjev, branilci se niso ravno izkazali ... V primerjavi s prejšnjimi prvenstvi vse ekipe branijo na isti ravni. Veliko je bilo taktično dobro pripravljenih ekip, vendar je ekipa dobra v celoti le, če je obramba solidna. Katera pa je bistvena razlika med južnoameriškim in evropskimi reprezentancami? Predvsem večja motivacija. Tekma, ki ti bo najbolj ostala v spominu? Italija-Kostarika. Italija me je izredno razočarala. Kaj pa tvoja nogometna pot pri Zarji? Že več časa mirujem zaradi vnetja dimelj. Hočem pa dobro sanirati poškodbo, potem ko sem prehitro stopil na igrišče po hujši poškodbi kolena. (mar) NOGOMET - V Križu so za nastop v elitni ligi najeli več novih, pretežno slovenskih igralcev Okrepljena Vesna ORIENTACIJSKI TEK - Andraž De Luisa »Skandinavci z drugega sveta« Tekmovalec ŠZ Gaja v orientacijskem teku Andraž De Luisa na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu v makedonski Strumici, kjer je nastopil kot član reprezentance Slovenije, ni dosegel vidnejših uvrstitev. V sprintu se je uvrstil na 95. mesto, na daljši razdalji je bil 101., v štafeti ni bil član uradne ekipe, na tekmi neuradnih štafet je tekmoval s Hrvatoma in se uvrstil na 13. mesto med 25 ekipami. »Nisem najbolj zadovoljen, ker sem naredil nekaj preveč napak. Sposoben bi bil doseči več,« je ob povrat-ku domov priznal De Luisa, ki je sicer prvič tekmoval v kategoriji do 18 let, čeprav jih še ni dopolnil niti sedemnajst. Levji delež kolajn so v različnih kategorijah osvojili Skandinavci. »Oni so z drugega sveta. Imajo neverjeten izbor tekmovalcev, organizacija je vrhunska. Trenerji so pri njih profesionalci, stroški za nastop so vsipovr-njeni. Z njimi se ne moremo primerjati. V Sloveniji bi se v teku na srednji razdalji z njimi težko merili celo atleti. V Skandinaviji se na različnih stopnjah z orienteeringom ukvarja 2 Andraž De Luisa med nastopom na EP v Makedoniji milijona ljudi, to je skoraj desetina celotnega prebivalstva. Skoraj kot pri nas nogomet,« je povedal De Luisa. Pohvalil je tudi makedonske organizatorje. »Tega športa tam ne poznajo. Imeli so zato razumljivo nekaj tehničnih težav, a so vse rešili. Res so se izkazali,« je dodal De Luisa, ki je sicer tudi odbojkar pri Slogi. Orientacijski tek je v Sloveniji bolj razvit kot v naši deželi, za Slovenijo pa Andraž tekmuje tudi iz logističnih razlogov. »Za kakovosten nastop se je treba v Italiji odpraviti najmanj do Tridentinskega ali še dlje,« je pojasnil. V Italiji sodi med desert najboljših mladincev. Andraž pravi, da se bo zdaj odpočil in užival v poletju, sicer pa želi v tem športu še napredovati. Zaradi žleda, ki je uničil gozdove, je bilo letos v Sloveniji manj tekmovanj, spet bodo ta na vrsti jeseni, ko pa se bo Andraž, dijak znanstvenega liceja Franceta Prešerna, odpravil na študijsko izmenjavo v Črno goro. Ob vrnitvi bo spet poprijel s polno paro, najmanj zato, da ne bi v Sloveniji izgubil statusa reprezentanta. (ak) Elitna liga 2014/15 bo izjemno zahtevna. Kriška Vesna bo po letošnjih izpadih San Luigija in Muggie ter napredovanju Krasa edini predstavnik s tržaške pokrajine v najvišji deželni ligi. »Kot kaže se bo za napredovanje v višjo ligo potegovalo nekaj ekip. V pole position bo tržiški Ufm, ki je letos skupaj s Sanvitesejem izpadel iz D-li-ge. Pri Ufm, pod taktirko izkušenega Zorattija, bo kot kaže še naprej igral Alen Carli. Alen bo tako igral proti bratu Edvinu, ki brani Vesnina vrata. Solidne ekipe bodo še: Sanvitese, Chions in Cjarlins. Naš cilj bo čimprejšnji obstanek v ligi,« je napovedal športni vodja kriškega društva Paolo Soavi. Pri Vesni so potrdili skoraj vse nogometaše lanske zmagovite zasedbe, med njimi tudi bomberja Muiesa-na, Slovence Saša Božičiča, Boštjana Božiča, Luko Škrbino in Deana Avdi-ca ter številne mlade domače nogometaše. »Pod vprašajem je le en nogometaš,« je dejal Soavi, ki je še povedal, koga so še najeli: »Najeli smo sedem nogometašev. Mogoče bomo pred pripravami (zbor bo 28. julija ob 18.00 v Križu) najeli še koga.