270. številka. Ljubljana, v petek 23. novembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MOD. Uhaja vsak dan *ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenian za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.,~za jeden mesec X gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Z» taje dežele toliko več, kakor poštnina fnaSa Za oznanila plačuje se od četirisfoprie p.tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiBka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in opravnistvo je v Gospodskih ulleah St. 12. DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. V *Ljnl»ljuni 23 novembra. Kakor naši slovenski bratje na Koroškem, ravno tako bijejo gališki Rusi ali Rusini, kakor je nekateri imenujejo, da je razločujejo od Rusov v mogočni ruski državi, boj za svoj narodni obstanek. Razloček je le ta, da se koroški Slovenci branijo proti Nemcem, gališki Rusi se pa morajo proti slovanskim bratom Poljakom, ki jim nečejo priznati jednakopravuosti, katera jim gre po ustavi. Kakor so nedavno še v naši sosednji koroški deželi naši nasprotniki tajili, da bi v tej deželi zares bivali Slovenci, ter Še sedaj zatrjujejo, da je Slovence iznašla še le sedanja vlada in slovensko gibanje vzbudili agitatorji s Kranjskega, ravno tako so Poljaki še nedavno trdili, da v Galiciji Rusinov niti ni, temveč jih je le iznašla Dunajska vlada oziroma grof Stadion. Pa še v marsičem drugem je naš boj za obstanek podoben narodni borbi galiških Rusov. Naši nasprotniki imajo navado, da nas črnijo kot panslaviste in državi nevarne elemente, še huje se v tem oziru godi gališkim Rusom. Vsako njih gibanje se le prerado razkriči za državi nevarno početje in delo ruskih agitatorjev. Nič ne pomaga, da so se že večkrat gališki Rusi pokazali dobre Avstrijce, ter so za državo krvaveli na raznih bojiščih. Poslednji čas tudi večkrat slišimo iz ust poljskih zastopnikov, da bi se radi sporazumeli z Rusini. Toda taka zagotovila so le slepilo, kajti v resnici Poljaki ničesar nečejo odjenjati. Za poslednjega deželnozborskega zastopanja smo zopet videli, kako malo naklonjenosti vlada mej gališkimi Poljaki, da bi Rusinom dovolili, kar jim gre. Za vse njih pritožbe v šolskem oziru se niti zmenili neso. Poljska večina o vseh predlogih rusinskih poslancev prehaja na dnevni red ali pa jih tako dolgo zavlačuje, da se konča zasedanje. Nič boljše sreče pa nemajo njih zastopniki v državnem zboru, kajti še letos je o nekej njih peticiji večina kar prešla na dnevni red, čei, ta stvar je že rešena z neko resolucijo, ki jo je že sklenila lani. Gotovo je državno-zborska večina tako postopala na želje poljskih zastopnikov, ki so jako važen faktor v državnem zboru. Pa tudi Dunajska vlada jim ni naklonjena. Vlada potrebuje za svoje predloge vedno poljskih LISTEK. Zarota v verzih. Zgodovinska povest. Ceikl spisal Ladislav S t r o u p e ž n i c k y ; Poslovenil B o z i n s k y. (Daljo. Vsa pisma, knjige in pošiljke, skratka vse, kar je prišlo v roke velikemu knezu, vse je bilo natanko pregledano, vse je moralo iti skozi roke grofa Panina. Carici pa so morali poročati po večkrat na dan, kaj ravno dela Pavel. K družbinskim zabavam, ki so bile na dvom vsakega večera, smel je princ Pavel samo dvakrat na teden , toda tudi pri takih priložnostih gnetla se je okolu njega cela truma raznih dvornikov, katerim naloga je bila, da so pazili na vsak korak velikega kneza. Da se pri takih okolnostih ni mogla uzbujati sinovska ljubezen v srci mladega carjeviča, jasno je to zadosti; v prsih njegovih ugasnila je polagoma celo poslednja iskrica ljubezni do matere svoje. Mati in sin bila sta si skoro popolna tujca Ona je zrla v glasov, zato