Sfev. 242. V Trstu, v sredo 1. septembra 115, Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. t/redr «tvo: L"'ka Sv. Frančiška Asiškega St 20, L nadstr. — Vsi C-epi- naj ?€ pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne «pTjerrajo in rokopisi se ne vračajo. rri-r; <,'■■ -r rdgovrrni rrednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij 1 v A t rr^ti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z cirtjerr- fcfr?tvom v Trstu, ulica Sv. hrančiška AsiScega ŠL 21 Telefon trcdnBtvi in uprave ^ 1,_57- fCfrr^ri'-a ara Ja: Za celo leto........K 24.— t* pel leta................. 1 Sira tri ........................ 6.—- ra redeljsko izdajo za celo leto........ 5.20 ra fol teta..................... Posamezne številke »Edinosti" se prodajajD po 5 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slroko^tl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 »-in. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta ......: . . . . „ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina tn reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plaća in toži se v Trsta. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega Št 20. — Poštn.ohranilnični račun šL S4I.652. ui uspem n V Saliciji iMm M s pFGiintpdi i. Rusi si iiiiKflle ufelH noše prsdlr&nle. - M italijanski 'ronil nolsnih ^^Šzz) Li C.-i H (-'-i Oi ; mM em *V , T ■ ■ Vs / - 4 S 2 PVStfflSKC-rfiSSBlB 10% DUNAJ. 31. (Kor.) tratino se objavlja: 31. avgusta, 1915, opoldne. Severno in severovzhodno Lučka je bil sovražrik včeraj med srditimi troii vržen proti jugu. Pustil je v naših rokah 12 oficirjev, U"d 1500 mož, 25 strogih pušk, 5 lokomotiv, d\ a železniška vlaka in mnogo vojnega materijala. Tu-4! pri Svvinjuhih, Corochowu, Rad-zlechovui in Turzah so naše čete prisilile Ru^e, da so nadaljevali z umikanjem. Z običajno hrabrostjo so v ozemtfu južno >i owa polki budimpeštanske ar-e Uizije zavzeli z naskokom neke i\t io 'itrjeno črto. Ob Strypi se vrše Do;* za rehode, pri čemer zadržujejo Rusi nare zasledovanje na posameznih točkah s proinapadi. čftru in na besar.ibski mc i ničesar novega. -s e -vemo Kobrina bojujoče se čete so proJrle do Pruzanov ob gornjem Mu-chavviecu. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. H6fer,-fml. l rti DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se ob avlja: 31. avgusta, 1915, cpoldne. "udi včeraj na Jugozap;.flni fronti ni bilo nobenih pomembnejših bojev. Dva sovražna navala pri Sv. .Martinu in po en r.v jd na iužni del tolminskega prerimost-ja in našo dolinsko postojanko pri Bovcu, so bili odbiti. Namestnik šefa generalnega štaba: pi. Mofer, fml. mm Cndanie. IAJNAJ, 31. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov: Italija. 26. avgusta. — Po podrobnih poročilih o našem zadnjem uspehu v dolini Strino je razvidno, da je imel sovražnik tamkaj težke izgube in je pustil v asih rokah velike množine strojnih pušk, municije in 16 zabojev bomb. Konstatirano je tudi, da so bile sovražne utrdbe v Sacrarnbe in Pozzi Alti močno poškodovane in uničenih nekaj baterij. Včeraj je sovražnik tekom dneva nadalje** al s topovskim ognjem proti Borgu v Vaisugani, a je povzročil le neznatno šk Jo. Poskušal je izvršiti tudi napade na n^iše postojanke na Seikoflu (dolina Sex-ten), na Monte Piano, severno Misurine in na Zellenkofel, zapadno prelaza Ploe-cken, a je bil odbit povsod. Y oddelku Bovca je naša artiljerija u-sj ešno obstreljevala sovražna taborišča v Lepeniski dolini, kakor tudi kolone čet in avtomobilov v gornji soški dolini in jih ostavila. Na kraški planoti smo uspešno obstreljevali zatvornice doberdobskega jezera in na cesti Doberdob—Marcottini korakajoče kolone. Med materijalom, ki smo ga dne 20. avgusta uplenili v zakopih na grebenu Vršiča. sta bila dva aparata, ki služita dozdevno za metanje tekočin, ki se vžgo. Malija. 29. avgusta. — V Vaisugani so Avstrijci po dospelih poročilih razrušili nekaj mostov, cesto in železnico v dolini med Roncegno in Novaledo. Na Monte Armentero je sovražnik 27. avgusta zvečer izvršil naskok, ki pa je bil takoj odbit. V gornji soški dolini je eden naših gorskih oddelkov iz postojank na Kukli zapadno Rombona zjutraj dne 27. t. m. izvršil drzen napad na sovražne strelske jar- ke, nahajajoče se v močno utrjenem oddelku v več vrstah na vrhu Rombona. — Vsled izredno težavnega terena in srditega odpora sovražnika, ki je skušal odbiti naše ne samo s streljanjem s puškami, ampak tudi z metanjem ročnih granat in skal, se je našiin četam posrečilo zavzeti le par strelskil jarkov. Na skrajnem vrhu vgnezdeni sovražnik se še vedno upira. Naši so v najožji zvezi ž njim. Po poizvedovanju z letali skuša sovražnik z i ajvečjo naglico izboljšati škodo, ki so jo lapravila naša letala pri zadnjem napadu na letališču v Ajševici. Radi tega je naše letalsko brodovie včeraj zjutraj le-:■. 