FOR, \^LQJ2O0 Vl fJ/.fLC^Jc jf/fKHD NO. 31 AM€RiCAN SN SPiRST FOREIGN LAMGUA©€ QNVi WIlTM WKMBBSBBBBBBM Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 13, 1373 LETO. LXXV. — VOL. LXXV oljevoda Ui Alps!« isle mm graditjo Nevi grobovi j Jaha ,it arm?, n J V Luo'.id General bolnišnici je _____ j umrl-88 let stari John Starman Zvezno prizivno sodišče je; z 22601 Beckford Avenue, vdo-zavmilo odločitev nižjega 'vec p° L 1,952 umrli ženi Fran-SOdiŠČa in do nadaljnjega | l'es> o5e Cnarlesa, Franka, Loui-Z a vrl O gradnjo oljevoda:53’ 'VvilLama, Anthonyja in Jo-preko Aljaske. isepha, 14-krat stan oče m 2o- WASHINGTON, D. C. — Pe-!krat Prastari oce- Pokojni?: je trolejske družbe se že vrste le,; Ul rojen v Škofji Loki i0 je pn- borijo za dovoljenje za gradnjo! “A v ZD;‘ ? 5; Bl1 16 cla” t . , . , j SNPJ st. 53 m Kluba slovensiun ohevoda s severne obale Aljaske; „ ... -n . i J , ■ u -vv , , upokojencev v Euclidu. Pogreb na jug do pristanišča Valdez, 1 v , , . , 1A • ^ r . J °. , . r • r I bo v četrtek ob 10. iz Zeletovega /80 milj preko tundre m gozdov. pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Highland Park pokopališče. Zagovorniki varovanja prirode in prirednega okolja se temu u-upirajo, ker se boje, da bi olje-vod napravil veliko škodo ne le sami prirodi, ampak tudi žival- ^ stvu' ^ «©p!il Doslej j e bil ves spor okoli tega, koliko škode bo olj evod po-; vzročil in kako naj se pred njo prirodo zavaruje. Družbe, ki hočejo graditi olj evod, so obljubile izpolnitev vseh glavnih zahtev in notranje tajništvo je cb rastoči potrebi po olju pristalo na iz- EEMONTON, Alta. — Pred-dajo dovoljenja za graditev olje-1 ECdnik Kanadske zdrav niške Votla' zveze dr. Gustav Gingras je tu Njegovi nasprotniki so našli dejal) da je dovoljenje za Isploš-seaaj novo, pravno pot, ki jo no zdravljenje na vseh področ-mere odstraniti samo Kongres. jih p0staio nekaj zastarelega, Odkrili so namreč zakon, ki do- nekaj “mističnega”. Moderna ^oljuje največ 24 čevljev zem- medicina je napredovala v taki je na vsako stran voda, ki teče meri5 da jo posameznik ne mo-preko xastnine zvezne vlade. re ve£ dovolj obvladati na vseh La take ozkem pasu seveda ni zaj-0 j^Qdo v bližnjih ie- mogoce graditi in poskrbeti v ^ prigia v rabo dovoljenja za do^oljni meri za oljevod, ki naj ]e gotova področja zdravljenja i ™ei premer 48 palcev. j ;n za je določeno dobo. kot 25 čevljev na vsako stran, ni mogoče niti začeti razpravljati, dokler Kongres zadevnega zakona na spremeni. Prizivno scdisče je naročilo nižjemu so-disču, _ki je izdajo dovoljenja o-docrilo, naj to umakne in sporoči odločitev prizivnega sodišča uotranjemu tajniku. Oljne družbe nimajo sedaj druge možnosti, kot iskati po-za svoje načrte v Kongresu. Po vsem sodeč jo bodo do-četudi morda ne kmalu. James T. Lynn JAMESt T. LYNN, bivši Cleve-landčan, ki ga je pretekli teden Senat potrdit kot zveznega tajnika za stanovanja in razvoj mest, je eden izmed “štirih velikih” p drugi Nixonovi vladi. Dobri odnosi med Hanoiem in ZDA Predgednik kanadske zdravniške zveze smatra sedanja splešna zdravniška do-vclienia za preživela in “mistična”. možni WASHINGTON, D.C. — John Scali, novi poslanik ZDA pri Združenih narodih, je dejal na ABC t e 1 e v izijskem _ programu “Vprašanja in odgovori” zadnjo nedeljo, da imajo ZDA ‘“namen razviti redne odnose s Severnim Vietnamom”, ko bo vzpostavljen mir v vsej Indokini. Scali kljub temu ne vidi smisla v neposrednem razpravljanju o “takojšnjem” priznanju . vlade v . Hanoju ^ in vzpostave p • . Vw • „ ... i - --- ----- (rednih diplomatskih odnosov z d- n T • rdlre 36 ';d CC1.?' Taka nova zdravniška dov°-; njo, kot je to storila pretekli te-“ 0 i203!1 dovoljenja za grad-1 Ijenja naj bi zdravnike prisilila, Kanada njo cljevoda, ki bi zahteval večl Cja pjj napredku zdravstvene ve- - —.—„_______ de sledili, se v njej izpopolnje- Kadafi sl privoščil vali in si tako zagotovili por svoje arabske rojake daljšanje svojih dovoljenj za[ BEIRUT, Lib. - Predsednik zdravljenje in njihovo morebit-1 Libije polk. Mohamed Kadafi je no razširjenje na nova polja. | pretekli petek dejal, da Arabci Zdravniki bodo dobili nova zaostajajo v pogumu in izpolnje-dovoljenja na podlagi uspehov, j Venju svojih dolžnosti za Izrabi so jih dosegali v dobi preje'elei in zato zaslužijo smrt. izdanih in potečenih dovoljenj,; “Izrael je pokazal izreden poje razlagal dr. Gustave Gingras gUm leta 1937, ko je smelo napa-1 svoje poglede na bodočo uredi- del arabske države,” je dejal tev zdravstva in zdravniških Kadafi zastopniku bejrutskega! dovoljenj v Kanadi. | lista “Al Bayrak”. Arabske dr-! -----o------ ! žave je pozval, naj posnemajo Starc odlikovanje : izraelski zgled in začno totalno Vojaški red škrlatnega srca je vojno, ker ni druge poti za re-bil uveden 7. avgusta 1782. ' j šitev izgubljenega ozemlja. zašel boj M« preraiiisiy iixona Washington, d.c. — Kong. Carl Albert, govornik Predstavniškega doma, je označil zvezni načrt predsednika Nixo-na za “brezsrčen in neodgovo-ren v črtanju nekaterih doma- sIM med Švedsko !« MI?® še trajal Vicdh Z P A bo po vsem sodeč počakala do parlamentarnih v c 1 i t e v na šved-cll.m jeseni, predno bo rkuiVa odnose urediti. W/ GHINGTON. D.C. —' Pred-?: dnik švedske vlade Olof Palme je v času vietnamske vojne pehovno ostro napadel ZDA in njihovo vietnamsko politiko. Njegova vlada se je očitno in zavestno postavila na stran Ha-noia. ZDA sc bile nejevoljne in so to tudi pokazale. Diplomatski odnosi so postali med obema deželama, med katerima je sicer bilo v veljavi staro prijateljstvo, hladni. Palmetu ni bilo do tega, da bi jih izboljšal, ker to ni nemara v skladu z njegovimi socialističnimi nazori in načeli v mednarodni politiki. Ko je s sporazumem v Parizu pretekli mesec prišlo do uradnega končanja vojne v Vietnamu, so napovedovali, da se bodo odnosi med Washingto nom in Stockholmcm naglo uredili. V Washingtonu so sedaj pokazali, da se jim nič ne mudi. Vesti iz vladnih krogov trdijo, da bodo nemara počakali do novih parlamentarnih volitev na Švedskem, ki so predvidene za prihodnji september. Lahko se zgodi, da po njih razgovori s Palmetom ne bodo več potrebni. Zadnja javna .povpraševanja volivcev kažejo, da imajo trenutno med volivci prednost in večino Palmetovi nasprotniki. Mednarodna denarna kriza je prisilila ZDA, da ea zmanjšale vrednost dolarja napram zlatu in k tem napram večini tujega denarja za 10%.,. . , r-r .v -s _ • „ ®i ^ i« • iutn, v sredo, ob enih popoldne Zmanjšana vrednost je stopila aanes v velja-j redno mesečno sejo v sloven_ vo, četudi JG mora Kongres šele odobriti. V skem domu na Holmes Avenue. Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okolje ima domačih - cenah re zmanjšanje trenutno nc bo dosti poznalo, zadelo pa ho tisto, ki pojdejo v inozemstvo. Vabljeni še prav posebno novi člani! Po seji bo na razpolago prigrizek. Kdo je izgubil— WASHINGTON. D.C. - Sinoči je zakladni tainik na , ženska denarnica je bila naj-naglo sklicani tiskovni konferenci objavil, da je vlada ZDA ,eiia na c ae venue 1 ne' zmanjsala vrednost do arja za eno desetino s tem. da je zvi- 1 J , šala uradno ceno zlata za unčo od $38 na $42.22. Novo ceno mora odobriti Kongres, kar se bo brez dvoma zgodilo ker Eazproclaja se nadaljuje (so vodniki tega na to že.pristali. Zakladni tajnik G. Shultz azPro a.ia 0Du^c ^ U0Jls je dejal, da bo zmanjšanje vrednosti dolarja končalo seda- dakot do koS [njo mednarodno denarno krizo, da pa bo koristijo tudi a tedn^ J [ameriškemu gospodarstvu. Podražilo bo namreč uvoz in.