se pa tudi na Poljake vedno ozira. Čudno bi bilo, če bi se ne, saj cela dva Poljaka sedita na ministerskih stoleh. Gališki Rusi imajo v državnem zboru le neznatno število poslancev, ravno tako tudi v deželnem zboru, zato jih pa ne poštevajo. V Galiciji je namreč več Rusov nego Poljakov, toda volilni red je tak, da Poljaki morajo vselej dobiti večino. Kako neugodni so sedanji volilni redi za deželne zbore, opirajoči se na zastopstvo interesov, imeli smo že večkrat priliko videti. Na Kranjskem je jedva 5% Nemcev, a veuder so bili dobili veČino v deželnem zboru, Vsakdo se je moral temu Čuditi, a vender ni tako čudno- 10 glasov imajo nemčurji zagotovljenih v veleposestvu in če dobe še mesta in trge, ki so do najnovejšega časa bili precej ponem-čeni, ter se jim posreči še v trgovskej zbornici dobiti večino, pa imajo par glasov večine v deželnem zboru. Temu nenaravnemu stanju je to krivo, da imajo mesta in veleposestvo raz.neroma preveč zastopnikov. Tako je tudi v Istri, kjer imajo Slovani večino v deželi, kakor so posebno poslednji čas pokazale razne občiuske volitve, toda v deželnem zboru pa Slovani le ne morejo dobiti veČine, ker imajo veleposestniki in poitalijančena mesta preveč poslancev. Ravno tako je na Moravskom. Tri četrtine prebivalstva so slovanske, a ker je veleposestvo največ nemško in je po mestih nemški živelj močen, pa imajo Nemci večino v deželnem zboru. V Galiciji so vsi bogatejši posestniki Poljaki, po mestih je poljski živelj močan, torej je čisto naravno, da po sedanjem volilnem redu imajo v deželnem zboru Poljaki veliko većino. Rusi so le bedni kmetje, zavisni od židovstva. Zid je pa povsod podpirajo gospodujoče narodnost, torej v Galiciji Poljake, od tod torej prihaja, da ima pol tretji milijon Rusinov v državnem zboru tako neznatno število zastopnikov. Nič bolje ni bilo prej. Res, da se nemški listi vedno potegujejo za Rusine in vedno vedo mnogo povedati, kake krivice se jim gode. Ko so pa liberalni Nemci sami vladali, se pa njih vlada tudi ni brigala zanje, če tudi so jo vedno verno podpirali. Tako je usoda tega naroda vedno britka, naj že ima vladno krmilo v rokah kdor koli. njem jedino le carjeviča, ki hrepeni opomoči si in okrepiti se ž njeno krono; on v njej jedino le sve-jega ječarja. Kdo naj bi dvomil, da se ni uzbujala časih v mladem srci prinčevem želja po samostalnosti, po svobodi? In kdo bolj pogosto misli na svobodo, kakor jetnik? A kdo bi zamogel take misli v greh pokladati velikemu knezu ? Vse te okolnosti poznal je Grigorij Orlov vrlo dobro in sklenil je, da si je hoče okoristiti v svoj prospeh za uresničenje svoje osvete. Zasnoval si je drzen načrt, katerega je hotel tajno zaupati carjeviču; če ga pa Pavel vsprejme — česar se je nadejal - započeti koj raznovrstne priprave, da ta drzni načrt tudi proizvede. No spoznal je tudi, da mora vse svoje nakane uresničevati z največjo previdnostjo, da bi česa ne izvohal nezaupni Potemkin. In taka previdnost bila je silno potrebna. Gotovo pa tudi Potemkin ni niti za trenotje pustil Orlova izpred svojih pozornih očij, kajti vedel je, da le težko trpi izgubo carske naklonjenosti in da gotovo uporabi prvo pripravno priložnost, da se maščuje. Pa še nekaj druzega slabi ta narod. Mej njim ni jedinosti. Razcepljen je v dve stranki, ki bijeta boj druga proti drugi. Ta boj je v prvi vrsti le slovstveni, a močno upliva na politiko. To je boj za pravopis, boj za slovstveni jezik. Ta boj se bije z jednako srditostjo, kakor se je nekdaj pri nas abe cedua vojska, ali pa borba Vuka Karadžiča s srbskimi 8tarokopitneži. Rusinski ali maloruski jezik je jako podoben ruskemu, razlikuje se največ le v izgovarjanji. Jezikoslovci sami