1 išče \ novič i »metalo z bombi mi. Vr-cfiih ie bilo 120 bomb. Dva hangarja sta bila zadeta. Glavni del je bil opustošen in . /rov_vn na več mestih požar. Naša letala, ki nad pol ure vztrajala v ognju revilnih obrambnih baterij, so se vrnila z akcije nepoškodovana. Ob Soči. Ob Baci, po ozkih globelih prehajajoč / enega brega na drugega, prihaja žclez-nca v široko d< lino proti jugozapadu. Tu >e pri P Omelcu izliva Bača v Idrijco in uro dnlje >a v Idrijca v krasno Sočo. 'i u vidiš dva moža visoko koruzo, dalje pa porečkima trto. V senci starih kostanjev so po r »dolgo raztegnjenih dolinah raztresena številna s .lišča, južne, z rdečo o-peko \ rite kamei ite niše, s pretežno (?) slovenskim prebivalstvom, ki kljub grmenju lopov in vi :c;.>ki nastanitvi mirno o-pravija svoja poljska dela. Daleč v dolino sega grom topov, ki pokajo na višinah ob globokih zasekali Soške doline in na visoki krnsi i grmadi. Najhujši so na tem delu soške fronte težki boji v visokem pogorju kmiske grmade, kjer se nahaja nad dvatisoč metrov visoko brez vrzeli veriga od Soče preko Kina du Kluž segajočih trelskih zakopov v dežju, nevihti iri hudem nočnem mrazu v neprestanem sovražnem ognju in mora biti pripravljena, da uro za uro odbija pehotne napade. Brez sape in s močno utripajočim srcem se prihaja na višino, ki tu obvladuje desni soški breg. Na vsej črti "sosednjega odseka fronte napada italijanska pehota postojanke na Krnu in sovražno topništvo je začelo silno obstreljevati našo višino, da bi preprečilo, da ne bi tudi posegla v boj. Granate in šrapneli škrope po pobočju in hribu, na katerega smo splezali. Ko se častnik, ki nas je vodil, pogovarja s poveljnikom tu zakopanih rezerv o nenio-žnosti našega nadaljnega prodiranja, se začuje bolesten krik in glasno tožeč je javil kuhar, da je v razdalji nekoliko korakov zadel granatni drobec bataljonsko kravo v srce in pljuča in da je krava poginila na mestu. Zaenkrat torej ne bo mleka in vse je iskreno obžalovalo p«gm krave. Tamkaj ob strmo se dvigajočih skalnatih stenah Krna pokajo šrapnelski oblački. Potem so pa začeli prihajati od severa okrogli gručasti oblaki, valili so se počasi čez visoko gorsko grmado in zakrili prijatelja in sovražnika. Odmev iz ozkih dolin udarja, skoraj povzročajoč bolečine, na našo uho. Kmalu je mogoče razlikovati ostri odmev kratkega poka naših topov od odjekovania na skalnatih tleh se razletavajočih granat, katerih strahoviti žvižg se čuje prav dobro. preden ekspl; u rajo. Sto korakov proti neprijatelju se razletavajo granate in drobci lete nevidno, toda slišno preko pobočja, h kateremu se stiskamo, iskaioč kritja. Tu je skupen grob. ki krije dva toi ni-čarja in tri pešce, ki so padli v bližini kot žrtve iste granate. Lesen križ in s cvetlicami ovenčana njihova imena. Ce se r -gleda nazaj, se vidijr slikovita bela stolpa in rdeče hišne strehe pri Sv. Luciji, dr-nji tek Idrijce in dalje preti severovzhodu Baška dolina, visoko ležeče vasi in belo se svetleče ceste. Ghboko doli pod nogami snške globeli, za reko navzgor tolminski grad in sadunosne tolminske rebri, kjer je baje bival Dante na svojem be^u v neki duplini in spesnil del svoje Božanske komedije . Sedaj je nastal tu pekel 20. stoletja, čigar strahr t bi ne mogel opisati noben Dante. Na sovražni strani nam je general z ua-Ij iogledom pokazal italijanske postojanke. Mož ob možu leže "talijanski vojaki nepremično v svojem zakopu. ki ga je tu od strani mogoče videti v vsej dolgosti. Ker ga je lahko zadeti s puškinim ognjem, ie general odredil pehotni ogenj. Minuto po-z: esc so že drdraie strojne puške in pokali puškini streli. Toda Lahi, ki niso vi.' i pred seboj sovražnika, niso odgovarjali. Prosto kroži pogled po široki dolini, ki jo ie zasedel sovražnik. Tam na krnski ; grmadi odbijajo neomajno branitelji vedno ; zopet brezuspešno po elitnih četah izvrševane napade. PODLISTEK GRESN1CE. Roir.an. — Francoski spisal Xs.vicr de Montepia Počasi je odšel iz vrta ter šel v gostilno, kjer je pustil svojega konja, ter je odjezdi! i ruti mestu. Doma v stanovanju je našel nisino svoje matere. Pisala mu je, da je oče nevarno obolel in da ga želi videti, da naj pride torej nemudoma domov. Tako se ti torej izpolni tvoja željah uboga Mignonne, da se ne bova videla več! — je dejal in \ zdihnil, — in ne da bi hotel jaz!.... Toda prav imaš, tako je! najbolje. Prihodnje jutro je odposlal po pošti očetu Germainu pismo z bankovcem za petsto frankov, ki naj bi jih porabil za Mi- j gn< nnine potrebe, in pismo Mignonni, v katerem jej je v ljubeznivih besedah naznanil, da mora odpotovati, ter jo zagota- vljal, da je ne pozabi nikdar. Žele! jej je najboljšo srečo. liro pozneje ie bil že na potu v domovino. XIII. Smrtonosna ljubezen. Osem mesecev je minilo od tistega časa, kar se je godilo