Naši rojaki v Ameriki. (Izviren dopis.) Odkar je omejeno naseljevanje Ju^oslovenov v Združ. državah Amerike, 'e nastopila nekaka tajna i.onja proti vse^u, kar ni angleško. Slovenska šola v plevelandu se je spremenila v angleško. ^kof Schrembs (nemškega izvora) je ?repovedal. da bi se učilo v slovenskem Ipziku. Potujčevanie se dogaja kar na lebelo. . Zdi se mi dobro. ako bi se zaintereSl.ralo naše jugoslovenske trgovce s pa^iem. da bi prodajali in v slovensko^eriški svet razprodajali naše knjige, evi.ie, razglednice, kipe i. t. d.; pripo- moglo bi se morda nekaj več k zavednosti med našini ljudstvom. Češke razslednice s slovanskimi imeni mest. rek in krajev so povzročile maoi.0 zaaimanja med Čehoslovaki; morda bi iutroslovenske imele enak vpliv med .Jugos.1 oveni. Med večimi jugoslovenskiiini novi- nami. imamo tudi 14 slovenskih časni- kov. 0 katerih bi se pa lahko trdilo. da so skorai več v škodo. kot v probujanje slovenstva v Amcriki. Katoliški lističi so bolj za italijanski Rim. kot za kaj druze- ga, med tem ko drueri, takoimenovaai de- la.vski listi. boli ubiiaio narodno zavest kot io probujaio. Da. še Sokoli, ki so vedno bili le narodniaki. so si nadeli v Chicago ime kot »delavski« Sokol. Ameriški ka_italisti silno preganjajo delavske zveze (Unije): kadar ie kje ka- ka stavka. vedno trdijo. da so isto povzročili tuici. V West Virginiji jc naravnost škandalozno ravaanje z našimi ljudmi. Nad 18 mesecev živiio že premogarji v šoto- rih in strašno prezebajo in trpjjo po- manjkanje v vsem. Lastniki so jih s silo izsrnali iz hiš. zato ker so se hoteli zdru- žiti v del. zvezo. in ko je šel eden izmed delavcev k predsedaiku Z. D. A. Hardin- _rn. so ga obsodili, da je kriv izdaje Z. D. A. V državi Colorado, je bila pred nekaj meseci jugoslovenska vas Pueblo. Jugosloveni so imeli tam prijazne domove, šole, cerkve i. t. d.. delali so v topilnicah: pa narastla je bližnja reka, katera ni le uničila vseh nosestev in lastnine, temveč potopila mnogo našega ljudstva. Zdi se mi, da tudi ta prohibicijska postava zadene bolj Slovane, kot druge aarode. Italijani imaio cele zaloge opojnih niiač. so strah okoličanom, njih naselbin, nobiiaio detektive, in vkljub temu so tnnosfo bolj spoštovani v Zed. Drž. Amerike. kot pridni in potrpežljivi Slovani. Vsegamogočni Dolar je na silno visoki stopnji; napaka ie Da ta, da ga je tako težko dobiti sedan.ie čase, še težje ga držati. In.dustri.ja, ponos Kolumbije. počiva; veliki železni stroji, kateri delajo z inrzlično hitrostjo v boljših časih, stojijo. Delavec pa tava po ulicah in prosi zaman po tovarniških pisarnah za delo. Meso, ki je bilo v primeri veljave dolarja pred vojno še do ceni, (to pa zato. ker so imeli po skladiščih za več let starega bizonovega mesa) je sedaj drago. Naj omenim še. da plin, prah in strašna vročina Dobiia mnogo naših ljudi v zgodni mladosti. Pokopališča z nagrobnimi imeni pričajo 0 tem.