^g.a e na' 'pocenilo ameriško blago na tujih trgih. Zaradi tega naj bi: . *t 4 AD7 izvoz ameriških izdelkov in pridelkov porastel ter povečal; ^ doma stevi o e ovni mes . ‘zvečer mesečno sejo v SND na St. Clair Avenue. Po seji bo zabava. G. Shultz je dejal, da bo zmanjšanje vrednosti dolarja in sj-j vrsta ukrepov, ki jih je podvzela Nixonova vlada, koristilo “ameriškemu delavcu, podjetniku in potrošniku”. Napovedal je odpravo omejitev izvoza ameriškega kapitala s koncem leta 1974, ko verjetno pričakuje, da bo mednarodna • plačilna bilanca ZDA izravnana. Posamezne države bodo sedaj uredile vrednost svojega denarja po svoji lastni odločitvi. Kanada, Velika Britanija, Švica in druge, katerih valute prosto “plavajo” v svojih odnosih do dolarja in do vseh drugih valut, bodo verjetno počakale, da njihov denar sam dobi določen tečaj. ---o------------ Manitoba izpopolnjuje letalske zveze na severu WINNIPEG, Man. — Pokrajinska vlada Manitobe je porabila nad 5 milijonov dolarjev za izboljšanje letalskega prometa s samotnimi naselji na severu pokrajine, ki nimajo dostopa po cesti. Vsako naselje s 100 ljudmi naj bi debilo malo letališče za redno zvezo s svetom. Japonska je objavila, da bo svoj jen pustila z današnjim dnem plavati in iskati nov, stvaren tečaj. ZDA bi rade videle, da bi ta tečaj porastel napram [ dolarju za več kot 10%, ce le mogoče za 20%.. Le na ta način Tudi Zahodna Nemčija, ki je v preteklih dveh tednih spre- Zadušnica— Jutri ob 8.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ano Varšek ob 13. obletnici njene smrti. jela okoii 6 bilijonov dolarjev po uradnem tečaju, da bi preprečila povečanje vrednosti marke, naj bi to vrednost sedaj povečala na preko 10%. Tudi vse ostale države se bodo morale odločiti, aii puste j svoie valute plavati aii pa ura-j SAIGON, J. Viet. Po 10 urah dno določijo nov tečaj za svoj zavlačevanja so včeraj rdeči denar. Velika večina gospodar- 27 ameriških vojnih Zadnje vesti ska razvitih držav bo sprejeia j tečaj, ki je v skladu s stvarno j močjo njihovega denarja, nerazvite države bodo pa v glavnem znižale svoje valute v enakem odnosu, kot je bila znižana vrednost dolarja. Le na tak način bodo lahko ohranile trg za svoje plago v tujini. G. Shultz je dejal, da so se on in glavni člani vlade v zadnjih dnen ponovno posvetovali o mednarodni denarni krizi, da pa je znižanje vrednosti dolarja odločil včeraj dopoldne pred- bo namreč mogoče omejiti ja-. _ . „ , , portski uvoz v ZDA in povečati | ^ s Z* ameriški izvoz na Japonsko. ujetnikov, ki so jih imeli v Južnem Vietnamu. Tudi ti so biii prepeljani na oporišče Clark na Filipinih kot pred njimi 116 vojnih ujetnikov iz Hanoia. Preostali vojni ujetniki bedo predvidoma izpuščeni v treh skupinah v presledkih po 15 dni med vsako. MONTEVIDE0, Urug. — Predsednik republike je sprejel večino zahtev vodnikov armade in letalskih sil ter s tem končal vladno krizo, ki se je začela pretekli teden. WASHINGTON, D.C. — Stanje sen. Johna Stennisa se je to- Cf ¥ SEVEROVZHODNEM SEEU ZDA UŠLE V IZREDNE TEŽAV Čih programov na social nem Področju. V govoru preko radia Vss-i deželi v odgovor Nixonovi poslanici od 28. jan. je kong. Ibert trdil, da bodo predlože-5rlarija v proračunu prizade-revne, stare, bolne in nezaposlene. Kongres ne bo trpel brezsrč-ne§a odnosa administracije, ki P° vsem sodeč nima sočutja s rPečimi in stiskanimi prebival-C1 le dežele,” je dejal Albert, pa Pripomnil, da se Kongres stri-nJa s predsednikom Nixonom v r,asprotovanju razmetavanja de-n°rja. V marsičem bo Kongres -Prejel Nixonova zmanjšanja iz-atkov, ne pa tistih, ki “nudijo toliko cem”. upov tolikim Amerikan- ^Temenski prerok PARTLY cloudy n ^ Postopna pooblačitev. Najvi-sJa temperatura okoli 35. Pred dobrimi sto leti je bila dograjena prva železniška proga, ki je vezala obe obali naše dežele, atlantsko in pacifiško. Železnice so naglo rast-le in prepletle vso deželo po dolgem in počez. Po železnicah je tekel skoraj ves tovorni in osebni promet. Mogoč-njaki so si za svoja potovanja najemali posebne vlake, da bi pokazali, kaj vse zmorejo in kaj si lahko privoščijo. Prišlo je letalo, prišel je avtomobil. Avtomobil je bil izpopolnjen in je postal najprej prevozno sredstvo za v mesto in za kratke razdalje, za osebe in za tovor. Železnice so še vedno obvladovale skoraj ves medmestni promet in promet na daljavo. Tako stanje je prevladovalo do druge svetovne vojne in preko nje. Nato se je začela gradnja avtovelecest, ki so vedno bolj 'rastle in raztezale svoje betonske trakove preko vse dežele slično kot pičlih sto let preje železnice. Avtoceste so cmogočile obsežen potniški promet tudi na'vecje razdalje, pa pritegnile tudi obsežen tovorni promet, ki so ga olajšali vedno večji in bolj ekonomični tovornjaki. Število motornih vozil vseh vrst, pretežno osebnih in tovornih avtomobilov se je v zadnjih 20 letih podvojilo in preseglo 100 milijonov. V istih dveh desetletjih je izredno narastel in se izpopolnil letalski promet. Ta je pritegnil na sebe skoraj ves potniški promet na večje daljave, pa tudi že na srednje. Pritegnil je tudi dober del tovora, ki mora biti naglo na mestu. Postopno prevzema vso medkrajevno pošto. Železnice, ki so pred 30 leti bile glavno prevozno sredstvo v deželi, so ohranile le še okoli 40% vsega tovornega prometa, osebnega> pa skoraj nič več. Danes je v naši deželi veliko ljudi, ki se niso še nikdar peljali z 'železnico! V takem položaju in tolikšni spremembi je razumljivo, da so železnice v težavah in se zlasti v severovzhodnem delu dežele naravnost bore za obstanek. Posebna študija senatnega trgovinskega odbora, objavljena pretekli teden, o- pozarja na vse te spremembe in posebno na obupen položaj železnic v severovzhodnem delu ZDA. Tam ne vidi drugega izhoda kot prisilno zvezno upravo, ki naj železnice spravi v red, poskrbi z odločnimi ukrepi, da bodo te prišle spet na zdravo osnovo. Nekdaj je bil severovzhod ZDA ob atlantski obali od Bostona na jug do Baltimor-ja pa do Chicaga na zahodu gospodarsko najbolj razvit. Tu je bila glavna industrija. Železniška mreža je bila zato v tem predelu dežele izredno gesta, da je lahko krila vse prometne potrebe. V letih po drugi svetovni vojni se je v tem pogledu precej spremenilo. Industrija se je razširila po vsej deželi, se selila v Kalifornijo in na jug ter s tem končala nekdanjo izredno zgoščenost na severovzhedu. S tem se je naravno zmanjšal promet in železnice so imele manj dola in manj zaslužka, morale pa so in morajo še vedno vzdrževati enako gosto železniško mrežo, oziroma dolžino prog. Da bi bil sinoči nepričakovano po 5 dnen _ . . . . v, v odmora v San Ciememe v Kali- Japonci verjetno na tolikšno no- . ....... , ..... u ^ lomni vrnil v Washington. večanje tečaja jena na bodo pri- - stali, ga bodo raj še uradno zadr- ZaJriadni tajnik je opozoril na žali, kot so to delali v preteklo- potreDO, aa ADA ne po-vecajo življenjskih stroškov, aa ne dovolijo novega vala inflacije, če j SAN CLEMENTE, Kalif.—Pred-naj sedanje zmanjšanje vreano- i sednik Nixon je govoril vče-i s ti aolarja v tujini ostane za j i dolgo ciooo “zadnje”. V času [ j Nixonovega predsedovanja smo! j doživeli sedaj drugo razvredno- ' tenje dolarja, prvo je bilo v decembru 1971. Dolar je bil ura- i dno zmanjšan v vrednosti napram zlatu za le 8%, dejansko pa za okoli 12% napram večini valut1 gospodarsko razvitih držav, Tokratno zmanjšanje vrednosti je torej dolar v tujini razvrednotilo v teku 14 mesecev za preko 20% ali eno petino. Pred Nixonom je bil dolar [ zadnjič razvrednoten uradno v! času predsednika F. D. Roose-: velta leta 1935. Tedaj je bila ‘ vrednost dolarja določena na j ; $35 za unčo zlata. Dolar je na domačem trgu od! leta 1967 izgubil na svoji vred- ' ' ----- --------- nosti nekako eno četrtino. Glav- j Nov tečaj dolarja v tujini je položaj za železnice še slabši, je v tem delu dežele mreža avtomobilskih velecest najbolj gosta in je ta pritegnila na ta način sorazmerno večji del tovornega prometa kot drugod. Železniške družbe v severovzhodu dežele je torej treba prilagoditi novim razmeram. To ne velja samo za Penn-Central, ki je doživela leta 1970 finančni polom, to velja za vse železniške proge v tem delu dežele. Kongres je zadnji teden končal s posebnim zakonom štrajk na prograh Penn-Central, pa naročil istočasno vladi, naj izdela načrt za organzacijo prometa v severovzhodnem delu dežele tekom prihodnjih 45 dni. V vsak tak načrt mora biti vključena tudi reorganizacija železniških prog. Železnice so še vedno temeljno prometno sredstvo in njihov pomen bo znova zrastel, če bomo v skladu s potrebami ohranjanja čistoče zraka in varčevanja e-nergije, posebno gaisolina, obnovili množični promet tako na kratke kot na srednje proge. liko popravilo, da upajo, da bo mogel v nekaj