« Od bolj izkušenih, ki bosta oblekla Vesnin dres, sta napadalec Nace Kosmač (letnik 1986) in zvezni igralec Lorenzo Toffoli (1987). Kosmač, ki je v prvi slovenski ligi igral za Domžale in Primorje (nato v nižjih ligah tudi za sežanski Tabor), se je za nekaj časa preizkusil celo na celini »tam spodaj«. V Avstraliji je igral za ekipo Moreland Zebras, v premier Victoria ligi. To je prva regijska liga, nekako 2. avstralska liga. V Italiji pa je letos igral za gradi-ško Ism in Lumignacco. K Vesni prihaja še skupina ambicioznih mlajših igralcev. Zvezni igralec Matija Ardui-ni (letnik 1995, doma iz Bazovice) je v zadnjih sezonah igral v prvi slovenski mladinski ligi z ekipo Dekanov. Od Si-stiane, s katero je Vesna podpisala dogovor o sodelovanju na mladinskem področju, se bosta kriški članski ekipi pridružila napadalec David Colja (letnik 1997), dijak tržaške višje srednje šole Žige Zoisa, in zvezni igralec Marco Disnan (letnik 1997). Od Alabarde bo prišel zvezni igralec Marco Bovino (letnik 1996). Od Sistiane pa se k Vesni vrača Thomas Renar (letnik 1996, Muiesan bo še igral v Križu fotodamj@n doma od Banov), dijak tržaške višje srednje šole Jožefa Stefana. Pri Vesni so že določili datum prve prijateljske tekme: 13. avgusta bodo igrali proti San Luigiju. (jng) DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 10. julija ob 20.30 na sedežu SK Devin v Slivnem, seja smučarske komisije. ŠZ JADRAN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 v prvem in v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicu v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah. TENIS Wimbledon: V finalu Dokovic proti Federerju LONDON - Finalista letošnjega turnirja za grand slam v Wimbledonu sta Švicar Roger Federer in Srb Novak Dokovič. Slednji, v finalu bo nastopil tretjič, je s 6:4, 3:6, 7:6 (2) in 7:6 (7) premagal Bolgara Grigorja Dimitrova, Federer pa je s trojnim 6:4 premagal Kanadčana Milosa Raonica. SP v ženski odbojki: vrhunske ekipe v Trstu Nadaljuje se predprodaja vstopnic in abonmajev za svetovno žensko odbojkarsko prvenstvo, ki bo v Trstu od 23. septembra do 5. oktobra. Mesto ob zalivu bo gostilo tekme skupin prvih dveh faz, v teoriji pa bi lahko v Trstu v tem času igralo kar šest od deset najboljših reprezentanc na svetovni jakostni lestvici. V prvi fazi to zagotovo velja za Brazilijo, najboljšo reprezentanco na svetu, in Srbijo, ki na lestvici zaseda 7. mesto, Turčija je 11., Kanada 20., Kamerun 26. in Bolgarija 35. V drugi fazi pa bosta v Trstu skoraj gotovo igrali tudi Japonska (št. 3 na svetu) in Kitajska (št. 5), morda pa tudi Dominikanska republika (8) in Nemčija (9), poleg Hrvaške (24) in Argentine (18), trdijo organizatorji. »Dokončno pa je zdaj določeno, da Italija v Trstu v drugi fazi ne bo igrala,« je povedal član organizacijskega odbora Franco Cipolla. Cene vstopnic za posamično tekmo za vsako fazo gredo od 11,5 evra do 33 evrov, abonmaji za prvo fazo od 33 do 106 evrov, za drugo pa od 28 do 90 evrov. Prodaja na sedežu Ticket Point na Korzu 6/c ali po spletu na Ticketone. REMI - Evropska nogometna liga: Rudar Velenje - Lači (Alb) 1:1 (1:0). TIM MATAVŽ - Slovenskino-gometni reprezentant Tim Matavž je novi član nemškega prvoligaša Augs-burga. Petindvajsetletni slovenski nogometaš, ki je nazadnje igral za nizozemski PSV Eindhoven, je podpisal petletno pogodbo. Za PSV je v 102 nastopih dosegel 44 golov. OSTAJA BIK - Slovenski nogometni reprezentant Kevin Kampl (23 let) ostaja član avstrijske ekipe Red Bull Salzburg vse do leta 2019. INTER - Milanski nogometaši sdo se že zbrali za novo sezono. Doslej edina prava novost je dolgoletni igralec Manchestra Uniteda Nemnaje Vidiča. VIDEM - Novi pomočnik trenerja Udineseja Andree Stramaccio-nija Dejan Stankovič je navdušen nad okoljem v Vidmu, na organizacijo v klubu in nad obnovitvenimi delu na stadionu. N BA - Dirk Nowitzki, 36 let, je še za tri sezone (in 30 milijonov dolarjev) podaljšal pogodbo z moštvom Dallas Mavericks. Walter Mocor potrjen za predsednika ŠD Breg Walter Mocor je bil potrjen za predsednika ŠD Breg. Funkcije si je novizvoljeni odbor porazdelil na prvi seji po občnem zboru. Ostale funkcije: Igor Ota podpredsednik, Vilma Kocijančič blagajničarka, Ostali odborniki Borut Klabjan, Goran Suc, Marjan Nadlišek, Marko Ban-di, Renato Sancin. Načelniki: Boris Salvi - košarka, Giuliano Prašel - nogomet, Sonja Komar -odbojka. Nadzorni odbor: Edvin Bevk, Marino Coffoli, Marko Ota. Danes v Križu finale memoriala Lachi-Lah V Križu se bo danes končal 6. memorial Matej Lachi-Lah v malem nogometu. Spored zaključnega dne je sledeč: 19.30 za 7. mesto; 20.30 za 5. mesto; 21.00 za 3. mesto; 22.30 finale. Sledi nagrajevanje. Danes in jutri košarkarski 3x3 na Opčinah Openski mladinski krožek bo danes in jutri v Prosvetnem domu že peto leto zapored organiziral košarkarski turnir 3x3. Doslej se je že prijavilo 12 ekip, vendar je vpis možen tudi pred začetkom turnirja danes ob 17. uri (zbor je pol ure prej). Nastopajo lahko moške, mešane ali ženske ekipe. Tekme od četrtfinala dalje bodo jutri od 17. ure dalje. Ves čas bo deloval tudi kiosk. 