še neso jedini, ali naj se zmatra za posebni slovanski jezik ali pa le za podnarečje ruščine Ta jezik ali narečje se pa ne govori le v Galiciji, ampak tudi v Ukrajini. Imel bi najbrž že znatno literaturo, da ni ruska vlada prepovedala izdajati knjig v tern jeziku in s tem preprečila, da ni nastal razpor v ruskem slovstvu, ki bi bil gotovo v škodo narodnemu napredku. Priznati se pa mora, da ima maloruščina ali rusinščina mnogo prednosti. Bolj je podobna drugim slovanskim jezikom in se ni navzela toliko tujih elementov nego ruščina, ki ima preveliko tujk. Če vse to premislimo, se tudi ni čuditi, da mnogi žele, da se osnuje posebna literatura in 80 se poprijeti fonetičnega pravopisa, kakor ga ima srbščina. Bolj skušeui možje pa spoznavajo, da ta pot ni prava ter priporočajo, da Be poprimejo ruščine. Narodi z malimi literaturami le težko branijo obstanek svoj. Tako sta nastali dve stranki, jedna hoče domače narečje povzdigniti v literarni jezik, druga hoče uvesti velikoruščino. Ta razpor pa mnogo škoduje, ker so se ga Poljaki poslužili v korist svojo ter si ga še nete. Za Rusine je pa položaj tem težavnejši, ker ima Galicija veliko avtonomijo, torej jih Poljaki lahko pritiskajo. Kako pa Poljaki razumejo pravico, vidi se iz izjave nekega poljskega lista, da Poljaki, ker se v Poznanji in Rusiji njih jezik zatira, ne morejo dopustiti, da bi se v Galiciji kje kaj nazaj potisnil. V tej deželi mora gospodovati poljščina. Vedno bolj se pa širi preverjenje, da se v Avstriji drugače ne da doseči sporazumljenje mej narodnostmi, da se izvede jednakopravnost zagotovljena v ustavi. To prepričanje mora vedno bolj Potemkin pa v svoji pozornosti ni ostajal na pol pota, s svojo posebno trumo opazovalcev obkrožil je tudi carjeviča Pavla, o čegar delovanji dobival je Še natančnejša poročila, kakor pa carica sama. O le tej pozornosti Potemkinovi dobro je poizvedel grof Orlov, a izplačal jo je s tem, da je zopet od svoje strani, kjer je bilo le mogoče, marljivo opazoval vsak korak srečnejšega tekmeca in to nikakor ne brezuspešno, kajti precej hitro je poizvedel, da ima Potemkin kaj pogosto zaupljive razgovore in zveze s caričino predčitateljico, mlado in lepo Poljakiujo Hedviko Branicko. Le-ta vest zdela se je Orlovu toliko važnejša, ker je tudi on sam zapazil v dvornih družbah ne jedenkrat, da caričin ljubljenec na kaj očiten način odlikuje gori imenovano plemkinjo poljsko. Orlov je modroval: Ako bi se mi posrečilo, da ucepim carici v glavo, da Potemkin ljubi Hedviko Branicko, osvetila bi se Žaljena Katarina v svojej strastvenoj (ljubosumnosti gotovo brez odlaganja ; pregnanstvo bila bi najmanjša kazen za nezvestega ljubimca. Na tak način bil bi Potemkin odstranjen, — čeprav morda le na nek določen prodreti in tedaj je upati, da tudi za gališke Ruse nastopijo boljši Časi. Dolžnost vlade je gledati, da se nobenemu narodu ne godi krivica. Tej dolžnosti se pa tudi glede galiških Rusov odtegniti ne bode mogla, temmani ker zahteva interes države, posebno pa ozir na vnanjo politiko, da se tudi gališki Rusi zadovolje! Seveda je treba, da tudi sami vse potrebno store in zlasti popuste vb-1 prepire mei sabo, kajti le tedaj, če bodo jedini, jemali se bodo kot važen faktor v pošte v. Agrarna reforma. ii. Oglejmo si nekoliko vladno osnovo one postave, ki se je baš predložila v državnem zboru, da jo prouči in odobri na blagor našemu vedno bolj propadajočemu kmetijstvu. Trditi nečemu in ne moremo, da se naudu-šujejo državnozborski poslanci za ta velevažen državni predlog, akoravuo, vedno naglašajo sami, da se mora nekaj storiti za obujmo kmetstvo. In vender tajiti ne morejo, da je skrajni čas, da ne zajezi beda našemu