tednih zapustiti bolnišnico, če seveda ne pride do kakih novih težav. raj po telefonu z letalskim polkovnikom E. Risnerjem, ki je bil po 7 letih in pot puščen iz vojnega ujetništva v Severnem Vietnamu. Nixon je dejal, da je bil ta štiriminutni razgovor ‘eden najganljivej-ših trenutkov v njegovem predsedništvu”. “Jaz vam hočem povedati, da smo vsi iz-reno ponosni na vas in na vse druge,” je dejal Nixon polk. Kisenerju. Ta se je zahvalil predsedniku za “ves njegov osebni napor za njihovo osvoboditev”’. Predsednik Nixon je dejal, da bo rad sprejel vojne ujetnike ob prvi priložnosti, ko mu je polk. Risner dejal, da bi ga ti radi osebno pozdravili. no zaslugo za to nosita pokojni izenačil njegovo kupno moč zu-predsednik L. B. Johnson in te- naj s kupno močjo doma. če danji Kongres, ki nista pravo- bosta zvezna vlada in Kongres časno spravila v red zvezni pro- v bodoče v gospodarskih in poračun, ko so ZDA posegle mno- sebno denarnih poslih odgovor-žično v vietnamsko vojno. John- nejša, kot sta bila v preteklih son je mislil, da si bogata Ame- letih, potem se bo ameriško gos-! rika lahko privošči istočasno podarstvo res opomoglo in bo “topove in maslo”. Tako je iz- tudi dolar dobil spet svoj ugled, vajal obsežne socialne programe če bosta pa postopala enako ne-doma, ko smo morali izdajati odgovorno kot sta v zadnjih 3 bilijone za vojskovanje. Sedaj letih, potem se seveda ne obe:.i je treba vse to plačati. ZDA nič dobrega. aE /iMERiSK/L Domovi EjES i~ariT^r^g~!TiTrvrg 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: '.a Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec« a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto [japonske izdelke v obsegu, ki se zdi potreben za omejitev [japonskega uvoza na sprejemljiv obseg. | BESEDA IZ NARODA | Nekaj misli in nekaj pobirkov s polja edinosti SUBSCRIPTION RATES: ni ted States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months 'anada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. ___SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 31 Tuesday, Feb. 13," 1973" Japonci se pripravljajo na gospodarski poseg v Vietnam Pred 30 leti po poskusili japonski generali vojaško zasesti vso Azijo. Ta poskus se jim ni posrečil. Pred 10 leti so začeli japonski industrijci zavzemati azijske trdnjave drugo za drugo. Tu imajo velik uspeh in gospodarske posledice so še nepregledne. Japonska invazija se je začela v šestdesetih letih, ko so osovraženi Amerikanci začeli izgubljati na ugledu in’ gospodarskem vplivu. Že 1. 1969 so prodali Japonci v Aziji več blaga kot Amerikanci. Danes je Japonska največji trgovski družabnik v deželah od Indije do Indonezije; oni prodajo tem deželam več kakor te same med seboj. Največjo zmago bodo japonski industrijci dosegli po izvedbi premirja v Vietnamu, ko bodo Amerikanci zapustili svoje zadnje azijsko bojišče. Japonci so se na gospodarsko izkoriščanje svojih vietnamskih “prijateljev” dolgo pripravljali. Družbe kot Matsushita, ki izdeluje gospodinjske potrebščine, radio in TV, so že sklenile obsežne trgovske pogodbe in pripravile kapital. Vendar Japonci ne bodo izkoriščali šele miru- oni so delali dobiček že v vojni. Kakor je bila korejska vojna važna za dvig japonske industrije po drugi svetovni vojni, tako je bila vietnamska vojna važna za njeno rast v šestdese-tin letih. Uničenje domačih industrij v Vietnamu. Laosu in Kambodži je bilo v korist za japonske izvoznike. V prodaji motornih koles, gospodinjskih potrebščin, radio in TV imajo Japonci v teh deželah monopol. Po izvedbi premirja v Vietnamu bo trgovina še bolje uspevala. Amerikanci bodo dajali denar, laponci pa dobavljali potrebščine. V nekaj letih bodo postali največji podjetniki pri obnovi porušenega Vietnama. Največji del ameriških milijard, ki bodo šle za obnovo Vietnama, bo konča! v japonskih blagajnah. Obnova Vietnama ima za japonsko gospodarstvo tudi svojo slabo stran: ko bodo ameriški bilijoni izginili v japonskih zakladnicah, bodo japonske devizne rezerve še močneje narastle, z njimi pa ameriški pritisk k nadaljnjemu povišanju vrednosti japonske valute. Japonci bodo mo-rali to vpoštevati, ker Amerika je kljub svojim velikim u-spehom v Evropi in Aziji še vedno najvažnejši japonski odjemalec in dobavitelj. , Japonci so ž,e spoznali nevarnost, ki je v zvezi s preve-Iiko zalogo deviz, zato so začeli spreminjati svojo izvozno politiko. Namesto izvažanja izdelkov za vsako ceno, bodo v oodoče izvažali devize in z njimi — v bližini tujih’tržišč — gradili tovarne in izdelovali potrebščine. Z investicijami v inozemstvu se bo kopičenje deviznih rezerv vsaj za nekaj let ustavilo. To že kažejo sedanje u-radne številke. V 20 letih od 1950 do 1970 so vložila japonska podjetja v inozemstvu samo 2.7 bilijonov, v tem desetletju pa računajo, da bodo desetkrat toliko. Pri naložbah v Vietnamu preži tudi nevarnost Možno je, da bodo Vietnamci (posebno, če bodo združeni pod diktaturo severnih) nekega dne na kratko ukinili japonsko gospodarsko nadoblast s tem, da bodo japonska podjetja podržavili ali pa jih prisilili k prodaji. Amerikanci se te nevarnosti očividno boje, zato niso dosedaj pokazali še nobenega zanimanja za ustanavljanje tovarn in prodajaln v Vietnamu. Četudi so v Vietnamu lepi izgledi za bodočnost, je dosedaj nadaljevanje bojev preprečilo izvedbo načrtov za naložbe. V Tokiu v zadnjem času govore, da bodo Japonci svoje načrte izvajali zelo previdno. Boje se, da so Kitajci, k; so največja politična sila v Aziji, proti naglemu napredku Vietnama po vojni. Ker jim trgovina s Kitajci obeta več, se lahko zgodi, da se bodo japonski gospodarstveniki deležu na vietnamskem povojnem blagostanju odpovedali. ❖ J"p0nski. trSovci in podjetniki so vztrajni, odločni in iznajdljivi pri svojih naporih za uveljavo na tujih mednarodnih trgih, posebno tudi na ameriškem. Na tem so lani ^.opet prodali za 4.1 bilijon dolarjev več svojih izdelkov •:ot pa so jih na njem kupili. ZDA se že nekaj let prizadevajo Japonsko prepričati, da tako ne more iti dalje. V Tokiu priznavajo nerodnost položaja, kije za ZDA postal že naravnost nevzdržen, pa vendar ne marajo storiti nič, kar bi položaj spremenilo v škodo njihovega gospodarstva. Posebni zastopnik predsednika Nixona \V. D. Eberle se je pretekli teden tri dni razgovarjal z odgovornimi ljudmi v Tokiu in jih prepričeval, da je zadnji čas, da Japonska, neka; ukrene, kar bo odstranilo velikanski presežek v japonski trgovinski bilanci z ZDA. Ob koncu razgovorov zadnjo soboto je dejal, da o uspehu ni posebno “optimističen”. I Če ne bo prišlo do spremembe japonskega stališča, so j v Washmgtonu odločeni uvesti posebno uvozno carino na; NEW YORK, N.Y. — Ljudje smo prav čudna bitja. Pravimo radi o sebi, da smo tabernakelj i duha, vendar mnogokrat se bi človek rad vprašal: Ali je v nas več tistega peklenskega duha. ki širi sovraštvo — kot onega božjega, iz katerega izvirata dobrota in ljubezen. Na temelje teh dveh je drugi vatikanski koncil položil delo za uresničitev enega od svojih pre-važnih sklepov. In ta sklep je: Doseči edinost med kristjani! Na enem mestu v odloku o ekumenstvu pravi tudi tole: — Danes je po navdihovanju milosti Svetega Duha v mnogih krajih sveta v molitvi, besedi ih dejanju mnogo prizadevanj za dosego tiste popolne edinosti, katero hoče Jezus Kristus. Zato ta cerkveni zbor spodbuja vse katoliške vernike, naj spoznajo znamenje časa in se vneto udeležujejo ekumenskega dela. In priznati moram, da je mene najbolj prevzelo, ko je papež Janez XXIII. svetu oznanil namere svoje, ki jih je položil za podlago dela drugega Vatikanskega cerkvenega zbora. In ta zbor se je tudi uradno izrekel za edinost kristjanov. Naši ljudje so bili tako močno pod pritiskom večstoletnih nazorov in ponašanj, da so se kar očitno drznili oporekati cerkvenim ’sklepom, če nekateri niso ravno javno oporekali, pa so se izognili vsakega koraka, ki bi jih utegnil pripeljati na pot prave krščanske ljubezni. Kajti takšna ljubezen, če je zares prava, sama po sebi vodi h koncilski zamisli krščanske edinosti. V meni je ekumenstvo vzraslo že zgodaj, rekel bi, kar samo od sebe. Če sem bil pripadnik Sokola, me to ni prav nič oviralo, da ne bi imel prave vernosti. Ko pomislim nazaj v tiste dni svojega sokolovanja, se spomnim, da mi ni bil brat samo katoličan, ampak tudi protestant, pravoslavec in musliman. Prav srečen sem bil kot šestošolec, ko sem v Sarajevu vstopal v cerkve različnih verstev. V vsaki sem se poglobil v enako, svojo molitveno misel in svoje versko čustvovanje. če hočete: vam z drugimi besedami povem takole: Kot katoličan sem se poklonil istemu Bogu-Stvarniku z isto molitveno mislijo v pravoslavni cerkvi, v katoliški katedrali, v mohamedanski mošeji, v protestantski cerkvi in da, celo v judovski sinanogi. Spomnim se, kako sem potem z navdušenjem doma pripovedoval o teh svojih intimnih in globokih doživetjih. Že kot .