1 8 Sobota, 5. julija 2014 RUBRIKE Uspešno junijsko reševanje v najgloblji nemški jami Riesending je bilo verjetno najtežje doslej, v njej so sodelovale jamarske zveze iz petih držav. Gotovo je bilo to najdražje reševanje v nemški zgodovini: skupni stroški naj bi znašali 6 milijonov evrov, kljub temu, da so reševalci prostovoljci, ki v glavnem zahtevajo samo povračilo potnih in drugih stroškov (izjema so Švicarji, ki zahtevajo plačilo). Zapleteno reševanje na Bavarskem je primerljivo samo s tistim v Črnelskem breznu v pogorju Kanina leta 1990, ki pa se je tragično končalo. Takrat so poškodovanega Maria Bianchettija, ki mu je skalni blok na globini 1050 metrov stisnil roko, rešili, med akcijo pa se je smrtno ponesrečil eden od reševalcev, 22-letni Massimiliano Puntar s Proseka. Tokrat lahko pišemo o srečnem koncu in zadoščenju tistih, ki so na Kaninu žalovali. Tudi tokrat so bili v ospredju jamarji iz naših krajev in nekateri so v časovnem razmiku 24 let sodelovali v obeh reševanjih. Na Bavarskem, kjer je bil med mnogimi drugimi tudi sam Bianchetti, je marsikdo doživljal uspešno reševalno akcijo kot neke vrste revanšo. 52-letni Johann Westhauser je bil leta 1995 med odkritelji jamskega sistema Riesending, ki se razvija pod istoimensko goro (vhod je na nadmorski višini 1800 metrov) blizu Berchtesgadna na avstrijski meji. V nedeljo, 8. junija, ga je kamen na globini 1000 metrov hudo poškodoval, iz jame pa se je vrnil živ 11 dni po nesreči. Trenutno se zdravi, po reševanju njegovo življenje ni bilo več ogroženo. Pogovorili smo se z osebama, ki sta imeli pri tem ključni vlogi. Eden od njiju je v odločilnih trenutkih celo vodil mednarodno reševalno akcijo, njemu gre pripisati precejšnje zasluge za to, da je Westhauser še živ. V njegovi pisarni na Opčinah smo obiskali Roberta Antoninija, odgovornega za jamarska reševanja v Furlaniji-Julijski krajini pri državni zvezi CNSAS. Antonini je po rodu iz Anco-ne, a je »posvojeni Krašovec«. Ze 30 let živi na Tržaškem, točneje na Colu. »V jame se spuščam od svojega 12. leta, torej že 40 let,« pravi Antonini, ki ga med drugim dobro poznajo v Sloveniji, saj je tam raziskal najgloblje jame. Kraška brezna so za jamarje odlična vadnica, zato imajo tukajšnji reševalci bogato tradicijo in izkušnje. Westhauser se je poškodoval v nedeljo ob 1. uri, ko se je vračal proti površju. Z njim sta bila še dva jamarja: eden je od dveh po 13 urah priplezal iz jame in poklical na pomoč. »Nemški jamarji niso zelo izkušeni in so kmalu zaprosili za mednarodno pomoč. Lahko zatrdim, da je šlo za prvo dejansko mednarodno reševanje, ki ni primerljivo z dosedanjimi skupnimi dejavnostmi,« pojasnjuje Antonini. Prek evropskega organa za jamarska reševanja ECRA so Nemci ob 17. uri vzpostavili prvi stik z ostalimi državami. »Jaz sem po prejetem klicu obvestil reševalce iz Furlanije-Julijske krajine, bili smo v stanju pripravljenosti.« Nemci so vodenje reševalne akcije zaupali Švicarjem, ki imajo z njimi neposredne stike in uživajo v Evropi velik ugled. Aktivirali so tudi avstrijske reševalce, nato še italijanske. Prvo italijansko odpravo je sestavljalo 16 ljudi, vsi so bili iz dežele FJK. Jama Riesending je zelo zahtevna, ranjenec je ležal na globini 1000 metrov, do njega je vodila 3,5 kilometra dolga pot skozi ožine, jaške, razpoke, blato in slapove. »Prva švicarska ekipa je z izkušenim bolničarjem prispela do poškodovanca že v ponedeljek. Potrebovali pa so zdravnika. Prvi se je ustavil na globini 400 metrov in se vrnil, ker ga je plezanje skozi tamkajšnji meander izmučil. V torek so se Švicarji spustili v jamo z avstrijskim zdravnikom in ko se niso več oglasili, so v sredo zjutraj poslali še nas,« pripoveduje Antonini. Na globini 700 metrov so srečali Švicarje z zdravnikom: bili so na tem, da se vrnejo na površje, saj so bili utrujeni, zdravnika pa je težki položaj po-trl. »Skušal sem ga potolažiti in spodbuditi ter mu predlagal, naj se nam pridruži. Z dvema zdravnikoma smo prispeli do poškodovanca, in to samo v 8 urah,« pravi Antonini. Westhauserju je kamen padel na čelado. Ta se ni zlomila, a ni zaščitila glave: kamen je odprl 5-centimetrsko rano in poškodoval lobanjo ter povzročil notranjo krvavitev. »Roke in noge ni premikal, težave je imel s čeljustjo, kazalo je, da je tudi hrbtenica poškodovana. Poleg tega pa je po treh dneh že obupal, psihološko je bil na tleh.