ono, kar smo pripovedovali pravkar, in nahajamo se v mesecu decembru istega leta. Henrik de Cherlieu in miss Ana sta se ljubila morda še iskreneje kot pa v lepih nočeh svojih medenih tednov. Bila sta vzoren parček, ki se bi dal najlepše primerjati grlicam, ki se na urah iz sevre-skega porcelana kljunčkajo, ne da bi opešale kedaj. Nekega večera, ko je mladi parček prišel v svoje stanovanje — v svoje gnezdeče, bi morali reči pravzaprav — je izročil hišnik Ani pismo, ki ga je prinesel neki ubog dečko pred nekaj urami. To pismo je bilo pisano na preprost konceptni papir, ki pa je bil zganjen z neko eleganco. Naslov se ie dal komaj čitati, ker se (Polaer Tagbiatt .) itdUaiisko ofenziva. Bilanca, ki jo jc priobčila »Agcnzia Štefani« o dosedanjih uspehih trimesečne italijanske ofenzive, bi bila v glavnem: Italijanska ofenziva se razvija postopno, četudi naleta na največje obrambene zapreke, ki dopuščajo sovražniku, da po sedanjem stanju moderne tehnike more le zapreke v desetih minutah razširiti po ghiboko razorauem terenu, deloma po-gojzdenem, deloma golem in kamnitem. Kdor ima le najmanjega pojma o moderni vojni, mora priznati, da ie obramba, o-prta na tako organizacijo in na tak teren izredno močna, pa naj je nasprotnik v še tako veliki številni premoči. To so splošne linije in rezultati italijanskih ofenzivnih operacij. Te linije se ne dajajo zmanjšati po nikaki kampanji časopisja. Naši sovražniki jih poznajo bolje, nego časnikarji. \ sakdo mora reči, da je ta bilanca trimesečnega vojevanja v resnici skrotrna, tako skromna, da je prav blizu odkritega pripoznanja— neuspeha. Bilo je ofenzivnih sunkov, ki jih avstrijski generalni štab ni tajil, marveč je sarn sporočal o njih. Beležil je vsak vspeh Italijanov, vsako zavzetje, pa bilo tudi najmanje višine, po sovražniku. Čemu bi jih tudi tajil? Saj je vendar — vsaj za sedaj — defenzivni značaj boja na avstrijski strani notoričen, kar je ravno avstrijski generalni štab naglašal vedno doslej. Drugače delajo italijansko časopisje in uradna poročila. Bilanca jim je uboga na povoljnih jim dejstiv — da niti ne govorimo o naglem triumfalnem pohodu v srce monarhije, o kakršnem so sanjali v Italiji: a ne le sanjali, marveč so bili tako merjeni o njem, da so ga pričakovali z absolutno gotovostjo — takorekoč: z uro v roki! Ali v kolikor je bilanca pasivna la realnih, resničnih uspehih, pokladajo v poročila tendenco, mora pomagati apre-n eija — opisovanje dogodkov, ki ali se splon niso vršili, ali so se vršili drugače, nego je soditi po italijanski — slikariji, ali so se celo dovršili z vspehom, ki pomenja kričeče nasprotstvo temu, kar poročajo i-talijanski časopisi. Razlog, zakaj delajo tako, je na dlani, a je naravna posledica tiste velike in večne resnice, ki jo je označil nemški pesnik-velikan Schiller se svojim verzom: Das eben ist der Fluch der bosen Tat. dass sie fortzeugend im-mer boses muss gebaren!« Prokletstvo zlega čina je, da, porajajoč dalje, poraja zopet le — zlo. Omamili in opijanili so italijansko javnost z bebnečirni frazami, z velikanskimi obljubami triumfov, kakor-šnih svet še ni \ idel, prevarili so svoj narod! In Sedaj ga morajo varati dalje, ga omamljati z neresničnimi, ali vsaj izkrivljenimi dejstvi, ker se boie iztreznenja in usodnih posledic, ki bi mogle nastopiti pri tako vročekrvnem in temperantnem ljudstvu, kakor je ravno italijansko. Italijanska ^uradna poročila so sicer nekoliko previdneja v pozitivni smeri, v našterS-nju velikih uspehov: zato pa so tudi ten-dencijozna v negativni smeri! Torej ne v tem, ka^ poročajo, marveč v tem, kar — zamolčujejo, ali vsaj prikazujejo v neresnični luči. Zamolčujejo ali izkrivljajo dve dejstvi, ki se tičejo posebno bojev ob Soči. Prvo dejstvo je, da so Italijani izgubili tri velike bitke na Soči a dru^o. da ie tudi četrti naval ostal brez- zaželjenega rezultata. In pri tem moramo imeti pred cčmi dejstvo, da se ie vsa italijanska ofenziva doslej osredotočila okolo O >rice. Ako postavimo to dejstvo v paralelo z obljubami, ki so jih pred vojno delali italijanski javnosti in ki so morali v tej javnosti poroditi prepričanje, da je zavzetje Gorice in Trsta vprašanje le par tednov, za kar da jamčita alto spirito« gospoda Cadorna in pa »generalni« italijanski vojni načrti: potem imamo absolutno zanesljivo merilo za ocenitev vspeha dosedanje italijanske ofenzive! svetom: ne le pri njenih današnjih nasprotnikih, marveč tudi pri — zaveznikih. BERLIN, 31. (Kor.) Veliki glavni stan, 31. avgusta 1915: (Amiadna skupina generalieldtaaršala lilndenburga). Boj za predinostje južno Friedric'istadta se še nadaljuje. Vzhodno Njemena predirajo naše čete proti žele .-lici, ki vodi iz Grodna v Vi.no. Ujele so 2600 iik)ž. Na zapadni fronti trdnjave Grodno je b doseženo ozemlje Novega Dvora ' \ Kitsnice.