študenta me je v Ljubljani poznal vsak protestantski pastor in vsak pravoslavni pop. In velika radost me je prevzela, ko sem letos prejel dr. Blatnika Marijanski koledar za leto 1973 in sem na listu za oktober zagledal sliko pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V tej cerkvici se je steklo toliko mojih srečnih in težkih trenutkov mladostnih dni. Kolikokrat mi je bila v zatočišče v vojnih dnevih in letih naše bratomorne vojne, katero nekateri proslav-Ijajo kot osvobodilno. Vprav, ker je človeku bilo u-sojeno doživljati, in preživeti taksna leta klanja in tolikšnih osebnih ter narodnih skupnostnih tragik, človek s pravo vernostjo srečno vzdrhti, da gre nazaj na Slovensko, ko pride v njegovo roko verski list “Družina ’ in bere na naslovni strani z vidnimi velikimi črkami zapisano: EDINOST MED KRISTJANI JE ZADEVA NAŠE POŠTENOSTI. Temu pa je spodaj pripisano: Družina se pridružuje vsem ljudem dobre volje, ki bodo v tem tednu podvojili 'svo-^ je napore, da bi bili vsi eno! [ Pod temi besedami je velika I barvna slika prezbiterija cerkve sv. Klimenta v Ohridu ter be-I sedna razlaga, ki pove tudi tole: j V tej cerkvi je bil grob tega : najodličnejšega Metodovega u-* čenča, ki ga bomo tudi Slovenci skupaj s sv. Gorazdom in dru-! gimi učenci svetih bratov po no-j vem bogoslužnem koledarju ča-1 stili s posebnim godom. | Ob strani ima ta “Družina” od J 21. januarja uvodnik: EDINOST [in RAZDELJENOST. Le nekaj misli bom izstrgal iz njega! — Teden krščanske edinosti trka na vest in srce kristjanov: posameznikov, skupin in Cerkva. — Krščanska edinost je predvsem vprašanje naše poštenosti in odgovornosti! — Kristjani oznanjujemo Boga, ki je Ljubezen. Naša vera je po svojem bistvu Ijubežen . .. Za razpoznavni znak imamo medsebojno ljubezen. Imamo samo eno veliko zapoved, ki vse druge navdihuje in prevzema: ljubezen. — Vse to je pametnim ljudem sveta skoraj neskončno osladno in smešno, prefinjena hinavščina, če iz našega življenja ne morejo spoznati, da vse to govorimo resno in mislimo zares. — Krščanske Cerkve in kristjani, ki se med seboj namerno ločijo in morda celo sovražijo, si podtikajo razne zmote in zablode, se drug za drugega ne menijo in s svojim življenjem ne spričujejo spoštovanja in ljubezni, nosijo po krivici krščansko ime. — Krščanska razdeljenost in razbitost je posledica mnogih slabosti, zmot in zablod .. . ...in tu naj nadaljujem iz naslednje številke Družine od 4. feb., ko njen dopisnik KS poroča iz Rima. Pove nam, da se je papež Pavel VI. udeležil z nekaterimi kardinali sklepne dejavnosti tedna krščanske edinosti. Prisotni so bili tudi prezbiterij an ci in luteranci. In poročevalec pravi takole: — V priložnostnem nagovoru je papež povedal, kako so zgodovinske okoliščine razde lile Kristusovo Cerkev. Čeprav danes te težave gledamo v drugačni luči, jih pri obnavljanju edin-stva ne smemo podcenjevati. Če hočemo premagati razlike, ki so nastajale dolga stoletja, je — po papeževih besedah — “potrebna obnova mišljenja in duha. Danes lahko ugotovimo marsikaj pozitivnega pri posameznikih in skupinah, bogoslužje in molitev spet dobivata prvotni pomeri.” Ob kraju poročila je povedano, da je papež Pavel VI. na tej ekumenski dejavnosti poudaril, kako sta katoliška in pravoslavna Cerkev odkrili, da med njima ni bistvenih razlik, ki bi ovirale edinstvo, in zato je treba storiti vse, da se čimprej uresniči Kristusova želja, da bi bili vsi eno. Pa grem nazaj k Družini od 21. jan., v kateri berem v članku: Prizadevanja za edinost v krajevnih Cerkvah, kjer pravi: ..., da so občestva in drugi nosilci ekumenizma na krajevni ravni pripravljeni za tako posredovanje celoti. Pa na isti ravni berem v članku: Ekumenizem v slovenskem prostoru med drugim tudi tole: Krščanstvo je v bistvu nosilec miru, sprave in ljubezni. Škof Slomšek, ki je bil poln ka- toliške vesoljnosti in obenem zdravega slovanskega ponosa, je oče organiziranega in mnogo-stranskega slovenskega zanimanja za edinost kristjanov. Ob koncu tega članka pa JK pravi: — Življenje bo počasi nemogoče, če se ne navzamemo potrebne širine in obzirnosti. In če po svetu in nekateri doma širijo ozkosrčnost in “edinozveličav-nost” svojih nazorov ali gibanj, moramo mi nastopiti potrebno notranjo svobodo uveljavljanja vseh človekovih pravic. Le zares dober človek je lahko pravi kristjan. In mi njujorški srenj čani smo stopili na pot skromnih prizadevanj, ker .manjka nam še potrebnih moči za veliko stvar edinosti kristjanov. Začeli smo pri najbližnjih, pri bratih Srbih. Tudi letos smo jih obiskali za njihovo slavo Sv. Save. Naš prihod jim je bil dobrodošel. Župnik oče Rogan jih je pozdravil v lepem kratkem pozdravu. Prav tako dr. Zdravko Kalan, ki je poudaril tradicionalno prijateljstvo med Slovenci in Srbi. Sosednji zbor “Zvon” jim je zapel pet pesmi: 4 slovenske in eno srbsko. Njihov predsednik pri cerkve-no-šolskem odboru je Slovence zares toplo in bratsko pozdravil. Naš prihod jim je ublažil njihovo notranje prerekanje, ki ga trenutno imajo. Vse bi se končalo v še boljšem razpoloženju, da je brat Srb, ki je dobil “svetosavsku reč” pri sestavi svojega govora malo pomislil, da bo govoril na svetosavski proslavi, ne pa na neki gimnazijski dvojni zgodovinski uri. Tone Osovnik ni in pohitimo na pevski večer pevskega zbora Jadran! Za odbor: L. K. Darovi za lav@d §¥■ Drisžigie v Oorici CLEVELAND, O. — Liga slov. kat. Amerikancev, 6116 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, objavlja darove pete nabirke za Zavod sv. . Družine v Gorici: C. Kucher, Cleveland Neimenovani, Kanada Neimenovani, Cleveland j Neimenovani, Cleveland Dramatsko društvo Lilija, Cleveland ieiovaisje pevskega zisora Jadran CLEVELAND, O. — Zadnje čase je postal pevski zbor Jadran zelo aktiven. V soboto, 13. januarja, so imeli pevci in pevke prav veselo domačo zabavo v SDD na Waterloo Rd., kjer je bilo zabave in smeha na pretek. V petek, 26. januarja, so priredili kartno zabavo v Euclid Park Clubhouse, v nedeljo, 4. februarja, so organizirali filmsko predstavo v SDD, kjer je Tony Petkovšek prikazoval slike, posnete v Sloveniji. Vse te prireditve so bile dobro obiskane in izgleda, da bo letošnjo leto veliko živahnosti med pevci in našo javnostjo. V soboto, 3. marca, priredi zbor Jadran pevski večer s kosilom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Večerjo bodo začeli servirati ob 6. uri zvečer, ob 7.30 nam bodo zapeli lepo število pesmi, kjer bodo peli v zboru in zapele nam bodo tudi solistke Florence Unetič, Angela Žabjek in Betty Resnik. Zatem se bo nadaljevalo s plesom ob taktih Al Terckovega orkestra. Za kosilo, petje in ples se pričakuje, da podarimo $4 za osebo. Vstopnice za pevski večer si moramo preskrbeti v naprej. Te dobite pri članih zbora Jadran in tudi pokličite lahko za rezervacijo 531-4760 ali 481-0870. Pevski zbor Jadran ibo obiskal Slovenijo — Jugoslavijo to poletje. Avion valeti s clevelandskega vzletišča 13. julija in vrne se 5. avgusta. Prvi teden bo zbor gost Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. Pod pokroviteljstvom Matice namerava zbor peti na treh koncertih, v Cerknici, Ribnici in Ilirski Bistrici. Z avijonom odpotuje okrog 40 pevcev zbora Jadran in ako se želite pridružiti veseli družbi Jadrančanov, se lahko priglasite pri članih ali pri agenciji, ki ima oglas v listu. Da ne pozabimo. Na pevskem večeru 3. marca v SDD želijo pevci zbora Jadran obdariti nekoga s tem, da bo dobil prosto vožnjo na avijonu za v Ljubljano in nazaj. Torej bodimo sreč-; $10.00 20.00 20.00 40.00 20.00 Skupaj $110.00 Vsem darovalcem prisrčna hvala! Lepo prosimo še za na-daljne darove. J. Žakelj Umske misli hi konoeri LJuiiijasišaifov MILWAUKEE, Wis. — Zimski mesec februar-svečan ima ima 28 dni in če je na Svečnico toplo, in brez snega, prinese v kratkem snega in trpkega mraza. Pomembni dnevi v tem mesecu: so rojstni dan 16. ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki pade na 12. svečana, in rojstni dan prvega ameriškega predsednika G. Wasbing-tona, ki pade na četrtek, 22. svečana. Važen je tudi Valentinov dan v sredo, 14. t. m., dan, posvečen vsem zaljubljencem. Za nas Slovence j e važno , omeniti. da je 8. februarja T849 u-mrl slovenski genij-pesnik France Prešeren. Naj še omenim, da je preteklo nedeljo, 4. februarja, v Chicagu prvič gostoval v Ameriki ljubljanski akademski pevski zbor “Tone Tomšič” in akademska folklorna skupina “Franc Marolt”. Istočasno je ta slovenska kulturna skupina bila prva, ki je nastopila v tej stari čikaški koncertni dvorani, sedežu čikaškega simfoničnega orkestra. . * Koncert je bil v skoraj razprodani dvorani izvrstno izveden. Dirigent Marko Munih je odlično uspel s tem akademskim mešanim pevskim zborom iz Ljubljane; vse pesmi so izzvenele v stilu bel-canta. Dirigent M. Munih je posvetil naj večjo skrb prikupnemu oblikovanju glasov, lepemu in ubranemu petju, lepi in razločni izgovorjavi materinega jezika. Tudi godci in Maroltova plesna skupina je odlično izvedla svoje narodne plese, posebno so vžgali narodni plesi v stilu “srbskih opank”. Dirigent Marko Munih, koreo-grafer Mirko Ramovš, pevci plesalci in godci so na koncu koncerta prejeli dolgotrajen in navdušen aplavz. Ljubljanskim gostom želimo v koncertih širom Amerike naj večjega umetniškega uspeha. Naj dodam še, da so ljubljanski pevci posvetili zadnjo pesem “Gor čez izaro” navzoči ustanoviteljici in častni predsednici Slov. ženske zveze ge. Marie Prislandovi. Pa sem se cb tej priliki čudil, da ob pričetku koncerta ni bilo izrečene od čikaških organizatorjev običajne prijateljske dobrodošlice. Med sporedom sta prišla v o-spredje odra pevski par, lepo dekle v narodni noši in mlad pevec z lepo negovano brado, kjer sta nam, ona v angleščini, javila nekaj sprememb v pevskem sporedu. Ko pa je Ljubljančan začel z “dame in gospodje”, me je nekaj neprijetnega streslo, ker tako naslavljanje je bila navada v rajnki Avstriji, zelo pa dvomim, da bi imeli to navado v današnji Jugoslaviji. Lepše in pravilnejše bk bilo, če bi napovedovalec dejal “Dragi rojaki in rojakinje”. Isti par je ob koncu sporeda javil, da bodo pesem “Gor čez izaro” zapeli v čast na-voči častni predsednici Slovenske ženske zveze ge. Marie Prislandovi. Toda nekaj se je obema zataknilo in nista mogla pravilno izgovoriti tega imena, tako da so jima iz dvorane rojaki pomagali izgovarjati to ime. Znak, da napovedovalca nista bila pripravljena, da bi se izognila tej mali nepriliki. Zelo neprijetno je tudi, če se kdo sili vriskati, pa ne zna, oz. ne more. Nekaj takega se je pripetilo tudi pri plesalcih, ki so poskušali vriskati, pa jim ni uspelo. Pa mi je nek gorenjski rojak šepnil na uho: “Kdaj pa ste Ljubljančani znali vriskati?” Drugače pa je bilo vse tako, kot pravi slovenski pregovor: “Izogibati se grešk in lepo vedenje je potrebno sa-mo grdim in starim ljudem — lepim in mladim vsi vse oproščamo! Ljudje in časi se spreminjajo. Pred leti, ko sem samo pomagal pri gostovanju Slovenskega pevskega okteta iz Ljubljane, so mi nekateri očitali, da pomagam komunistični propagandi. Pri tem koncertu ljubljanskega akademskega pevskega zbora so skoraj isti rojaki prodajali | vstopnice, propagirali in organizirali avtobus za prevoz v Chicago in navdušeno ploskali na koncertu. — Seveda le kot Iju-. bitelji slovenske kulture! I « Kot redni poslušalec sobotnih radijskih prenosov iz Metropo-, litan Opere iz New Yorka sem pred par tedni v odmoru naletel na razgovor, ki so ga imeli tenor Tucker, bariton Merili in sopranistka Zinka Milanov. Na j vprašanje, kje so začeli svojo o-perno kariero, je Tucker odgo-I voril, da je začel v New Yorku, , bariton Merili v Brcoklynu, sopranistka Zinka Milanov pa je rekla v lepi angleščini, da je za-čela svojo kariero v Jugoslaviji. Prvič je pela v Verdijevem Trubadurju v ljubljanski Operi leta 1927. Ker sem bil navzoč pri tej predstavi, se spomnim dobro, da je prejela nešteto cvetja, a-plavza in da je bilo pol gledališča Zagrebčanov, ki so navijali za svojo pevko Zinko Milanov-; Kune. Po tej krstni predstavi je i pevka dosegala po celem svetu največje uspehe. V New Yorku je 25 let neprestano pela glavne vloge in je bila priznana kot največja pevka na svetu. Danes je profesorica petja na univerzi v Bloomingtonu, Indiana. L. G. Eiffelovega stolpa ne kodo podrli V Parizu so se v zadnjem času sirile novice, da bo treba v kratkem podreti Eiffelov stolp, češ da ga je zob časa že tako načel, da bi bila obnovitev stolpa dvakrat dražja, kot če bi ga podrli. Družba mora po pogodbi skrbeti za vzdrževanje stolpa do konca leta 1979, porabi pa za vzdrževanje stolpa letno 3.6 milijona frankov. Lani je bilo na stolpu 2.6 milijona obiskovalcev, dohodkov je bilo 15.6 milijona, po odbitku vseh stroškov pa je ostalo nekaj manj kot pol milijona frankov. Previdnost pri očesnih lepotičjih Les Angeles, Kalf. — Dr. L. A. Wilson, očesni strokovnjak v Augusti, Ga., je odkril, da je skoraj polovica očesnega lepo-tieja okužena z raznimi bakterijami, ki morejo povzročiti vnetje očesa. Dr. Wilson, ki je profesor na Medical College of Georgia, je imel predavanje na sestanku znanstvenih pisateljev, ki ga je sponzorirala organizacija “Research to Prevent Blindness, Inc.” Izjavil je, da je doslej preiskal in pregledal razna očesna lepotičja od 460 žensk. Od teh je bilo 155 okuženih z raznimi bakterijami. Izgleda, da so največ j a nevarnost okužbe neznatne praske, ki jih povzročajo ostre majhne kr tačice in drugi pripomočki za lepotenje očesa. iANADSKA DOMOVINA iz slovenskega Toronta Kakšen pa je dober tisk? potrebam teh slojev. In končno, >, doiber časopis je delček življe- Mesec februar navadno ime- nja; vsaj ^delček vsakega dne. ^jemo mesec dobrega tiska. Hvalevredna navada katoliške a'ktivnosti je bila, da smo v tem ^ssecu šli cd hiše do hiše in sPominjali znance, prijatelje in j|avadne sosede, da je mesec fe-rUar čas, da se naročijo na do-r° čtivo. Februarski dnevi so u dnevi tiskovnih kampanj. P°stoli dobrega tiska so iskali ^vih naročnikov, pobirali na-račnino in tako širili resnico. Ta tivnost se je zelo unesla, ker Pastirji “prezaposleni” z dru-gimi zadevami in pa ker je go-ecncst apostolov za dober tisk °Pustila. Ni pa s tem preneha-a Potreba po dobrem tisku; tudi 1 nihče odpravil dolžnosti pod-Pn-ati in širiti dober tisk. Ta 2° ^nost je še vedno bistvena n«čilnost aktivnega katoličana. ^ *-akšen pa je dober tisk? Do-^ Hsk bo pisal o važnih do-, , ki se dogajajo doma in cai°^ sve^u- Poročila o novi-piši Prinašaj° Hasti dnevni časo-ie 1 Njihova prvovrstna naloga pr^nasati kolikor mogoče toč-godp 0Gieklivna poročila o do-en^ ^asoPis, ki poroča samo zgodjbe, ni dober časo- Ker ljudi obvešča, jih poučuje in zabava, zato jim je tako dobrodošla jutranja izdaja kakor večerna. Komaj čakajo na svoj časopis. Postal je del njihovega življenja. Zakaj ne bi slovenski bralci aplicirali gornjih skromnih misli o dobrem časopisu tudi na slovenske razmere. Kako naročniki “Ameriške Domovine1’ težko čakajo vsak dan na svoj časopis. Žal, da so tolikokrat razočarani, ne nad pisanjem, ampak nad pošto. To pa že ne spa-' da več pod poglavje dobrega tiska. Por. en° stran l118- Tak Predpustna doba Letos bo pozno Velika noč. To se pravi, da bo dolg predpust. Predpust je pa doba veselih norčij, zabav in najrazličnejših .dobrot za telo. Predvsem zadnje dneve pred pepelično sredo vse hiti z zabavami. Pustne veselice in banketi, plesi so nekak višek tovrstnega človeškega izživlj a-nja. SLOVENSKI DOM V TO- župniji Marije Pomagaj je imel' lal v misijonu in lepo umrl v svoj redni sestanek v četrtek, 1.; mestu. Jaz pa