« Izkušeni nemški jamar je bil seveda nemočen. »Na dnu so nam Švicarji predali poškodovanca in prek radijskega sistema pisnih sporočil obvestili zunanje koordinatorje, da "Antonini prevzema ranjenca". Vodja švicarske ekipe se je s temi besedami poslovil in tako se je moj dopust nepričakovano podaljšal,« se po-smeje vodja reševalcev iz FJK. Pogajanja z vodilnimi na površju niso bila enostavna, in to ne samo zaradi prekinjajoče se radijske komunikacije. Opreme niso poslali v jamo, ker niso hoteli tvegati življenj prevelikega števila ljudi: »Njihova ideja je bila, da bo poškodovani ostal na dnu. Lahko bi umrl, ali pa nekoliko okreval in omogočil enostavnejše reševanje.« Antonini se ni strinjal. Zdravnik je napisal podrobno poročilo, nakar sta dva jamarja »letela« s poročilom do površja. »Pot, ki zahteva navadno 13 ur, sva preplezala v 7 urah. Uničena sva bila,« pravi Antonini. Ko so zunaj prebrali zdravnikovo poročilo in ugotovili, da se jamo da preplezati v skoraj polovičnem času, so mu za en dan prepustili vodenje celotne operacije. »Nemce, Švicarje in Avstrijce smo prepričali, da potrebujemo več ljudi, zato je iz Italije prispelo več jamarjev in na mojo pobudo smo poklicali še hrvaške reševalce. V stanju pripravljenosti so bili tako Slovenci kot Hrvati: oboji so zelo dobri, izbral pa sem Hrvate, ker so oni bolj navajeni na globine. Svojo nalogo so opravili odlično.« V mednarodni akciji je sodelovalo 750 ljudi, na voljo so bili trije helikopterji. V jami je delalo 200 jamarjev, od tega 109 iz Italije (iz vseh severnoitalijanskih dežel ter Toskane); 29 reševalcev je prispelo iz FJK, 20 samo s tržaške postaje CNSAS. Posebna nosila z West-hauserjem so nosili šest dni in pol, uporabljali so vrv in vitle (npr. skozi meter širok in 250 metrov dolg navpični prehod), razstreliva pa ne. »Mi smo izročili nosila z ranjencem na globini 400 metrov, naš doprinos je bil torej odločilen. Nemčija nam je to priznala: v Berchtes-gadnu so nam domačini ploskali, navdušeni bavarski minister nas je pospremil na ogled Hitlerjevega Orlovega gnezda. Nemška javnost je bila začudena nad tem, da so Italijani včasih sposobnejši od Nemcev. Na novinarski konferenci so bili najpomembnejši mediji, tudi britanska BBC, italijanskih novinarjev pa ni bilo ... « opozarja vodja italijanske odprave. Edini Slovenec v jami je bil Rok Stopar, mlad koprski zdravnik iz izolske bolnišnice in član Jamarske zveze Slovenije. Tudi njega je v akcijo vključil Roberto Antonini. »Potrebovali smo zdravnike, ki delajo v takih razmerah in teh ni veliko. Roka dobro poznam in nanj se zanesem, pogosto zahajava skupaj v jame,« pravi Antonini. »Roberto me je na hitro vpisal v italijansko zvezo reševalcev CNSAS, saj je bil to edini način, da bi lahko tudi jaz pristopil k reševanju. Jamarska zveza Slovenije namreč uradno ni bila zraven,« pravi Stopar, ki je prav tako zelo izkušen. Leta 2005 je recimo sodeloval pri reševanju ruskega jamarja, ki si je poškodoval hrbtenico v najgloblji jami na svetu - v jami Voronja (ali tudi Krubera) v kav-kaški republiki Abhaziji. V Sloveniji se je prav tako udeležil zahtevnih reševanj, tudi v visokogorskih jamah. »Na Bavarskem pa je bilo gotovo najbolj zapleteno reševanje, kar sem jih doživel. Po-nesrečenčevo stanje je zahtevalo stalno zdravniško spremstvo. Jaz sem prispel v soboto, iz jame sem priplezal v torek, v sredo sem se vrnil domov. Nosila sem spremljal tri dni - od 4. do 2. bivaka,« pripoveduje Stopar. Jamar je imel znotrajlobanjske poškodbe, glede na klinično sliko je obstajal sum preloma baze lobanje in na podlagi tega so ukrepali. Z ustrezno terapijo so ga stabilizirali in stanje se ni poslabšalo, med potjo se je postopno celo izboljševalo.« Stoparja vprašamo, kakšno je zdravnikovo delo v tako ekstremnih razmerah. »Zdravljenje v jami seveda ni primerljivo z delom v ambulanti. Opravka imaš z nizko temperaturo in stoodstotno vlago. Ne moreš zagotoviti popolne sterilnosti, čeprav okolje v jami po drugi strani ni kontaminirano. Ni pogojev za razrast bakterij.« Prenos nosil je bil tehnično zahteven, ponesrečenec in reševalci pa niso bili izpostavljeni nevarnostim, »ker je bilo vse skupaj na visokem strokovnem nivoju - čeprav smo bili vsi amaterji, saj nobena od teh reševalnih služb ni profesionalna,« razlaga koprski zdravnik. S celotnim reševanjem je bil zelo zadovoljen: »Reševanje je kljub jezikovnim pregradam potekalo gladko in brez večjih nesporazumov, vsi smo delovali kot ena družina. Pokazali smo, kako bi morala delovati Evropska unija. "Krizne države" iz južne Evrope so enakopravno sodelovale s severnimi sosedami, obenem je bila logistična organizacija brezhibna, vse je potekalo z germansko natančnostjo.