- Pri Grodeku ie sovražnik prod iisšim napadom opustil svojo postojanko na zapadnem dela gozda pri Bjoiostol.u. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). PrelKJd preko gornjega Nare-wa je mestoma že izvojevan. Desno krilo arinadne skupine prodira proti Pružanim. (Arniadna skupina general! eldn. a r ša la Mackenseua). Zasledovanje je prispelo v oddelek Muehaw;ieca. Sovražni zadnji o:U delki so biii vrženi. Ujeli smo- 3700 mož. Jugovzhodno bojišče. — Zasledovalna akcija.nemških in avstrijsl i i čet, ki so prodrle" severno Brzezanov, je bilo ob Strypi mestoma ustavljeno s protinapadi močnih ruskih sil. Vrhovno armadno vodstvo. Rezultat ofenzive zaveznikov cd Z. mala. BERLIN, 31. (Kor.) \Voliiov urad poroča iz velikega glavnega stana: Sedaj, ko je bi! s padcem notranje ruske obrambne črte dosežen nekak mejnik v nadaljujočih se operacijah, bo zanimal vsakogar dosedanji rezultat ofenzive od 2. majnika. Moč ruskih armad, ki jih je polagoma in polagoma zadel pravi udarec, z 1,400.000 mož ni cenjena prenizko. — V bojih jih ie bilo ujetih okoli 1,100.000, najmanj pa 3(70.000 jih je pauio mi bilo i činjenih. Lahko se torei reče. da so armade, ki jih jc zadela naša ofenziva, popolnoma uničene. Će ima sovražnik kljub temu še vojaštva na bojišču, je to razlagati na ta način, da je pritegnil za ofenzivo proti Turčiji v južni Rusiji že pripravljene divizije, da je privedel iz notranjosti Rusije mnogo napol izvežbanih rezervistov, in da je končno z onih front, kjer je naš pritisk manj. občuten, pomaknil mnogo moštva proti severu. V§e to moštvo ni moglo zadržati poloma. Sovražnik je pregnan i Galicije, Poljske, Kurske in Litavske in njegove armade drve v dveh popolnoma ločenih skupinah nazaj. Nič manj kak. r \2 trdnjav je v posesti naših zvestih in hrabrih bojevnikov in s tem tudi zunanja in notranja varnostna črta ruske države. 9 L zfipnM Uoiliča. imamo že aanes gotovost, da bo mogla vojna zgodovina zabeležiti, da italijanska 1 vojska ni držala tega, kar so pričakovali od nje Italijani in njih — zavezniki. Brez-vspešnost trimesečne ofenzive ob toliki lastni številni premoči, po tolikih pripravah, s tolikimi modernimi tehničnimi sredstvi in — tako rekoč — ob odprtih vratih proti nasprotniku, ki nosi že leto dnij o-gromno breme svetovne vojne: smemo pač ugotoviti, da ie bilanca dosedanje italijanske ofenzive pasivna, da je italijanski militarični ugled zadobil luknjo pred vsem je najbrž zelo tresla roka, ki ga je"pisala. Ana je odprla pismo, čigar vnanjost je vzbujala njeno radovednost, in je stopila žnjim pod plinov k o, ki je razsvetljeval stopnjice. Ob svitu te luči je brala to-le: »Ljuba Ana! Ce se še spominjate prijateljice, ki Vas ni pozabila, pridite, — in če hočete priti, se podvizajte, kajti smrt mi stoji pred vrati. Za mene samo bi vas ne prosila, Ana toda mojega otroka zebe in lačen je — prosim Vas za svojega otroka. Ne pridite iz ljubezni, temveč iz usmiljenja. Toda pridite, pridite kmalu. Pivoine. Rue du Foin št. 17«. — O! — je vzkliknila iniss Dudleyeva, — Pivoine ima otroka! Pivoine je bolna in njen otrok nima kaj jesti!... Pojdi, Henrik, greva k njej! Voz, s katerim sta se pripeljala, je še stal pred hišo. Stopila sta takoj zopet vanj. V po! ure sta bila že pred hišo št. 17 v ozki in omazani ulici, ki veže rue Saint Jacuues z rue de la Harpe in se imenuje rue de Foin. Bilo je enajst in bil je občuten mraz. Ko je Henrik večkrat potrkal z zarjavelim trkaleem, so se končno odprla vrata. Stopil je z miss DudIeyevo v dolgo vežo, kjer je zatohlo temino borno razsvetljevala kadeča se svetiljka. Istočasno^ se je začul hripav glas iz hišnikove lope:* — Ali ste prišel končno, gospod Fra Diavolo?... — Fra Diavolo! — je ponovila miss Dudleyeva in vztrepetala: — o, sedaj mi je jasno vse! ... Uboga nesrečna Pivoine! ... r. * * S prijaznim dovoljenjem naših ljubeznivih bralk se moramo sedaj povrniti k dogodkom, ki so se dogodili tedaj, ko je Pivoine zapustila krasno stanovanje, ki ga jej je najel grof Rene, in je pisala prvo pismo miss Dudleyevi. Prejšnji dan se je Pivoine, kakor navadno, peljala na izprehod v Champs E-lysees, da bi se nekoliko razvedrila v svoji neozdravljivi otožnosti. Ko se je ta- BF.RiJ.N, 31. (Kor.) Veliki glavni stan. 31. avgusta l^lS. Zapadno bojišče. Nobenih prisebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. S turških bojišč. CARIGRAD, 30. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Pri Anafcrti sovražnik dne 29. avgt:-stn ni izvršil nobene akcije. Naša artiljerija je na krovu neke sovražne torpedov-ke povzročila požar. Pri Ari Burnu ničesar pomembnega. Pri Seddil Bahru ie razrušila naša artiljerija na levem krilu za metanje bomb pripravljeno sovražno postojanko. Na ostalih frontah ničesar bistvenega. CARIGRAD, 30. (Kor.) Turški listi poudarjajo pomen nove zmage turških čet. ko peljala v hitrem diru, je opazila v stranskem drevoredu ne daleč Carre "-k -rignyja mladega človeka, ki je slonel oh drevesu in s temnim pogledom, iz katerega ie govorila obupnost, opazoval mimo-gredoče ljudi. Piv32ni se je zdelo, da pozna tega človeka. Lahno je vzkriknila in se hitro nagnila iz voza. Toda prav tedaj je bilo med njo in onim človekom več mimogredočih ljudi in voz ie vozi! tako hitro dalje, da ni mogla videti natančno onega človeka. Ko se ie tako peljala par sto korakov dalje, je ukazala kočijažu, naj obrne in počasi vozi po glavnem drevoredu. Oni ijila-di človek jc še vedno stal na istem mestu in njegov obraz je kazal še vedno isti obupni, temni izraz. Bil je bled in omrša-vel. Kakor s*e je zdelo, ga je tlačila k tlom globoka bol. Tokrat ga je Pivoine lahko opazovala in pogledala ga je s pogledom, v katerem je bila vsa njena duša. Ta takorekoč magnetični pogled je privlačno vplival na mladega človeka. Položil si je roko na srce in omahnil. Sfran TI. »EDINOST« štev. 242. V Trsta, dnt 1. septembra 1913 ' podkrepila splošno prepričanje, da s r: žnik dolin pri Anaforti ne bo mogel držati. P d polnilnih poročilih iz Dardanel se cenijo sovražne izgube v zadnjih tridoer-ri' Mih na 20.000 mož. Ujetniki pripovedujejo, da so še večje. CARIGRAD, 30. (Kor.) Vest o veliki 2 -.i. :i pri Dardanelah ie bila sprejeta danes z velikanskim navdušenjem. Mesto je v zastavah.___ t Julij PSv'M. LJUBLJANA, 31. (Kor.) Raziskovalec severnega tečaja. Julij pl. Payer, je danes na Bledu umrl. di in države, ki bodo živele v tesneji skupnosti s poljskim narodom, bodo morale postopati s tem narodom kot s svobodnim in enakim. Noben interes trenot-ne strankarske politike, nobeno izkoriščanje hipno srečnega ali nesrečnega položaja, nobena narodna zaslepljenost ne sme- biti tu odločujoča. Poljsko vprašanje in njega rešitev na orjaškem bojišču svetovne vojne mora biti med najznamenite-jimi uspehi te vojne. Od temeljitosti te rešitve je odvisen mir Evrope morda za mnoga desetletja. Pripravljajmo se vsi za to veliko zj£odo\ insko nalogo! V smislu tozadevne višje odredbe se razglaša javno, da je prepovedano zana-Janle omazanega perila iz mesta in tržaške okolice v svri:o pranja. Prekršitelje te prepovedi bo kaznovala oblast v smislu zakona. Trst, 30. avgusta 1915. MESTNI MAGISTRAT. Iz apnnMskt Komisik Nekatere prodajal niče kruha ne upošteva io odredbe komisije, da se prodajajo 1 kilogramski kržiči (štruce) po kosih in ne po tt fi. Naznariamo občinstvu, da noben pro- j čaje' kruha nima pravice, zahtevati več i £e ( vinarjev za kržič, niti nima pravice, od ezati kak košček, ako kržič slučajno tehta nekoliko več. Kdor bi zagrešil siične zlorabe, naj se naznani aprovizacijskr komisiji, ki bo proti krivcem kar najstrožje postopala. Trst, 1. septembra 1915. Za aprovizacijsko komisijo predsednik: c. k. n:;;,!. svet. vitez Iginio de Scarpa 1. r. Špekulacija s kruhom. Tudi kruh apro-j vizacijske komisije je.postal predmet ne-1 zaslišanih špekulacij, proti katerim naj sc najenergičnejše postopa. Od danes naprej bodo prodajahiice, do-I: „e: . < J aprovizacijske komisije, odda-»c-Je ! ruh samo proti izkaznicam za živi-la. Izkaznica v tem slučaju ne bo preščip-i i r », temveč bo služila samo za legitimacij >. Ta odredba je postala neobhodno potrebna, ker se je dognalo, da mnogo oseb, me J njimi celo osebe iz drugih krajev. nakupuje velike množine kruha, da ga potem prodajajo naprej po 1 K. Za aprovizacijsko komisijo predsednik: c. k. nam. svet. vitez Iginip de Scarpa 1. r. 0 ti ' m Druga razdelitev živil. V petek, dne 3. septembra bo končana prva razdelitev živil v prodajalnah aprovizacijske komisije. Od sobote, dne 4. septembra, do petka, dne 10 .septembra, se bo izvršila druga razdelitev. Razdeljevala se bodo sledeča živila: rumena moka po 60 vinarjev ječmen ... po 80 vinarjev testenine . . . . po K 1.60 ca en kilogram. Testenine bodo pripravljene v majhnih zavitkih po pol kg., označenih z znamko tovarne j Pastificio Triestino« in z znamko aprovizacijske komisije. Istočasno z blagom druge razdelitve in v razmerju z dnevnimi odmerki živeža posameznim družinam, se bodo razdeljevale od sobote naprej vsak teden • izkaznice za olje. Za vsak kilogram rumene moke, odmerjene po izkaznici za živila, bo imel vsakdo pravico do ene izkaznice četrt litra olja za vsak teden. Izkaznice za olie se bodo razdeljevale v prodajalnicah komisije pri nakupovanju drugiii živil, in sicer brezplačno. S temi izkaznicami se bo vsak poljuben dan v tednu nakupovalo olje v skladiščih za C-lie, ki jih zalaga aprovizacijska komisija. Od četrtka. 