čakam na božjo februarja. Bil je lep večer. Brali trobento, pa sem postal nekam smo Sv. pismo, brali pisma ti-j gluh in se bojim, da je ne bom stih, ki so po nasvetu Sv. pisma tako hitro slišal... Bog sam ve zapustili vse in šli oznanjat res-1 in On bo poklical mene in Vas, nice Sv.’ pisma v kraje, kjer Sv.! da se enkrat srečamo pri nebe-pisma še ne poznajo, kjer je šejških jaslicah in tam bomo govorili in klepetali na vse večne čase. Amen! Vaš hvaležni bengalski misi- tema in revščina. Sklep večera je bil, da bo krožek pripravil prodajo peciva in zajtrk ter nekaj daril za zadnjo jonar nedeljo v februarju. Člani bi radi nabrali nekaj stotakov, da bi jih poslali za gobavce na Madagaskar in za zapuščene in osirotele otroke v Južni Vietnam. Brez dvoma so ta bitja naj večji reveži današnjih dni in še vedno velja zagotovilo: “Karkoli ste storili kateremu teh malih, ste Meni storili.” Kdor je torej pripravljen storiti kaj dobrega tem najubožnejšim, naj gotovo pride blizu v dvorano pri Mariji Pomagaj v nedeljo, 25. februarja, in naj daruje ter pomaga. Bog plačaj! Krožek je tudi sklenil poslati $50 bolnemu misijonarju o. Loj”-zetu Demšarju v Kalkuto, Indija. Bolan je, ker mu srce odpoveduje. Naj kar sam pove, kaj se mu je zgodilo. ^ . , tisk je treba odklanjati. RQNTU na 864 Pape A ve. bo žiti Cber GasoPis bo skušal razlo- imel svojo pustno prireditev v v dogodke, pokazal bo na soboto, 3. marca, ob pol osmih ih t e’ ’ki S0 PriPeljaii do takih zvečer. To bo banketni večer, ki tudi ^ dogodkov in bo obenem po veselosti in obsegu ne bo nič (j Pokazal na posledice, ki jih zaostajal za (tradicionalnim sil-j^podki morejo imeti. Z drugi- vestrovanjem. V zadnjih pred-^ besedami: časopis, če hoče, pustnih dnevih je v Torontu tež-pr Jevd0ber, mora dogodke tudi ko dobiti dovorano in baje še ”Vičrto razlagati. i težje godce, ki bi igrali. Zato ober časopis pa ni samo tisti Društvo Slovenski dom že sedaj Lojze Demšar S.J. Misijonar se poslavlja Bengalija, 17. 12. 1972. Dragi mladi misijonski prjatelji! Še en teden, pa bo Božič, ko boste postavili jaslice, položili Detece Jezusa v jaslice pod smrečico v majhno štalico, na šli Trije Kralji. Tudi Vi še lansko leto niste mislili niti ne sanjali, da boste za Božič dobili pisemce iz teh krajev, od koder so prišli Trije Kralji. Božja roka tega Deteca me je vodila 26 let po slovenski zemlji in me pripeljala v Indijo Koromandijo, kot smo jo včasih imenovali... tukaj me 37 let vodila in varovala vseh nevarnosti, da sem mogel ljudem, ko so še sedeli “v temi in smrtni senci”, govoriti o neizmerni ljubezni Božjega Deteca... še se spominjam Božiča v Morapaju, kjer sem bil prvič kot duhovnik, v misijonski deželi, cerkvica je bila napolnjena do zadnjega kotička, spovedovanja ne konca ne kraja in začela se je maša v napolnjeni cerkvici, kako so Nikolaj Novak: MED FANTI 17. PEŠPOLKA V JUDENBURGU strani mu bosta stala Mati Ma-!navdušeni Peli božične pesmi, ti, rij a in sv. Jožef, pred vratci §a 8e Pred letom niso poznali, hlevčka bodo stali betlehemski Pa-pir, razla ki prinaša novice in jih spominja ljubitelje takih zabav ga. Njegova vloga je tudi na SV010, predpustno prireditev.1 Kati na okolje, v katerem ga Vstopnice za večer so izredno o^leio, da se to okolje v vsakem Pcceni- “Navadni ljudje” bodo sodU izboliša- Krivico mora ob- plačali $6. Kdor pa hoče biti Vi, kar je lažnivega in obsod- “nenavaden”, bo pa plačal samo pQ Vrednega je treba jasno in $5- Nenavaden gost lahko posta-St,;SUmno zapisati, da se bodo ti-! n.e vsakdo, ki bo prišel v dvora- j kop 1 Se Vrivajo pod kakršno no tako zakrinkan po obrazu im bod aVtoriteto, premislili in ne. v oblačilu, da ga ne bo nihče da 0 Podrejenim delali krivic, I sPCZinaL Liudje smo že tako u-11" ne bodo izrabjali. V skvarjeni, da težimo za tem, da jih ?nogih ^ Primerih fnore in mors nencLvndni * ncidevcimo si stgdPis ~~ da je res dober__po-j maske. Revež hoče veljati za bo- gov!hglaS Hndstva, branilec nje-; Šate£a> neuk za izobraženca, ag . Pravic in nosilec njegovih mlad za odraslega, starec za mla— lraCii- | deniča, lažnik za resnicoljubne- Hščm? ČaS0pis bo tudi zbira-'gain podobno. (Skoraj bi lahko Žil0 ,tocka. sredstvo, ki bo dru-! rekl1’ da je tollko vrst mask> Pred!- alce in blago, ki je na: kot je ^udl Liudje z maskami ih tiste> ki Ponujajo delo!torej ibc,do imeli P°Pust v S1°-zaba, e’ ki §a iščejo, prostore venskem domu na pustnem ban-oddih6 in tiste’ ki so zabave in ketu v soboto, 3. marca, zvečer, funkep ?0trebni- To je važna Lep° vabi odbor-drUži 1',a basoPisa v skupnosti, da ~ druž.bo ^Sam0 raziične sloje, ki P°ihaa "Gstaviai°> ampak tudi ka zadovoljevati različnim Za gobavce in zapuščene otroke Baragov misijonski krožek v V BLAG SPOMIN obletnice, odkar je mirno zaspal v 'Z\ NAŠ LJUBLJENI, NIKDAR POZABLJENI -OPROG, OČE, STARI OČE, BRAT IN STRIC Jernej Hribar Svoje blage oči je zatisnil za vselej 16. ^februarja 1970 v Lethbridgu, Alberta, Canada odkar !!a Z!.,leti tri Spominjamo se srečnih dni, °dšel „ fustl1 81 nas Tl,- ko živel še med nami si, naš a • kjer nl nadl°g> odkar ne slišimo Tvoj glas, uragi oce m. soprog. vse pusto, prazno je pri nas. 2 a 1 u j o č , V tihem grobu mirno snivaj, sanjaj sladko večni san, duša Tvoja pa v višavah, kjer ji sije večni dan. bethbrid 'ge, Kanada, soproga ANTONIJA, HČERKI, SINOVI in ostalo sorodstvo. 13. februarja 1973. “37 let v sreči in trpljenju” Kalukutta, 17. 12, 1972. Ne vem, ali sem se Yam že za-! hvalil za Vaše darilo $50, ki ste mi jih poslali lansko leto za Božič,- posebno še g. Gorše, in za krasno pisemce, v katerem mi pišete o Vaši delavni ljubezni do misijonov. Na žalost sem moral opustiti vsa pisma že od aprila, ko me je pograbila bolezen, srce j e odpovedalo... vsaj leva stran — pa tako še nekako živim in počivam v našem vzgojnem zavodu sv. Frančiška... kako do j go ... le Bog ve, več ali manj, ali ’ gotovo ne preveč dolgo, kot sem prej pričakoval... Človek obrača, Bog pa obrne, kot smo doma rekli... pa Bog že ve, kaj dela — čim bolj berem življenjepis svetega škofa Friderika Barage, vidim, kako sem še daleč, daleč za njim; on se je boril s snegom in ledom, a jaz pa s tropsko vročino, ki me je na koncu zlomila in “ukrotila”. Zdravnik pravi, “eno leto popolen počitek,” pozneje bomo videli, ali srce se ne da popraviti, ne zaflikati, ne zašiti, žila pušča, le čudež Vas lahko pozdravi, moja znanost ne more! Tako . sedim v sobici in mislim na misijone, v katerih sem preživel 37 lepih, nad vse l,epih let, v sreči in trpljenju, žalosti in radosti. Ker počivam, sem Vam napisal par vrstic iz svojega življenja, da boste videli in vedeli, kako mi tukaj v Indiji hodimo po stopinjah svetega škofa Barage, četudi ne žanjemo uspehov, kot jih je on, pa le skušamo, kolikor nam je mogoče duše voditi v betlehemski hlevček k Jezusu. Še je nekaj slovenskih misijonarjev v Bengaliji, kot p. Jože Cukale, ki ga Vi mogoče poznate, pa p. Poder-žaj, Ehrlich Janez (nečak dr. Lamberta, ki je umrl v Ljubljani med drugo vojno), pa moja malenkost, in hr. Janez Udovč in Poldek Vidmar, oba Dolenjca — seveda vsi lezemo v leta, najmlajši Cukale mora biti okoli 55, če že ne več, a drugi smo pa vsi čez 60 let stari... naraščaja pa ni, tudi domačih je zelo malo. Vaše molitve in žrtvice naj nam pomagajo, da dobimo naraščaja, novih domačih duhovnikov in škofov, tda potem mi lahko gremo v miru počivat na božjo njivico, kjer že spijo trije misijonarji: Viktor Sedej, ki ga je komaj 61 let starega rak pobral; in brat Drobnič Franček, ki je tudi imel raka; in Jože Vizjak, rojen v Ljubljani, ki se je izde- pastirčki, vsak z malim darilcem za Novorojeno Detece, in nad hlevcem bo frfotal angel z božjim naznanilom “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki ljubijo Boga”, nekateri od Vas bodo tudi na robu jaslic postavili Tri Kralje, eden bo na konju, drugi na kameli in tretji pa peš, pa vsak bo kaj imel v pa jih je moja beseda poučila, moja roka krstila, in Božje Detece pripeljalo v Betlehemski hlevček.... Kot je iz milijonov vzhodnjakov Božje Detece izbralo le tri Kralje, tako je izmed milijonov slovenskih mladcev mene izbralo, da sem prišel sem v Bengalijo in mu