« Logistični tabor pri vhodu v jamo Nosila s poškodovanim Westhauserjem na jamski »žičnici« Pošiljanje SMS sporočil prek radijskih valov Človek gre skozi, kaj pa nosila? coa & 1X1 Roberto Antonini (prvi z desne) s sodelavci / RADIO IN TV SPORED Sobota, S. julija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.10 FiIm: II marchio deII'inganno (krim.) 22.45 Serija: Luther 0.00 Rubrike Rai Tre 7.20 Rai Educational 9.10 Film: La rimpa-triata 11.00 Monologo sull'amicizia 11.15 Premio Rapallo donna scrittrice 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Set-timanale 12.45 Serija: La signora del West 13.35 Timbuctu - I viaggi di Davide 14.00 Deželni dnevnik, sledijo rubrike in vremenska napoved 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 2014 17.30 Tour Replay 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 18.55 22.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.15 La Superstoria 2014 21.05 Film: Sa-pore di mare 23.15 Amore criminale u Rete 4 6.50 Media Shopping 7.40 Serija: Miami Vice 8.40 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in cor-sia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Show: Nuove scene da un matrimonio 16.15 19.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Poirot 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 21.30 Serija: The mentalist 0.00 Film: She's so lovely - Cosi carina Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.10 Dok.: La vita dei mammife-ri 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Se- rija: Dallas 14.40 Film: Missione Mercurio 16.45 Film: Il fascino di Grace 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 0.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Rosamunde Pilcher - Le ali dell'amore (rom.) 23.30 Speciale Tg5 O Italia 1 7.00 Dnevnik 8.25 16.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Dok.: Road Italy 10.00 Aktualno: MixItalia 10.30 Quark Atlante - Speciale 11.30 Linea Verde Orizzonti Estate 12.30 Market - Sfide al mercato 13.30 17.00 Dnevnik 14.00 Linea Blu 15.20 Nad.: Legami 16.10 Nad.: Un ciclone in convento 17.15 A Sua Immagi-ne 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Diario Mondiale 2014 21.15 Nogomet: SP 2014, Francija - Nemčija 0.05 Notti Mondiali 2014 7.00 Serija: Tutto in famiglia 7.45 18.00 Nan.: La vita secondo Jim 8.35 Nad.: Dance Academy 9.35 Serija: Suburgatory 10.35 Nad.: Glee 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.05 Film: Gli scal-dapanchina 15.45 Motociklizem: VN Portugalske, WSBK Superpole 16.55 Show: Urban Wild 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.15 Film: Un topolino sot-to sfratto (druž.) 21.10 Film: Baby Birba -Un giorno di liberta (druž.) 23.15 Film: Nome in codice - Brutto anatroccolo (anim.) La l 7.00 Serija: Lassie 7.45 Serija: Zorro 8.00 Serija: Un blog da cani 8.25 Un pesce di nome Tinto 8.55 Sulla Via di Damasco 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Serija: La nave dei sogni 11.25 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.10 Film: Marie Brand e la notte della vendetta 15.45 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.30 Dok.: Go! Brasil 17.15 Šport: Dribbling 18.05 Pit Lane 18.15 Avtomobilizem: Formula 1, VN Velike Britanije, kvalifikacije 19.35 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.45 Dnevnik LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 Mode & Modi 11.40 Film: Sissi, la favorita dello zar (kom.) 12.25 Serija: Quattro donne e un fu-nerale 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Diane - Uno sbirro in famiglia 16.40 Film: La febbre della prateria (vestern) 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Serija: Maigret ^ Tele 4 Orionov pas 15.45 20.00 Potopisi 16.15 Dokumentarec 17.15 22.15 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 23.45 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.30 Artevisione 21.00 Boben Tv Primorka 8.0011.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 15.55 Žoga-rija 16.25 Igra: Dežela palčkov 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.20 Ansambel Spev, 2. del 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 20.00 3. briška poroka 20.30 Kandidatke in kandidati SD v 2. volilni enoti -predstavitev 21.30 Oglarjenje na Trnovski planoti 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.05 Risanke in otroške serije 10.00 Film: Ločena ob rojstvu 11.50 Serija: Igra laži 13.00 Serija: Najboljši recept 14.00 Serija: Zmenki milijonarjev 14.55 Serija: Posel mojega življenja 15.50 Film: Popoln svet 18.15 Serija: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR - vreme in novice 20.00 Film: Hitri in drzni (akc., i. V. Diesel) 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 11.15 Ring 17.