kmetstvu, katero prouzročujejo baš neprimerne agrarne razmere Tudi našim slovenskim poslancem ne ogreva posebno p rs i j nameravana po stava; kajti javno so izrekli svojo sodbo v zbornici, da si ne obetajo bogatega njenega sadu. In veuder glasovali bodo naši zastopniki za to postavo in sicer zaradi tega, ker jo predlaga vlada in ker je želi konservativna državnozborska stranka. Mi nečemu kritikovati že danes te izjave svojih poslancev, akoravno so naglašali doslej vsi slovenski rodoljubi, da prouzročuje v obili meri razkosavanje posestva uarodovo bedo, ker ustvarja kmetski proletarijat. Tudi mi ne verujemo v čudodelno moč predložene postave ; kajti dozdeva se nam premalo radikalna, da bi mogla odstraniti nezgodo, ki uničuje na podlagi osobne svobode naše kmetstvo. Novo postava določuje namreč nerazkosavanje posestva in bolj primerno deljenje dedšine po smrti, a le v slučaji brez postavno veljavne poslednje volje prejšnjega posestnika, in pa ako sploh ni ukrenil ničesar o svojem posestvu, dokler je živel. V poslednjem slučaji določuje postaven predlog posestvo prvorojenemu sinu ali prvorojeni hčeri, kateri mora izplačati ostalim bratom in sestram postavni del na podlagi cenjenega posestva in sicer le v razmerji, da dobi on tretjino kot melioracijo za bodoče gospodarstvo. Ako se na primer ceni kmetsko posestvo se štirimi dediči na dvanajst tisuč goldinarjev, dobi prvorojeni domovje, ostali trije pa le po dva tisuč goldinarjev ded.šine. Dalje določuje nameravana postava, da se izplačajo postavni deleži dedščine stoprv v treh letih, a ne takoj po delitvi premoženja. Poslednji odstavek je vsekako pomenljiv in zdatna ovira razkosavanja kmetskih posestev; kajti doslej primoran je bil mladi gospodar brez postavno določenega obroka izplačati dediče, — kar ga je tiralo pogosto na boben, ki je podelil ostalim dedičem postaven delež, prvorojenemu, stebru bodočega do-niovja — pa beraško palico. Omenili smo tu le površno predlog nove postave, ki se nam dozdeva vsekako pomenljiva in važna, da se smejo zanimati brez škode zanjo do-tičui odločilni naši krogi. čas — a Orlov bi zamogel toliko ložje proizvesti nakane svoje. Zategadel zapovedal je grof na novo svojemu tajniku iu zaupniku Petru Petroviču Huvarovu, da bi 8 pri pomoč (o ravnih ogleduhov kar največ mogoče skrbno opazoval Potemkina in služabmštvo njegovo, kakor tudi posle Hedvike Branicke. Sam pa je iskal priložnosti, da bi se mogel neopazen porazgovoriti z velikim knezom Pavlom. To pa ni bilo tako lahko; niti pri dvorskih zabavah ni mogel začeti s princem takega razgovora, kajti hipoma mu je bil za pe tami kak dvornik, ki je bil vsled višjega povelja nekaka živa senca carje vi čeva in ta mu je razpr-šaval vse sladke nade. To se je ponavljalo kaj pogosto. Naposled pa se je Orlovu, ko je namreč carica dala pri večernej zabavi čitati svoj prevod Maviuontelovega „Belizarja", vender le posrečilo, da je ogovoril na tihem princa Pavla, ki se je v globoke sanje utopljen opiral na okna pozlačen rob. „Vaša carska visokost blagovoli biti bolehna?" zašepeče velikemu knezu. „Sem, mili grof", odvrne mu Pavel. Obžalujemo le, da je bodoča postava premehka in premalo radikalna, akoravno kriče nekateri židovski politiki, da diši po reakciji, da ovira osobno svobodo itd Mi razumimo ta židovski krik, in se radujemo, da bode v bodoče vsaj nekoliko zaščit-jeno naše posestvo židovske roke, ki mesari sedaj neusmiljeno ž njim ter uničuje se svojim kapitalom narodni živelj i u uarodno gospodarstvo domačega ognjišča. Žalibože, da je naše posestvo še vedno brez zaščitja proti tujemu mamonu, ki se usiljuje vedno bolj in bolj v naša mesta, trge in vasi. Nova postava ne zabranjuje