napolnil božji hlevček v Morapaju z novo-j krščenimi Bengalčki. Ni samo roki, zlato, kadilo in mir o ... ti betlehemski hlevček za misij o-kralji prihajajo iz daljnih, dalj- narda’ ^ud^ kldzev P0^ Pride v nih misijonskih krajev, iz kate- n.leSovem življenju, tudi Kalva-rih Vam prihaja to pisemce, iz rHa Pride... a za njo pa Veliko-daljne Indije ... Takrat jim je ncčno iutr0’ ki se nikdar ne kon-vzelo mesece in mesece, da so ■ ■ ■ Misijonarji smo ena veli-prišli iz Indije do Betlehema, a ka Dožja družina, vsak ima svo-danes bi še eno noč ne vzelo, dMo, eden je zdravnik in zdra-zvečer sedejo v aeroplan v Del- 'd bolnike od raznih bolezni, hiju, ki je prestolnica Indije, in drugi je duhovnik, ki oznanja opolnoči hi že bili nad Betlehe- Dcžjo besedo, tretja je misijo-mom in videli Betlehemsko narka> ^ poučuje v šoli in vodi zvezdico, ki bi jih predvodila. II. Črnomlja. Naj tu navedem dogodek, ka- Ni mi potrebno opisovati vse-terega sem doživel na kolodvo- ga prizadevanja moje drage ma-ru, ko smo čakali vlak za pdhod me, da mi je postregla, kolikor iz tega mesteca. Skupno nas je je bilo mogoče, da nisem bil pobilo nekaj čez 10 vojakov, kateri treben ničesar onih šest tednov smo bili poslani iz okrevališča, mojega dopusta. Poskrbela je Jaz sem bil edini Slovenec, ve- tudi, da je napolnila moj kovček čina so bili Poljaki in tudi eden z raznimi dobrotami, ko je pri-Romun. Bilo je več civilistov in šel čas mojega odhoda v Juden-med njimi tudi nekaj žensk. Vsi burg. smo čakali na vlak, kateri jej Priglasiti sem se moral na po-imel zamudo. Ko smo se spreha- veljstvu pri dopolnilni četi 2. jali po peronu, smo videli na maja 1918, torej 10 dni pred o-drugi strani perona vojaški vlak, no nesrečno tragedijo, in sem bil ne iz živinskih, ampak osebnih,1 takoj prvi dan poslan na zdrav-boljših vagonov in smo takoj iz- niški pregled, kateri je bil iz- vedeli, da je ta vlak pripeljal naravnost iz Nemčije en bataljon nemškega vojaštva na tirolsko fronto. Ta čas so imeli tam me-nažo in so hodili v jedilni vagon, kateri je bil priključen k temu vlaku. Ko smo se mi po peronu sprehajali, je nenadoma priletel kos lepega belega kruha med nas. To sta dva Poljaka brž pobrala, potem so spet vrgli par škatelj piškotov in tudi nekaj cigar. Takrat se je zaslišal iz vagona krohot ošabnih Nemcev, kateri so metali ven te stvari v * zasmeh, da so s tem naredili j grdo šalo na račun avstrijskega! vojaštva. Vedeli so, kako je iz-j stradano. redno natančen. Vseeno sem bil spoznan za nesposobnega za na fronto. Takoj drugi dan sem bil prideljen k četi, katera je bila nameščena v barakah. Tam so tudi ta čas bili nameščeni trije “marš” bataljoni pod številko 40 maršbataljon. To so bili v veliki večini letniki 1900, vpoklicani dva meseca pred uporom. (Dalje sledi) CLEVELAND, O. Help Wanted — Female ŠIVILJE | Iščemo izkušene šivilje. Pri-Ko sem doživel in zapazil ne-1 jazna okolica. Dobra transpor-premišljene Poljake pobirati, kar tacjja. 7:30 zj. do 3:00 pop. Ogla-so metali ošabni Nemci nam site se °d ponedeljka do petka, vsem v zasmeh, mi je prišlo na misel, kako nas Slovence ne sa- j mo izkoriščajo, ampak si privo-! ščijo tudi sramotne šale z nami OHIO KNITTING MILLS, INC. Tudi Vi, mladi misijonski pri- mladino k Jezusii^kjot znana Mati Ksaverija Pirc, ki je bila v jatelji boste šli s Tremi Kralji ^ dcmovini pred Par leti’ naša M-pred jaslice in prosili Betlehem- Magdalena iz štajerske je zdrav- sko Detece, kot smo ga v mlado- sti prosili doma na sveti večer: “Še en očenaš k Novorojenemu Detecu za poganske otroke, da bi tudi ti enkrat spoznali Božje Detece, ga vzljubili in častili in enkrat k njemu v nebesa prišli.” Nisem takrat mislil, da bom čez 20 let tudi sam zajadral proti vzhodu v misijonsko deželo Indijo in 37 let oznanjal “poganskim otrokom” ljubezen in dobroto Božjega Deteca iz Betlehema, nisem sam vedel, da bom enkrat v deželi, od koder so pri- nica že 40 let in na tisoče duš je pripeljala v betlehemski hlevček, misijonski bratje pomagajo misijonarjem z ročnim delom, zidajo hiše, obdelujejo polja, kot naš brat Poldek Vidmar s svojim traktorjem v Bengaliji, in tisti, ki ne morejo več, pa molijo za uspeh mlajših sobratov ... vsak ima svoj način, kako pripeljati duše k Detetu. (Bo še) 1874 E. 61 St. SNEŽNA GOS se je vsedla na glavo Mrs. Jen Bartlett v bli-! zini Hudsonov ega zaliva v Ka-\ nadi. Mrs. Bartlett, njen mož, ki List fe offlšan! BELLEVILLE, Ont. — Ameriško Domovino redno berem. List je odličen in mi prinaša veliko veselja z. novicami, povestmi in raznimi drugimi sestavki in članki. Svet je v zatišju, vojne uradno zaključujejo, pa se komunistični svet neprestano in s polno močjo pripravlja na nove, da mu kaka priložnost ne bi ušla. Komunisti čakajo, kdaj bo Amerika ‘zadremala’, pozabila na svojo nalogo, se posvetila svojim lastnim domačim težavam. “Ameriko je treba uspavati,” je stalno komunistično vodilo. To je treba doseči s spretno propagando in s še bolj spretno in premeteno politiko. Ko bo Amerika zmanjšala svojo čuječnost, omejila svoje oborožene sile in opustila njihovo stalno moderniziranje, tedaj bo nastopil za Sovjetsko zvezo njen čas. Vse to razmišljam, ko prebiram Ameriško Domovino in sledim razvoju po svetu. Uredništvu AD, pa tudi vsem njenim naročnikom in čitate-Ijem iskrene pozdrave! William Margan sebi v zabavo. Dejal sem si: Nikolaj, ne pritakni se nobene stvari, čeprav bi pri priči umrl od lakote! Takrat se mi je vzbudilo izredno ogorčenje in mrž-nja do ošabnih Nemcev, kar u-pam, da mi ne bo Bog štel v greh. ■Po kratkem čakanju je prišel naš vlak, da smo mogli pustiti ohole Nemce s prezirom na njih ošabnost proti nam. Tretji dan po tem dogodku se pripeljem ob 11. uri zvečer na mojo zadnjo postajo — Črnomelj, kateri je bil in je še tudi danes oddaljen od moje vasi Preloka 20 kilometrov. Ne morem opisati mojega hrepenenja, da bi čimprej zagledal mojo mamo, kakor tudi staro mamo in starega očeta, takrat še živih, zdaj že davno pokojnih, kakor tudi mojega mlajšega brata. Naj pripomnim, da je bil oče takrat v Ameriki in se je takoj po vojni vrnil domov. Kaj naj naredim ponoči, ko ni nobenega prevoza? Da bi kje prenočil, ne bi vzdržal od hrepenjenja po svojih dragih, tako grem peš, opirajoč se na palico radi bolne noge. Ne kakor tudi moje mame občutka našega srečanja, nepričakovanega po moji burni, težki hoji iz (33) Help Wanted — Female BOOKKEEPER Part time—Small office Mature woman with experience in all phases of bookkeeping and payroll taxes. Vicinity of ! E. 65 St. and St. Clair. 432-3330 (35) MALI OGLASI Iščejo stanovanje Iščemo 4 opremljene sobe, 2 spalnice in garažo, če mogoče, okoli Waterloo Rd., ali v Eu-clidu, en otrok 15 let. Pišite na F.M. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. ali kličite 431-. 0628. -(31) Odtaja se samo na vrhu Svet na skrajnem severu on-je vnet prijatelj prirode in foto-' stran tečajnika se običajno odta-graf, ter 18 let stari njun nečak ja poleti le na vrhu, med tem ko so se mudili nad dve leti v pr e- v globini ostane zamrznjen. delih severne Kanade in snema- Kratko poletje vendar omogoča li zgodbo za televizijo “Let ne- rast mahovom in lišajem, ki nu-verj&tne snežne gosi”. j dijo hrano severnemu živalstvu. Naprodaj EUCLID — BEVERLY HILLS novi dobro zidan ranch (custom built) tri spalnice, rekreacijska soba, klet, velik lot, fino izdelan. BLIZU E. 200 ST. dobro ohranjen (well kept) Colonial, obložen z aluminij, tri . . spalnice, klet, krasno dekoriran, ,rU v™-;« ___Li dva garaža, pridite pogledat — dajte ponudbo! RUSSELL DEVELOPMENT Euclid— blizu E. 250 St. kupite, predno gremo gor z ceno! dva zidana ranča na raz-jpolago, eni z dvojno priključeno garažo, tri spalnice, polna klet, tudi z aluminij am obiti ranč in z 4 spalnicami Colonial. Pridite pogledat! Odprto v soboto in nedeljo od 2. do 6. ure. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (32) CLEVELAND, O. Male Help Wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (35) Help Wanted Male FORGE SHOP HELP Hot work, will train. Apply in person at 8010 Aetna Rd. _____________ (32) Helper for sheet metal fabricator, for lamp manufacturer. Steady work. Hourly rate. Apply ACME LIGHTING PRODUCTS 4667 E. 40 St. (35) Help Wanted TAILOR—FULL TIME Must be experienced and have references. 