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Con-fartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Si-gnore 23.30 Trieste in diretta |r Slovenija 1 7.00 Otroški program: OP! 9.50 Kviz: Male sive celice 10.35 Infodrom 10.45 Kratki film: Veličastna Lilly 11.00 Film: Franček in zaklad Želvjega jezera (anim.) 12.15 Nad.: Mladi Leonardo 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.55 Dok. odd.: Zeliščar-ka Magda 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 22.35 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.35 Dok. odd.: Kristusov kip v Riu 18.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Nan.: Poirot 21.40 Nad.: Na poljih Flandrije 23.05 Poletna scena 23.40 Nad.: Wallander (t Slovenija 2 7.30 Poletna scena 7.55 Platforma 8.35 Slovenci v Italiji 9.00 Slovenci po svetu 9.35 Odd.: Kje s'pa ti doma? 11.10 Nogomet: SP, Brazilija - Kolumbija, četrtfinale, 2. tekma, pon. 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Velike Britanije, kvalifikacije, prenos 15.10 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.30 21.30 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP, Argentina - Belgija, četrtfinale, 3. tekma, prenos 20.45 Film: Nogomet v novem svetu, 3. del 21.50 SP, Nizozemska - Kostarika, četrtfinale, 4. tekma, prenos |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.30 Ozadja 6.45 Primorska kronika 8.30 Tedenski pregled 13.30 Prvi dnevnik 14.45 15.25, 16.05 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 18.30 Volitve 2014 -predstavitev liste 19.00 Dnevnik 20.00 Pregled volilnega dogajanja v preteklem tednu 20.15 Država, politika, civilna družba 20.55 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 22.05 FiIm: Sedem vet v Tibetu (dram., i. B. Pitt) Kanal A 6.00 Risanke 7.1018.10 Serija: Pod eno streho 8.00 17.35 Serija: Svingerji 8.30 Serija: Šola za prvake 8.55 16.10 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.15 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 10.25 Serija: Chuck 11.10 Tv Prodaja 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 Film: Robin Hood 14.30 Film: Beanove počitnice (kom.) 16.40 Nad.: Montevideo, bog te je videl 19.00 Film: Plava laguna 21.00 Film: Zelena milja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Zbori v gledališču, sledi Music box; 10.00 Poročila; 10.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 11.00 Studio D - Trdno verujem, kar me je mati učila; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Dušan Andjic: Princip G - zgodovinska drama, režija Boris Ko-bal - 2. del, sledi Music box; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 RaKp na plaži; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, _ S b 5 j r VREDNO OGLEDA HM Sobota, 5. julija - LaU Rai storia, ob 17.20 Rocco e i suoi fratelli Italija, Francija 1960 Režija: Luchino Visconti Igrajo: Alain Delon, Annie Girardot, Claudia Mori, Adriana Asti, Claudia Cardinale in Renato Salvadori Film, ki so ga uvrstili v stoterico najboljših italijanskih filmov prejšnjega stoletja, je neprizanesljiva zgodba družine Parondi, ki se je iz juga Italije preselila na sever, v Milan in mislila, da bo tako zaživela novo življenje. Ob smrti družinskega očeta se mati s petimi sinovi iz Lukanije odseli v Milan, kjer že živi njen najstarejši sin Vincenzo. On se je v novo stvarnost že uživel, si dobil zaposlitev in tudi zaročenko Anito, s katero naj bi se kmalu tudi poročil. A prihod ostalega dela družine mu bistveno zameša štrene, saj mu mati kmalu da razumeti, da se mora najprej zavzeti za prihodnost bratov, kot pa razmišljati o poroki. Vincenzo se maminega ukaza drži in pomaga Ciru, Roccu, Simoneju in Luci, da si tudi sami utrejo pot v prihodnost. Kljub trudu pa ne gre vse kot bi moralo. Simone je posebno nadarjen bokser, ki pa izgubi glavo za prostitutko Nadio in to bo zanj tudi začetek konca. Slavnemu Luchinu je bil ta film najbolj pri srcu in grška tragedija o družini, ki se hoče na vsak način prilagoditi času in prostoru tudi za ceno smrti, prava metafora za prebivalce juga, ki so morali mus iskati prihodnost na severu. vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 22.