List 32.
Kako z žbeti ravnati.
Angležki časnik „Farmer's Magazine" razlaga v enem svojih naj novejših zvezkov živinorejcem ne-ktere poduke, kako naj ravnajo pri izreji žbet. Ker je marsikako dobro zernice v teh naukih, posnamemo našim gospodarjem nektere v prevdark.
Ko smo žbeta pervo zimo v stali imeli, jim dobro tekne, ako jih denemo sred majnika pod milo nebo. Naj bolji prostor za nje je ograjen kraj, kjer majhna trava raste, ker se jim sicer še sena, nemške detelje, grahorce ali navadne detelje klastimora. Ne-kterim se mora tudi ovsa dajati.
Naj bolja mesca v 3. letu mlade žebčike rezati sta maj ni k in rožnik; skušnje uče, da taki žebci, ki se že pred režejo, to je takrat, ko so imeli še zimsko dlako, so potem vsako zimo bolj kocasti, ko so nasproti tisti, ki so rezani bili potem, ko so že zimsko dlako zgubili, zmiraj — tudi pozimi — bolj lepe, gladke dlake. Preveč proti poletji naj se pa ne odlaša rezanje, da se koplenikom že pred nastopom hude vročine rana zaceli.
Gospod pisatelj dalje svetuje, naj se žbetom, ko so odstavljeni bili, ker se jim potem rade jetra za-bašejo in v svojih opravilih oterpnejo, enkrat ali dvakrat enmalo lopatike (aloe) da, namreč 1 kvinteljc na enkrat. Da so jetra mladega živinčeta oterpnile, se spozna iz napuhnjene kože in bolj kocaste dlake; tudi noge jim otekajo.
Žbeta, kterim se obilo frišne trave poklada,rade postanejo gljistave; naj bolji pomoček zoper gljiste je kalomel ali pa bljuvna sol, pa nikoli z mjilom (žajfo) ali kako drugo lugasto soljo, ker se sicer kalomel ali bljuvna sol razkroji. Konjem vsake starosti se pa gljiste takole naj gotovše odpravljajo: 6 ali 8 ur naj se konj posti, da se tudi gljiste bolj so-stradajo; potem naj se mu v namočenih otrobih da kalomela ali pa bljuvne soli 12 do 15 granov, leto staremu žbetu pa 15 do 20 granov. Po 10 ali 12 urah se to zdravilo še enkrat da; v tem pa še nič klaje žbetu ne poklada. 6 ur potem naj se mu pol funta lan enega olja, ali pa en kvinteljc lopatike da, da se živinče očedi. Za bolj stare konje se sme kalomela ali bljuvne soli vzeti 2 kvinteljca, za 2 ali 3 let staro žbe je pa že zadosti 20 do 30 granov.
Kadar pridejo žbeta spomladi na pašo, jih driska napade in včasih prav zlo; nekteri mislijo, da je to zdravo, — pa ni, zakaj rado jih začne tudi napenjati in klati in čeva jim potem zlo oslabe. Preveč frišne klaje (trave) nikdar ne tekne konjem, ker jim oslabi želodec in ovodeni želodčini sok. Tak konj pride ob moč. Oves, ki se konjem zobati daje, jim vselej več zaleže, če je pred zdrobljen (zmlet) bil; 3 maseljni zdrobljenega ovsa konjem več zdajo kakor 4 maseljni celega.
Na noge in kopita mladih konj naj gospodar vedno pridno pazi; kopito mladega živinčeta je kakor verbova vejica, ki se šibiti da,  kakor kdo hoče.   Al
dosti gospodarjev je, ki se ne zmenijo za kopita pred, predelne peljejo mladega konja podkovat. Kako rad se kruši mladi rog, kako rad raste na eni strani bolj kot na drugi, da se kopito zvegne ali sicer popači, če se o pravem času mu na pomoč ne pride. Tudi strela v kopitu začne radavgnjiti, če žbe preveč na mokrem ali v blatu stoji. Če pa to delj časa terpi, se popači rado kopito za vse žive dni.