9. septembra naprej, bodo skladišča za olje oddajala to blago samo proti izkaznicam za olje. Na ta način se onemogoči vsakoršna zraba tudi s tem važnim živilom, prebivalstvu pa bo prihranjeno tisto dolgo č. kanje pred skladišči. Za aprovizacijsko komisijo predsednik: c. k. nam. svet. vitez Igiuio de Scarpa J. r. • Rnzns peliiičirc vesti. Angleži o ruskih porazih. »Daily News« je pisal te dni: Pad največje ruske trdnjave tako hitro po Varšavi, Nov ogeorgi-jevskem. in Kovrtu podaje jak relief velikanski izpremembi ruske sreče tam od konca meseca aprila. Neumno bi bilo, ako i hoteli zatajevati svoje veliko iznenađenje. Položaj je brez dvorna kritičen. Vojska jc odcepljena od svojega glavnega mesta in od- rte so jej le še linije za umikanje. Ak<> vojska generala Lis in gen a pre-rr aga zapre e pripjatskega močvirja, bo resna nevarnost, da bo vse rusko levo krilo ra'tepeno. mm usti. Razglas. Da se olajša naioga občinske spravne komisije v najemninskih sporih glede najemnikov, ki so odsotni iz Trsta, se pozivljejo vsi gcsp< d je hišni gospodarji, oziroma -njihovi upravitelji, da izro-če tukajšnjem!! magistratu tekom dre meseca septembra t. 1. listo vseh onih lokalov, ki so jih bili ostavili najemnik', za-pustivši Trst iz kakršnegakoli razloga, in v katerih se nahaja še pohištvo ali bb.go kakršnekoli vrste. Na tej listi naj se posebej navedejo lokali, ki so dole ceni za stanovanja, in oni, ki se uporabljajo za trgovska ali obrtna podjetja. Proti onim hišnim gospodarjem, oziroma upraviteljem, ki se ne bi odzvali temu pozivu, se uporabijo kazenske določbe ?> 127 lit. t občinskega štatuta. Trst, 30. avgusta 1915. MESTNI MAGISTRAT. Vse, kar ie prav! Popolnoma pravilno je, da občinstvo, predvsem v svojo lastno korist, strogo pazi na to, da razni prodajalci ne zagrešajo nepravilnosti pri prodaji živil. Vsako tako nepravilnost, ki večkrat kaže značaj odiranja, izžemanja in navijanja, je treba nemudoma naznaniti oblasti, da dotičnik dobi primerno kazen za svoj pregrešek. Priporočljivo je tudi, da se take stvari objavljajo v časopisju in je tako širše občinstvo opozorjeno, kje se mu je treba varovati odiranja m izžemanja. Vendar pa je treba pri vsem tem, da se stvar dobro preudari in sporoča javnosti samo čista resnica, brez izmišljotin in da se časopisje ne zlorablja za zadovoljevanje kake osebne mrvnie ali kai podobnega. Aprovlzacijski odbor nam sporoča, da tvrdka Julij Maggi nikakor ni zvišala cene takozvanim »MaS^ijevim kockam«, ki se uporabljajo za juho. Občinstvo naj torei pazi, da ne bo opeharjeno, kajti kocke so se prodajale že s poviškom cene do 60 odstotkov, dočim pa je v resnici cena kocki slej ko prej 5 vinarjev.- Družbine šole v Istri. Ministrstvo za nauk in bogočastje je dovolilo, da se ljudske in srednje šole v Istri odprejo za prihodnje šolsko leto. Vsled tega je sklenilo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, da odpre, ako le možno, vse svoje dosedanqe šole. N Je je, da bodo častn j sekire sv. Križa v Puli tudi letos — cb podpori Družbe — vzdrževale šolo za hrvatsko deco in otroški vrtec v tej trdnjavi. Učitelji in učiteljice se vabijo, da se čim prej povrnejo na svoja mesta, da bo Družba v septembru nadaljevala s svojim delovanjem kliib temu, da so dobrovoljni prispevki v zadnjem času jeii pojemati. Ob tej priliki prosi vodstvo vse Hrvate m Hrvatice, da se v tem usode-polnem*času spominjajo Družbe, naše I-stre. naše hrvatske misli, svoje zaobljube, ki smo jo storili narodu in domovini. Naprej za družbo — za naše narodno šolstvo ! Pečenje krajevni irren. »Slovenskemu Narodu/pišejo: Naš slovenski Brcanj za Kobaridom je sedaj tudi pod italijansko oblastjo. Ves kot I obariš' i je slovenski, seveda, ali Italijani so mu že dali ita'r.m-ski rečat. Breginj se imenuje po italijansko Bergogna (ta spal a je tudi že prt" strašila po uradih) in Italijani se napravili italijanski poštni pečat: Bergogna. poste italiane. — Tako torej! Pripovedovali so, dr boji četverozveze so boji za narodnostih • rincip: vsakemu svoje, kar mu gre. O i, halijani, pa že zdaj, ko so komaj stopiš; na slovensko zemljo, kažejo, kako bi r;.'is t oitalijančili, ako bi jim prišli v pesti. Bi -gna je laška vergogna (sramota). To je vsekako umesten prispevek k poglavju o m-i jnih pačenja slovenskih kra-ie\ imen v naših pokrajinah, oziroma k včeraj priobčenemu članku »ReTchspo-ste« o pomenu in na2iienu takeoa pačenja. ki ne pomenja le krivice za domače avT triurne prebivalstvo, marveč je tudi v navzkrižju z interesom državne skupnosti. V tem smislu je zaključila tudi > Reichs-post« svoj omenjeni članek. se čim prej javijo pri pristojni politični ali policijski oblasti, da se prepeljejo v begunske občine (Gradec — okolica, Lipni-ca in Dunaj), ki jiir je določilo ministrstvo notranjih zadev. Begy.r-.ci, ki se odpošljejo v omenjene ob čine, dobe nakaznice za prosto vožnjo za pot do Lipnice in eventualno tudi manj-! še denarne podpore za najnujnejše potrebe. Pošiljanje blagovnih vzorcez vojakGm na bojišče. Poštno ravnateljstvo razglaša: Dodatno k razglasu z dne 