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 20.30 Luoghi e sapori; 21.00 Tutti i topi voglio-no ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijski ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angleščini in nemščini; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.00 Zapisi iz močvirja; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Rekreacija; 10.55 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.30 Homo volans - leteči človek; 17.00 Intervju; 18.50, 22.30 Nogomet SP; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Sobotni knocert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.50 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 5. julija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Območje visokega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad Italijo, se bo v soboto pomaknilo nad Balkan, zaradi česar bo nad Alpe v višjih legah začel dotekati bolj hladen zrak. V nedeljo bo vreme stabilno in vroče. V ponedeljek se nam bo približalo atlantsko ^ območje nizkega zračnega pritiska. j ¿5. VARŠAVA 11/23 KIJEV o 15/25 ŽENEVA DUNAJ 012/26 LJUBLJANA O 10/24 SPLIT „_,°19/32 BEOGRAD O 14/24 SOFIJA 016/29 SKOPJE " v 14/32 ATENE . "22/32 , A w\> - 1O10 £ Sonce vzide ob 5.22 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 20.57 5 13.23 in za- Dolžina dneva 15.35 z tone ob 0.46 2007 - Na Kredarici so zju- Zjutraj bo jasno, popoldan pretežno jasno zaradi nekaj kopre-naste oblačnosti po nižinah in ob morju ter posameznih oblakov v gorah. Pihal bo rahel veter. V noči bodo možne posamezne padavine. Danes bo večinoma sončno. Predvsem v hribovitem svetu so možne posamezne vročinske nevihte. Pihal bo šibak južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 15, najvišje dnevne od 26 do 30 stopinj C. tolmeč 017/25 videmo 15/31 trbiž o 12/26 čedado"^ 16/30 celovec 014/29 kranjska g. 010/25 j-n-j o tržič ¿^ 12/28 kranj o s. gradec O 14/27 celje 13/29 O ljubljana O 14/29 gorica 18/31 O n. gorica O 16/28 & n. mesto 14/28 O kočevje V ° črnomelj O Po večini bo jasno ali pretežno jasno zaradi posameznih popoldanskih oblakov, ki bodo nastajali v gorah, kjer niso izključene kratkotrajne padavine. Po nižinah bo vroče, ob morju pa bo pihal rahel veter. Jutri bo sončno in še nekoliko bolj vroče. Popoldne bodo predvsem v gorskem svetu lahko nastale posamezne vročinske nevihte. tolmeč 017/28 trbiž o 11/27 videmo 15/33 & ČEDADo* 16/32 celovec 015/30 kranjska g. O 10/26 (2m o tržič s Ci? 14/29 s. gradec 014/28 kranjo celje 14/30 0 ljubljana 017/30 gorica 0n- gorica 18/33 O " 16/30 postojna O 14/28 n. mesto 15/29 O >m§ traj izmerili 15 cm novega snega, kar je naj-z več v juliju od začetka meritev leta 1955. o < Danes: ob 1.05 najvišje 1 cm, ob 7.49 najnižje -22 cm, ob 15.19 najvišje 33 cm, ob 22.52 najnižje -15 cm. Jutri: ob 4.33 najnižje -5 cm, ob 9.08 najnižje -13 cm, ob 16.17 najvišje 35 cm. Morje je mirno, temperatura morja 23,2 stopinje C. ]0 500 m ...........24 1000 m...........20 1500 m...........16 2000 m...........10 2500 m............7 2S64 m............5 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9.5. Poslovil se je večstranski umetnik Giorgio Faletti TURIN - Včeraj je v turinski bolnišnici Molinette v 64. letu starosti umrl večstranski umetnik Giorgio Faletti. Bolehal je za rakom. Rodil se je 25. novembra 1950 v Astiju. Po izobrazbi je bil pravnik, a kmalu se je posvetil umetniškemu ustvarjanju in poustvarjanju na različnih področjih. Najprej se je v osemdesetih letih minulega stoletja uveljavil kot komik v televizijski oddaji Drive in. Ob tem je ustvarjal popevke in nastopal kot pevec. Posebno znana je njegova pesem Signor Tenente, s katero je leta 1994 na Sanremu zmagal nagrado kritike. Leta 2002 pa je presenetil z objavo knjige Io uccido, prve iz niza kriminalk, s katerimi je požel izreden uspeh. Faletti se je ukvarjal tudi s slikarstvom. Francoski igralec Gerard Depardieu v Moskvi odpira restavracijo MOSKVA - Francoski igralec Gerard Depardieu bo oktobra v Moskvi odprl francosko-rusko restavracijo, ki se bo imenovala Gerard. V prihodnje načrtuje še odprtje restavracij v Sankt Peterburgu ter Saransku, prestolnici republike Mordovija, kjer ima Depardieu tudi prijavljeno bivališče. Igralec je sicer že lastnik treh restavracij v Parizu ter nekaj vinogradov, bistrojev in pivnic v Belgiji. Glede svojega prijateljevanja s Putinom je Depardieu v nedavnem pogovoru za časnik Komsomolskaja pravda dejal: "Menim, da vse, kar ta človek naredi, naredi za Rusijo." NEMČIJA - Pod pogojem, da so v Nemčiji rojeni in so v njej odraščali Otroci priseljencev bodo imeli pravico do dvojnega državljanstva BERLIN - Tudi če so bili rojeni v Nemčiji, so morali otroci priseljencev doslej izbirati, ali bodo vzeli državljanstvo Nemčije ali države, iz katere so prišli njihovi starši. Obeh naenkrat niso mogli imeti, saj je to prepovedovala nemška zakonodaja. V četrtek zvečer pa je bundestag (na sliki) potrdil