25 lef od mum® do n- Bogastvo kanadskih najdišč. V primeroma zelo kratkem času je nastalo v Kanadi novo in moderno mesto, ki se dnevno širi. Najdba radija ob obali velikega Medvedjega jezera je temeljito spremenila obraz ali zunanjost celotne pokrajine. Strokovnjaki in špekulanti se zbirajo od vseh strani, privabljeni z izgledi na dobiček, na kapitalu močne družbe pošiljajo svoje zastopnike v letalih, da bi ne zgubljali časa, siromašnejši napravijo 1250 milj dolgo pot peš ali pa v čolnih. Kanadska vlada je dala takoj 1 milijon dolarjev na razpolago, ker je prepričana, da bodo tamošnja radio-najdišča znatno opomogla državni blagajni. Radio-rudniki ob Medvedjem jezeru so 12 do 15krat večji nego v Colorado v Združenih državah, kjer so našli doslej največ radija, in 4 do 8krat izdatnejši nego v tozadevnih najdiščih v belgijskem Kongu v osrednji Afriki. Iz ene tone rude v belgijskem Kongo pridobijo 2—3 desetinke grama radija in 6.8 desetinke grama v Ameriki, med tem ko vrže kanadska ruda 10 do 20 desetink grama radija in 28 do 250 kg srebra. Odkritelj in izraba. Francoz Gilbert Labine je odkril leta 1931 ogromne radio-rudnike na vzhodni obali Medvedjega jezera. Najdišča so prejela tudi po njem ime. V resnici pa je na- šel radij vsebujočo rudo na ravno ist^ftl mestu že pred 25 leti John Bell. Bell je predvidel neizmerno bogastvo rudnine med Medvedjem otokom in Copper Meine River (reko). Bolezen in slabe ražmere so ga spravile ob uspeh in dobiček. Danes so ustvarili na najdišču velijso^ strojno napravo, ki nalomi dnevno 100" ton dragocene rude. S pomočjo vodniii letal spravljajo rudo na do 1000 milj od-< daljeno železniško postajo. S postaje roma v Port Hope, kjer jo predelajo. Vsak mesec predelajo 40 tbn rude in dobijo 5 gramov radija in najman 850 kg srebra.