5. t. m. šfev. 22611/3-15 se sp roca, da se je vsied odloka c. kr. trgovinskega ministrstva, izdanega 27. t. m. št. 27047 P, razpošiljanje blagovnih vzorcev c. kr. četaui na b jnem po ju pod znanimi pogoji raztegnilo na sledeče vojno-poštne urade: 48, b5, 69, 73, 157, 179 328, 329. _ Umrli so: Prijavljeni dne 31. t. m. na irrstnem fizikatu: Avian Rozalija, 17 1 t, uK dei rabbri štev. 8 ; QuIntavolIe Antonia, 157 let ul. del Sclitario št. 25. — V meseni bolnišnici dne 31. t. ni.: Eabuder Anton, 27 let; Mrrgon Frančiška, 32 let; Milielj Fran, 60 let; Sušnik Marija, 70 let. Esrcvl XXIV. izkaz darov, doslih c. kr. liamest-ništvenemu prec. euništvi; za okrepčevalnice mn encev. Inž. Edvard Ferrari K 20. zbirka jvladn. ga k misaija K 18, r.eka igralna pusica K 1'0, dr Arnold pl. Frigyessy (v poči siitev spomina Oskarja Gentiloma) K 50, ' stotnik Sin: nitseh kot čisti d biček kegljaš!-e ' pa:ti;e pri Sv. Soboti K 3-50. Skupaj K 11150. I Doslej izkazanih K 14.808. Celotna svota K- 14.919-50. Mm i? Trsta. Poročilo o stanju kolere dne 3i. avgusta 1915 Dne 30. t. m. je bilo v zd.avniŠki oskrbi: 21 Novi slučaji:........ ." 1 Okrevalo (^seb):........6 Umrlo (oseb):........ Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb) . . .15 Novi slučaji je bil konstatiran na Prošeka št. 2 0 pri nekem vojaku. Bacili.nosci v opazovanju:.....7 V viii Sartorio je na opazovanju: . . .15 Scaramanga 1 ška ljo piškotov. G. v tez Sca-rainar.ga K 200. G. \itez Scaramanga v napravo postelj: j .kov za eventualno vojaško bolnišnico v Sež; ni K 500. C. kr. r.ann st-ništvo v Trstu, po c. kr. okrajnem glavarstvu v Se?ar.i, iz zneska n. branega za okRpčevalno po-tajo v Štanjelu K 2200. G. Štefan Pax!madi K 200. U. Maks Mi-helčrč K 30. G. notar dr. A. Rtimei 12 vz-gl vnikov s 36 prevlekami. Gdo. Zora Btkar 480 cigaret. Ga. Milena Pi • : 2a^ak? o^ tobaka? G. četovodja, Zir, s A bert nabral R iOfld. .G. Turk & Cerne. 17 kg pšen »č ne mf ke. Od kr. sodnije v Sežani vs ed neke poravn. ve K 10. G. Myrlo pl. Scaram- ^a 40 steklenic terana in 12 top omerov. Ga. Albina Laharnar 1000 cigaret. Ga. Dragica Pečenko, Pazin K 5. V roke gc. parije Lu-izer Fabiani, voditeljice okrepčtvalne postaje v Štanjelu, občina Štanjel K 15^. C. k<\ i a-mefta štvo v Trstu iz denarja, nabranega za omenjeno o^repčev.^lno post :jo K 600. Baron Kim n Ralli K 100. Ga. Aglaja pl. Manusi v Trstu K 100. Gdč. Štele K 12. G. Obeist K 2. Potom c. kr. namestništva v Trstu: 10 kg kave 20 kg čok ade, 9 ste-klenic citr novega ekstrata, 8 kosov saiami, 26i0 cig ret, 50 pottorik sm dk. G. o i jal Vouk, ekstrata. za 150 1. limonade. Od Rdečega križa v Trstu 1' zaboj vina, 1 zabej k ndensiranega mleka, sladkorja, k njaka in čaja. Ekselenca baronica friess Skene 5000 cigeret. Od vojaške uprave: 1 zaboj čokolade, 1 žabo sardin in 6 steklenic ruma. Po g majorji; * ischer 2 kotla. Po g. čc;o-vodji Pogoreiec 4 škatlic cigaret. G. nad-ofkij ura s :ayer 200 kirclcev in 10 štruc kriha. G. kaplan v Duto Ij" T a 3 steklenice peneč . a vin . G. Ma. ia Fabjan, Leopolda Kos, "r.Tj;a Kos. i' rij-ra Gerbec, Frančiška Kralj, Angelc i abij n. Mar [a Z t ga, h a i,a Gerbec, Ko/--!i]a GuliO in Antonja Zlobec skupna -.8 1 . 1 t r v mlek:. 13 <5 i £>£ i^ssu B ts& sp ejtnem takoj n flelo. — Eompjra, Via ErtR ti ; fiival i -troj r!St»: iL lL.Iil leirOlnao 22, I. nad K Poslanec Lraszynski o poljskem vprašanju. Poslanec Daszynski je priobčil v ; A -beiter-Zeitung« članek o poljskem vprašanju, kr ga zakljličuje takozle: Narc- G. Mirko Polic, bivši kapelnik našega slovenskega gledališča v Trstu, je angažiran kot kapelnik gledališča v Osjeku za bodo o sezono. Čestitamo iskreno mlademu glasbeniku, da se je znal že tako zarano uveljaviti. Ruski vojni ujetniki v Zagrebu. V Zagrebškem „Hrvatskem Pokretu" čitamo: Na jela či će v trg so prišli štirje ruski vnjaki — ujetniki s praznimi vozovi po živež za vo-j š':o menažo. Neki naš vojak, ki zna nekaj ruski, fe je spus i! z enim Rusov v razgovor. Na to so tudi drugi začeli izpraševati Ru e po tem in onem. Vse je pritiskalo v bližino Rusov, da čuje razgovor žnjini. Kako so se čudili, ker so razumeli, kaj Rusi govore. Na to so se vmešavala tu H ia na vprašanja naš h kmetov, ki ji n je k^ko Hajko vcem ruski jezik najbližji. „Ali ste d^lgo v Zagrebu?" Odgovor Rusov: „Fet eni Ljudje so se čudili in pripomnili: Pa, to je pet dana, kakor tudi hrvatski!" Neka starka je \prašala: r Koliko stane pri vas taka-!e kokoš?