namreč z nobeno črko posameznemu posestniku razkosavati in prodajati na drobno svojega posestva. In baš tu je naša Ahile-jeva peta, ki potrebuje postavnega zdravila, ki se nam dozdeva bolj imenitno od nove postave o postavnem deljenji kmetske dedščine. Denašuja kmetska beda ugonoblja kmetske domove že v prvi roki, pri jednem gospodarji, da niti dedščina potomcem mogoča ni Varuje naj država pošteno eksistenco našemu kmetstvu, sicer je v istini nova postava brez pomena, kjer ničesar ni, ali kmalu ne bode, — je postava o zaščitji dedščine — ironija. L i beri u s. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. novembia. Predvčeraj nadaljevala se je v državnem zboru debata o dednem zakonu kmetskih posestev. Ves razgovor sukal se je okrog § 7. omenjenega zakona, o tem, kako naj se določi vrednost posestva. Desnica je priporočala, da ceni sodišče poseBtvn, ako bi se dediči sami o njega vrednosti sporazumeti ne mogli. Levica pa predlaga, da se za podlago pri cenitvi vzame čisti dohodek. Mej obema predlogama pa pravo za pravo ni nobene prave razlike, kar je dobro pojasnil poljedelski minister. Muogo časa se je potratilo s prepiranjem o tej zadevi, prav po nepotrebnem. Nekateri poslanci skrajne levice so se pa mej seboj obkladali s kaj surovimi izrazi, ki nam dobro osvetljujejo kulturo nemško. V ii it 2 i :ie ..: ržave. Kakor pišejo nemški listi, misli papež poslati velevlastim encikliko, v kateri bode priporočal občno razoroževanje. Taka enciklika bode pa ja-veljne imela kaj uspeha, ker nobena država drugej ne zaupa. Taki nasveti neso novi in že slavni možje so zagovarjali pomanjšan je evropskih vojsk, toda dosedaj brez uspeha. V francoskem listu „Figarou tu ii nekdo priporoča, da naj bi Francija ob svetovni razstavi predlagala vlastim, da bi se zavezale vsaj 15 let mirovati. S tem bi se vlade izkopale vsaj nekoliko iz dolgov. Tak predlog bi pa tudi ne imel zaželjenega uspeha. Nemčija in njene zaveznice bi se res oddahnile, ko bi imele zagotovilo, da bodo Francozi mirovali; a francoska vlada ne more dati tacega zagotovila, ker so razmere v Franciji premalo stalne. Saj se še ne ve, koliko časa bode še republika, kraljestvo ali cesarstvo bi se pa ne oziralo na zagotovilo republike. Ožji odsek za revizijo srbske ustave se je izrekel za občno volilno pravico. Kralj temu ni ugovarjal. Če bode občna volilna pravica kaj po magala, da bi se zboljšali sedanji zamotani odnošaji, je jako dvomljivo. Mnogo ljudij bode dobilo volilno pravico, ki nemajo nikacega pojma o politiki, ter bodo ob volitvah le poBlužno orodje vladi. Narod srbski Še ni dosti omikan za tako razširjenje poli- „Zaradi nedostatka svobode?" šepeta nadalje grof. Pavel se zamisli za trenotje, na kar do s trpkim glasom: nMorebiti". „Visokost!" nadaljeval je Orlov, „nimam Časa za dolgo besedovanje; dovoljujem pa si brez okolišev vprašanje: „Bi si li vaša visokost želela popolne svobode?" Pavlu zaiskre očij. Orlov je zapazil to; plam-teče začne g voriti nadalje: „S pripomočjo mnogih prijateljev svojih, kojim mrzi, kako nedostojno je priprt sm Petra III., prouzročim državni preobrat ter pozdravim vašo visokost kot carja celeči Rusije, — ako mi namreč vaša visokost ne odreče svojega privoljenja". Te besede sicer neso malo prehvapile Pavla, no nikakor neprijetno. Popraša ga: „Ste li gotov, da se da ta namera proizvesti?" „Popolnoma gotov!" „No pa privoljujein", dejal je Pavel skoro brez pomisleka. No doložil je še: „Cesa si želite, grof, za tako uslugo?" „Vaša visokost naj blagovoli potem, ko zasede prestol, obnoviti zaporoško Kazačiuo s Siči, katere tičnh pravic. — Iz radikalnih in liberalnih volilnih okrajev prihajajo dan na dan