621-2818 (32) Nenavadna 2-družinska Blizu Freeway. Stanovanje zgoraj ima 4 spalnice. $16,500. PERME REALTY Član U.M.L.S. 731-4300 26100 Brush Ave. (34) Zakaj plačujete najemnino? 7-sobna hiša, severno od Lake Shore Blvd. Samo $12,900. PERME REALTY Član U.M.L.S. 731-4300 26100 Brush Ave. (34) NAPRODAJ Dvo-družinska hiša in enodružinska hiša v Collimvoodu. Kličite KE 1-9286 (34) Boleslav Prus: STRAŽA in celoletni pridelki! Tam pa leži Burek; že so ga začele trgati vrane in izpod žolte dlake mu gledajo krvava rebra. Tu je pa njegova bajta — brez oken, brez vrat, brez strehe; samo iznad okajenih sten moli dimnik. “Kako je bajta majhna in kako visok je dimnik...” je razmišljal Polž. Okrenil se je in odšel na hrib ‘Čemu neki? ...” je zagodr- žek? ... Rajši nisem več kmet, njal in mahal s pestjo po zraku. “Kdo me sili tu ostati? ... Nekaj denarja imam, ravno toliko dobim od Nemcev, pa si kupim drugo posestvo. Ali naj tu po- ampak živim kakor Nemec^ ki kupuje poceni zemljo, prodaja jo pa drago in ima denar .. Šel je s hriba k hlevu in legel na slamo, nedaleč od žene, ki je stavim novo poslopje, da mi zo-: stokala v mrzlici. Kmalu je zas-pet zažgo? tu naj gospodarim,; pal. da nič ne prodam? tu naj osta- j Opoldne se je na pragu hleva nem, da mi drugi snedo zaslu-! prikazal stari Hamer, za njim , . , „ „ , , i o njem v vasi m mu morda tudi Kdo je to?.. .Kaj je to?...!kel: I ., . v , . . , i,A. , , . • „ pridejo na pomoč, ioda iz vasi Zagrabite jo!. je završalo “čisto brez zavesti je...” i ni nihče išel; na brezmejni med naselmki. Dva bližnja sta ( Toda Polževka je, ne da bi od- snežni D0Vršini ni bilo niti ene. pohitela na nnb, toda Zofka se (prla oči, odvrnila nenavadno : živega bitja> samo tuintam je skrila med jarki. , odločno: .... . . , J J . ...... 1 so se svetili skozi drevje ognji, ^ rnc Hamer se je približal “Aha... brez zavesti brez za- ki SQ gQreli y bajtah „ . . j vesti.... ! «2e pripravijaj0 zajtrk, Zažgano? je vprašal. j Fric je odskočil osupel, čez “Seveda,” je odvrnil kmet. j hip je pa zašepetal: “Gna-le tam?” je dostavil Fric; “Meša se ji!... vročino ima.” in pokazal z roko na hrib. “Da, ona-ie.” , . . ... “Ali ne bi bilo bolje, ko bi!; sel za druSimi v naselbino- mrmral pri sebi. | Izmučeni razum in razvneta ! domišljija sta učinili, da je vča-In sfisnivši Polžu roko je od- sih sanjal kar z odprtimi očmi. bili vi nam prodali posestvo?.. č je dejal Fric čez nekaj časa. Zdanilo se je že, iz naselbine so pripeljali slamo, hleb kruha Kmet je povesil glavo in mol- j in steklenico mleka, Polž je pa Glej zopet je pomlad in Polž vlači z brano za oves. Pred njim hodita kostanjevca, mahaje z repi, nad njim čvrče vrabci, tam se Stanko ogleduje v reki, tam pa jezdi graščakov svak na konju, ki ga ne more brzdati. Izpod mosta, kjer pere žena perilo, se razlega čofotanje, na vrhu kriči Andrej ček, Lenka mu pa odgovarja iz izbe ... hodil kar naprej po dvorišču, po Kljub velikemu prizadevanju katerem se je vlačil smrdeč dim je skedenj pogorel, od vse bajte, od pogorišč. Sklenile so se mu so pa rešili del sten. Nekateri i kakor obupanemu povešene, ro-naselniki so še zalivali z vodo; ke, .on je pa hodil, ogledoval in pogorišči, drugi so pa obstopili, navdajala ga je bridka bolest. Polža in njegovo bolno ženo. j Tu pod lopo leži stol in klop. “Kam pojdete sedaj?” je za-j Kako sta stara!... Sedel je na čel zopet Fric. ; njih, ko je bil še otrok in včasih ' smrad po dimu bd pogorišč in j “Nastanimo se sedaj v hlevu,” i delal s pipcem zareze in križe,! hipoma — mu je vse omrzelo: j je odvrnil kmet. ^ o! še zdaj se poznajo. Tu je pa! omrzela mu je reka, v kateri sej Nemke so šepetale med seboj,' skrinja, celo s ključem v kiju-| nikoli več ne bo ogledoval Stan-j da naj bi ju vzeli v naselbino, čavnici. Kmet jo je odprl in; ko, hribi pokriti s snegom, baj-j toda naselniki so majali z.gla- privlekel iz nje manjšo vrečico I ta tesna, pusta, brez strehe, z A? tem hipu je začutil Polž vami, češ da je bolezen Polžev-kina morda nalezljiva. Fric se je hitro pridružil zadnjemu mnenju in ukazal bolnico prenesti v hlev. “Pošljemo vam sem,” je dejal Fric, “vsega, kar potrebujete, potem bomo pa videli...” “Bog vam povrni,” je odvrnil Polž in sklonivši se ga je objel za noge. Naselniki so sje začeli razhajati. Fric je pustil eno izmed žensk pri bolnici, enemu izmed hlapcev je pa ukazal pripeljati slame za pogorelce. Hermanu je pa zašepetal, da naj se takoj pelje v A/bljo, po mlinarja Knapa. “Danes bomo' menda končali račun s tem kmetom,” je dejal proti Hermanu. “Zadnji čas je že!...” “Brez tega,” je odvrnil Herman in pokazal z glavo na pogorišče, “ne bi bili vzdržali do pomladi.” Fric je zaklel. Kljub temu se je prijazno poslovil od Polža, svetovaje mu, da naj ženo pelje k zdravniku, ker je zelo bolna. Sklonivši se nad bolnico, je re- s srebrom in večjo z bankovci, i grdo štrlečim dimnikom. Vse ter obe skril v kotu hleva, pod! mu je omrzelo in — prvič v ži-j suho mrvo. Ko je storil to, je j vij en ju je zahrepenel zbežati | postal zopet ravnodušen protiodtod, kam tako daleč, v tako j vsemu in se zopet potikal po | oddaljene kraje, kjer ga ne bi dvorišču. Tu so kupi pepela, iz- nič spominjalo niti na Stanka,; pod katerih mole črna, kadeča1 niti na Ovčarja, niti na konja,; se bruna; to je njegov skedenj niti na to nesrečno domačijo. ‘ SPREJEMNI IZPITI —• Na sliki vidimo mlade fante in dekleta, ki opravljajo v Marcana stadionu v Rio de Janeiro sprejemne izpite za. na visoke šole. Na razpolago je 18,779 mest, prijavljencev pa kar 52,000. V BLAG SPOMIN 13. OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAMICE, STARE IN PRASTARE MAME Anna Varšek ki je zatisnila svoje mile cče dne 13. februarja 1960 Že 13. let Te hladna zemlja krij e. v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in Ti se več ne prebudiš. Kako pozabit to gomilo^ kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo, ves čas do zadnjega je dne. Žalujoči ostali: DOROTHY FERRA, hčerka JOSEPH FERRA, zet in vsi drugi sorodniki. Cleveland, O. 13. februarja 1973. RACE, RACE . 't . Ljubke in prijazne ži-vali, ki oživljajo naše fif I vode. Na sliki vidimo ja-te rac, ki so priletele na ij v tl toplejši jug in se ustavi- || le v Castalia jezercu v Ohiu, kjer voda tudi v najhujši zimi le zamrzne, ker teče sko- , zenj potok Cold Creek. Tujke so se kar lepo pomešale z domačinkami v veliko veselje odraslih in seveda — otrok. Jezero in okolica sta bogata na živežu. Če ga primanjkuje, je dovolj ljubiteljev živali, ki ga jim prinašajo. pa Nemka z dvema loncema vro- davši pa, da stoji neka ženska če jedi. Videč, da kmet spi, ga; pred njim z dvema loncema, je je Hamer pcdrezal parkrat s začutil glad in molče vzel od palico. i nje posodo in žlico. Potem je “Hej! hej! vstanite,” je za- začel hlastno jesti, klical. (Dalje prihodnjič) Polž se je prebudil, sedel in -------0------ si mel ves začuden oči. Zagle- Oglašajte v J*Amer. Domovini’’ ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue 431-0628 GROMOVI POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 SRDffiOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 i > t 5E SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potiebno> da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St, Clair Ave. Cleveland. Ohio 441®^ j Moj stari naslov: ............................ Moj novi naslov: .... MOJE IME: . PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0T* (K.S.K.J.) NAJS’i'AREJŠA SLOVENSKA. KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moška in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladiF1 • posmrtnine za neomejeno vsoto c sa onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo » članom posodi denar za naknp doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpod1’ izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. * v AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Badi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnikaflc«! v naši okolici. IME .... NASLOV MESTO .. DRŽAVA CODE