zakon, ki to spreminja in odpira pot dvojnemu državljanstvu. V Nemčiji rojeni otroci priseljencev bodo lahko tako odslej imeli dvojno državljanstvo in posledično dva potna lista ter jim ne bo treba več izbirati. Poleg tega, da morajo biti rojeni v Nemčiji, je pogoj za pridobitev dvojnega državljanstva sicer še, da so v Nemčiji tudi odraščali - da so do svojega 21. leta v njej preživeli najmanj osem let ali vsaj šest let obiskovali šolo. Za spremembo obstoječega sistema so v četrtek glasovali poslanci velike koalicije, ki jo sestavljajo konservativna unija CDU/CSU kanclerke Angele Merkel in socialdemokrati SPD. Predstavnik zvezne vlade za integracijo Aydan Ozoguz (SPD) je v četrtkovi razpravi izpostavil, da gre za najpomembnejšo reformo pravice do državljanstva v Nemčiji od leta 1999. Notranji minister Thomas de Maiziere (CD) je reformo označil kot pomemben znak vsem, ki jih zadeva, da zares pripadajo Nemčiji. V Nemčiji rojeni otroci priseljenskih družin so sicer v dosedanjem sistemu imeli dvojno državljanstvo, a najkasneje pri 23. letih so se morali odločiti, ali bodo obdržali nemški potni list ali potni list države svojih staršev. Izjema so bili otroci priseljencev iz držav EU in peščice drugih držav, med katerimi pa ni bilo Turčije. Reforma tako v prvi vrsti zadeva otroke številnih turških priseljencev. Po ocenah namreč v Nemčiji živi približno tri milijone ljudi turškega porekla, od tega se jih je slaba po- VELIKA BRITANIJA - Nosila bo ime po njej Kraljica z viskijem krstila letalonosilko lovica odločila za nemško državljanstvo. Nemška opozicija, ki jo sestavljajo Zeleni in Levica, sicer s sprejetim kompromisom ni zadovoljna. Moti jih namreč pogoj, da mora otrok priseljencev, da bi bil upravičen do dvojnega državljanstva, v Nemčiji tudi odraščati. Zahtevajo splošno pravico do dvojnega potnega lista in opozarjajo, da ustava vsem Nemcem daje enake pravice in med njimi ne razlikuje. Tudi v SPD so sicer navijali za am-bicioznejšo reformo, a so pod pritiskom konservativcev pristali na kompromis. Ti so namreč dvojnemu državljanstvu dolgo odločno nasprotovali, češ da človek ne mora biti lojalen dvema državama hkrati. Predstavniki turške skupnosti v Nemčiji predvsem opozarjajo, da reforma ne bi smela zadevati le otroke priseljencev, ampak bi morali pravico do dvojnega državljanstva dobiti tudi starejši priseljenci, ki v Nemčiji živijo že desetletja. (STA) Zgodovinski listini ZDA prihodnje leto prvič na ogled v Veliki Britaniji LONDON - Zgodovinski listini ZDA - Deklaracija neodvisnosti in listina pravic, prvih deset amandmajev k ameriški ustavi, bosta v sklopu razstave Magna Carta: Law, Liberty, Legacy prihodnje leto prvič na ogled v Veliki Britaniji. Za omenjeno razstavo si ju je izposodila Britanska knjižnica. Kuratorka razstave Claire Breay je poudarila, da bodo imeli obiskovalci londonske razstave, ki bo na ogled med 13. marcem in 1. septembrom prihodnje leto, enkratno priložnost, da si listini ogledajo z dvema originaloma Magne Carte, listine, ki je ameriškim snovalcem služila kot navdih. Z deklaracijo neodvisnosti iz leta 1776 so se ameriške kolonije odcepile od Velike Britanije, z listino iz leta 1789 pa so zapisali ustavne pravice prebivalcev ZDA in omejili moč oblasti. Magno Carto ali Veliko listino svoboščin je leta 1215 podpisal angleški kralj Ivan Brez dežele, z njo pa prvič omejil moč kraljev. (STA) EDINBURGH - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj na slovesnosti na Škotskem ob boku nove letalonosilke, največje ladje v zgodovini britanske mornarice (na sliki), v skladu s tradicijo razbila steklenico viskija in jo tako krstila. Ker bo nova pridobitev kraljeve mornarice nosila ime kraljice - HMS Kraljica Elizabeta - in ker je bila slovesnost na Škotskem, so namesto običajnejše steklenice šampanjca tokrat uporabili steklenico viskija. Izbira viskija sicer ni bila naključna. Ta čast je doletela viski iz destilar-ne Bowmore na otoku Islay, kjer to pijačo izdelujejo že vse od leta 1779. Na predvečer slovesnosti je bil edinburški grad modro osvetljen. Sam krst nosi precejšnjo simbolično vrednost v luči tega, da se na Škotskem pripravljajo na septembrski referendum o neodvisnosti od Velike Britanije. Prejšnjo generacijo letalonosilk je včeraj predstavljala ladja HMS Illustrious (Sijajna), ki pa je bila v pristanišču Rosyth ob kar trikrat večji Kraljici Elizabeti videti precej borno. V okviru projekta, vrednega več kot šest milijard funtov oziroma skoraj osem milijard evrov, bodo zgradili še eno letalonosilko, ki se bo imenovala HMS Valižan-ski princ. (STA)