pritožbe, kako da vladni organi pritiskajo na voliice. V Šabaci in Leskovci bili so krvavi pretepi ob volitvi volilnih mož. Vlada rumiinalta bode v kratkem odstopila, ali pa se v kratkem precej premenila, ker sedaj v zbornici nema večine. Kakor se kaže, imajo Rusiji prijazni konservativci največ privržencev v Rumu-niji. Sedaj pa konservativce podpirajo tudi pristaši prejšnje vlade, ki bi radi vrgli sedanjo vlado in zopet spravili Bratiana na krmilo. Novi kazenski zakon italijanski stopi še le dne 2 septembra prihodnjega leta v veljavo, Ta zakon je velike važnosti za državo, ker se je ž njim nekak.o popolnilo zjedinenje Italije Dosedaj namreč Italija ni imela kazenskega zakona, veljavnega za vso državo. Veljali so trije kazenski zakoni: atari sardinski za Gorenja Italijo, Parmo, Modeno, nekdanje papeževe dežele, Sardinijo in Sicilijo, pre-menjen napoljski iz 1861. leta za Napolitansko, in toskanski iz 1853 za Toskano. — Bivši italijanski minister Baecarinl je v Faennzi te dni imel govor, v katerem je grajal v mar-dčem politiko sedanje vlade, Poudarjal je, da bi se morala dolžina italijanskih teleanič podvojiti iz strategičnih ozirov. Osnovati bi trebalo veliko italijansko demotratično stranko. To tudi ne gre, da Crispi vodi notranje in vnanje zadeve, jeden portfelj moral bi odstopiti komu druzemu. Gilly je sedaj objavil knjižuro, v katerej napada razne fraiivoNke poslance. Poslanec Gerville-Reaehe in Salis hočeta Gillivja in založnika omenjena knjige tožiti zaradi obrekovanja. Kaj bodo storili drugi napadeni poslanci, se ne ve. V parla-mentaričnih krogih se govori le o tej knjižari. Gilly s svojimi napadi posebno ustreza Boulangerju, ki bode sedaj toliko ložje nadaljeval svojo borbo proti zbornici. Gilly-jeva razkritja pa bodo pri narodu močno spodkopale zaupanje do parlamentarizma. Predsednik angleške sodnje komisije, katera ima razsoditi o napadih časopisa „Times" proti Parnellu, je poslanca Edvardu Harringtonu naložil 500 funtov globe, ker je v listu „Kerry Semtimal" priobčil članek, v katerem pravi, da je to sodišče le kreatura vlade in časnika „Times. Domače stvari. — (Zabavni večer „ Pisateljskega društva") bil je zopet dobro obiskan. Čital je gospod Ign. Žitnik spomine iz življenja g. pl. T., majorja v pokoji na Dolenjskem in kako je opisal Čeh g. Ekert svoje bivanje na Bledu. Znani izborni kvartet je razveseljeval} društvo| do pozno noči Prihodnjemu zabavnemu večeru, ki bode v Četrtek dne 29. novembra, predsedoval bode gospod Anton S v e t e k. — (Gospod A. Funtek) zložil je pravljico „Godec", ki pride takoj za Levstikovimi zbranimi spisi na svetlo. Gosp. pl. Kleinmayer in Bamberg plačala Bta nekda za „Godca" 300 gld. nagrade. — (Gosp Blaž Fišer,) slavni naš rojak in virtuoz na kontrabasu, koncertovel bode dne 7. decembra v Zagrebu. Pri koncertu bode sodeloval orkester Sokolov in zbor pevskega društva „Kolo". — (Konfiskacija.) „Slovenca" predvčerajšnjo številko so zaplenili zaradi članka ,lz Hrvatske". — (Iz Celo v ca) se nam piše: „Celovčanka" skuša cesarjevo slavnost .Ciril-Metodove podružnice osmešiti Predrzno dovolj jo imenuje „takozvano" cesarsko slavnost. Govora slavnostnega niti ne omenja, kakor tudi molče prezira, da se je pela in se je pred kratkim časom s caričinim privolenjem polastil general Tekoli, mene pa imenovati za glavarja Koševej ter podrediti mi KazaČino na Donu; jaz pa s pripomočjo teh dveh bojevitih močij priborim od Turkov in Tatarjev pobrežji črnomorsko in kaspiško ter ustanovim tam novo državo grško; mene pa naj vaša visokost blagovoli pripoznati za vladarja te države". „Obljubljam s častno besedo svojo", zatrdil je Pavel. „Mojemu bratu Alekseju Orlovu pa naj