- — „Petnajst kopejkov", ie "bil odgovor-. Glede*5 vo>ških dopustov za trgatev, oz. spra\l;anie pridelkov op zarjamo pos b :> ra e vinograd n i e, ca «ia to ni mogoča nobena skupna akcija in da s j m ra z-, vsakega posameznika v'o.'iti posebno pro n ^. Tr .as a kmet/ska družba (sedaj, v Cun; ' n ulici 10, 1. nadsti.) se stavlja naJim kmetovalcem v to svrho na razpolaganje. . i-jJe vojnih dajatev op zariamo pj-s Ln ) naše kmetovalce, da o v smislu z:-kona o vojnili delih oz. d ijalvah «. d 26. de-cen.bra 19i2 št. 2^6 d z. po § 5 oproščeni de j Lasa trajajočih del, med drugimi s a m o-s t o j n i kmetovalci in taki, katerih odsotnost spravlja v nevarnost eksistenco njihovih družinskih članov. Vojnim begimcein. C. kr. narnestništveno predsedniŠtvo nam piše: Dognalo se jc, da se nahaja še zmerom znatno število vojnih beguncev z nezadostnimi sredst\ i ali popolnoma brez sredstev v etapnem prostoru, karnor spada tudi vsa Primorska. Ti begunci so popolnoma ali vsaj deloma navezajii na javno milosrčnost. To stanje je absolutno nevzdržljivo ter ne more trajati dolgo. Brezpogojno je potrebno, da se po deželi raztreseni in občinske finance močno obremenjujoči begunci nastanijo v onih nastaniščih, ki jim je pripravila vlada izven etapnega področja in kjer se morejo izplačevati tudi državne podpore za begunce. V etapnem prostoru se načeloma ne izplačujejo nikake podpore za begunce- Vojne begunce, ki so brez sredstev, oziroma nimajo zadostnih sredstev, ooziv-Ija torej c. kr. da tm razni živil (Dna 31, avgusta iluka "bela ... •...... Sladko:*........j . . (go cje sprednji deli . zadnji „ K T'!t o telečjo...... I-,[esi ko lunovo . . • , SI rutin, (f jeia) ... \ Gnin.t, kuhana...... Maslo sirovo...... Sir (ementaiski) .... Kokoši . . • ...... P -čanei ....... , P< ,ieuovi» suha..... R namočena . . Tefctejina........ I" zol T ob . . . . • . . * _. » Zelje (sladko)...... Zelje ( islo)...... Kisla repa....... J t'imen ......... Fižol (strečji) vinarjev . Krem p r Paradižniki „ , Radič H m Salata , Česen „ . • Čebula - n • J-gca „ . Bučo x „ , Pesa „ • JlalantMi „ • Kumare „ • VAeko S TfSilL 191^.) k- H K 0 78 K 1 — . K 4 32 kg . 444 k. 7-20 2 00 kg i—. . . K 2 40 do . 4.4 ) do 5.40 ' ... K 12 - V ... K (>•— k-. . . .. K 5 40 k r 7 50 do 8-5) ci.-3-— do 4-— e.lea . K 2-20, 2 40 kg .... 1*28 kg .....K 2-t.S . ... K 2- kg ... K 1-28 kg , . . . K 1-G0 kg ... K 32, 40 ; ... i. I u4 kg . . .K — C1 , . . . . K 2-— 2 f-" ' T Dati s. torek 31. a ga-1 a, je mirno v Gos^ oda za-j :tl previden h j^v. zakramenti, v dobi 78 let. naš blagi oče in tast Hiteti Bskar posestnik v Scža;??. Tor reb se b vršil v sredo 1 septembra ob 6 uri 7.vi !_*f. SEŽANA, t'ne 31. avpjast - 1915. Anton, Fra;'.c, Josip, VekosUv Bekar, sinovi. .Marjeta i v. Skok, liči. večje 1 IS koma 1 b, 8 koma l 3 do 4 ko:n:> l 2, 4 kom .d G do S komad . . oG, G J lite • * ff f A o HP - ' metnu zooje | z iCuiezčelJusH, zlaie Krsne in oSralikl VILJEM TUSCHER ! konces. zobotelinik IMl nI. Casgrmii š!. 13, H. n. % Ordinira od 9 zjutraj do C zvečer. Z f ps , L. L&LA J» . Ussti Milodari iz Žmi ja-Istre. Povodom 35-ietnice Njegovega Veličanstva se je nabralo c-d vrlih, zvesVh in goreče milodarnih Žmin-c v za hrabre v\»}aške ranjence na soški fronti K 201. Posebno se je zahvaliti go-s. i.:ama Mariji G. in Amaliji Milič, ki s e sodelov. li pri nabiranju, gosp. Guštinu in I:h r' avcu. S Ona hvala darovateljem, pa večn,; čast hrabrosii naših bran ttljev naše I. ■ rr.i!e domovine. Novci so poslani upravi Cenjenim gospodirjam priporočamo za pripravo c^cčne Uave specijaliteto ki trsja mesece doigf). Edina prodaja potom tvrdke „AXA", d. z. o z., Trs;, ulica MŽramar 13 (skladišle) Originalni za .oji l/3 kg pristnega „Ame- rino" stanejo K 1*35. — Poskušnje za gospodir.je zastonj. — „Edinosti s prošnjo, stojnem mestu. da jili izr Ci na pri- Uest! fz 1 Podružnici Fdičega k"iža v Sežani so od 7. j i a 'o 17. avgu ta sledt-či da-ro i: Ga. Mi • i Hyh!ik 2 g moke, V« ! g • v: ga masla in piSkotin. Ga. Ve el 16 kn liov, 1 stekleni :o malin vca. Gn. Milena Pir;evec preostanek 48 vin. Neimenovani 8 kg T: a ve. Ga. Amalija erne 5 ' , kg pše-n'čne mote G.t:. častr iki v Sežani 20 kg riževe meke. Šolski'.otncci v Rodiku K 3*49. Grof Ledohov.skv K 4. Gos1 i niško omi/je, nabrano po ge. Wo!f K 20 meu t.r.ii gesp. jŽnideršič K 10). Ga. Marta dr. Verčonova 1000 cigaret. V spon i: pokojnega sina ući-tel a Jos:pa Mah rčiča d .rovali K 10 nj govi siaiši. G. o^icfjal Honig K 10. G. Myrto pl. Prišli im v n mn dansko maslo Rjjjansjle iPaSio - prež^j- ss cisieuriilJi cenah v trgovini specijalitete. ima tajnoliiiTjalca, perui-Rlna in dlulnslno. Trs2, uL Cs^nile it. 15 Prejel s m plsjncs, kouune, lelrivs, (fazone) hi hcJJbUSI dszcrinl sl\ L JllKMMll Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ža-fe i Iostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče in brat, gospod K Ivan Baiic po dolgi in mučni bolezni, v nedeljo dne 29. avgusta, mirno v Gospodu zaspal. 3 VELS, dne 31. avgusta 1915. Marija Bati?, soproga. Pavla in Mitnica Bslič, hčere. Alojz in Karal Bati?, sinovi. ^ Anten, Alojz, Karel En Kristijan Bati?, bratje. Alojzija BatšC, sestra THBBBHBHHHHHH^