blago-izvoli vaša visokost zaupati najvišje vojskovodstvo in urad prvega ministra", nadaljeval je Orlov. Pavel zamisli se za trenotek, — morebiti zdel se mu je ta pogoj prevelik — no po nekolikih tre-notkih vender reče: „Dovoljujem tudi tol" „Hvala, visokost! — Koj začnem potrebne priprave za državni preobrat. S pripomočjo brata Alekseja pridobimo vojsko; ko bode pa vse pripravljeno, že sporočim kako vašej visokosti". Daljši pogovor pretrgal je s svojim prihodom grof Nikita Panin, kateremu so sledile še nekoje druge osobe. Govorila sta pa pri tem že o raznih vsakdanjih rečeh. (Dalje prih.) od vseh navzočih stoje poslušala cesarska himna in se deklamovale pesni patrijotičnega zadržaja. Bode jo pa prav posebno"'dramatični prizor „Ali smem Slovenec biti?". Predstavljajoče gospode hoče glu-mačem primerjati in jih s ten deloma osmešiti, deloma ovaditi. To se jej težko posreči. To ni igra ali gluma, ampak prav resen prizor, ki nikomur ne more biti v uečast, tako malo, kakor resen govor. Sicer pa že vemo, kako „Celovčauka" nas Slovence „ljubi", in se njenim izbruhom več ne čudimo ; ona neče vedeti, da je uradni list in da nosi c. kr. orla na čelu, pod katerim so vsi narodi Avstrije ravnopravni. „Celovčanka", premnogokrat zbegana, dostikrat le prerada pozabi celo svoje dolžnosti. Namesto da bi pomirovalno uplivala na že tako dovolj razburjene duhove v Koroškej, začela je sama hujskati ter postala druga „Beljaška Urša". — (Pokojnega Jak. V o 1 č i Č a o s t a I i n a) je večja, nego bi Be bilo mislilo, iznaša namreč nad 50O0 gld, Dedičem svojim imenoval je cerkev v Za-rečji, katerej je volil tudi svoje knjige, da jih cerkveno upraviteljstvo razdeli in razposodi. Mej osta-lino je tudi hranilnična knjižica za 3000 gld., katero vsoto je volil škofijskemu konviktu v Trstu. — (MeBtni zdravstveni svet) zboroval je dne 21. t. m., udeležilo se je Beje jednajst članov Načelnik dr. vitez Bleivveis Trsteniški pozdravlja v imenu skupščine na novo ustopivšega mandatarja druStva kranjskih zdravnikov, dr. Frana Zupan ca. Mestni fizik, dr. Roblek, poroča o zdravstvenem položaji glavnega mesta v preteklih mesecih. Iz izvestja se razvidi, da je zdravstveno stanje precej povoljno Dalje predlaga, da bi se iz zdravstvenih ozirov zopet prepovedal prekup od strani branjevcev ter posebno poudarja, da se vsled sedai dovoljenega prekupa na trgu posebno pogreša svežega sadja, jajc itd., ne glede na podraženje marsikaterega druzega živeža. Predlog bil je po živahni debati odklonjen, ker iz zdravstvenih ozirov ni uzroka prepovedati prekup. Razgovora o kanalizaciji glavnega mesta udeležili so se posebno člani dr. Kapler, dr. Gregorič, inžener Dutte in dr. Zupanec, konečno bili so vsprejeti predlogi dr. Kaplerja in dr. Gre-goriča, in sicer 1. da želi mestni zdravstveni svet odposlati jednega člana v odsek, kateri se bode zaradi studiranja kanalizacijskega vprašanja volil v mestnem zboru; 2. prositi mestni magistrat, naj pusti izdelati načrt o situaciji in globini sedanjih mestnih kanalov, ker bode Še le potem mogoče izreči se, kateri sistem bi se dal izpeljati v Ljubljani. Bil je tudi vsprejet predlog dr. Gregoriča, da se opusti desinficiranje stranišč in potresanje onesnaženih kotov s fenilnokislim apnom, ker sta ta načina desinticiranja popolnoma brezuspešna. V tem zmislu naj poroča mestni magistrat c. kr. dež. vladi. Za desinficiranje perila, posteljnine itd. naj si pa mesto omisli stalen velik aparat, ker sedanji aparat nikakor ne zadostuje. Po predlogu člana viteza Zittererja se je dalje naročilo mestnemu fizikatu, naj bo pozoren na naprodaj prineseno kislo zelje in kislo repo, katero je zdravji škodljivo, ako ni pravilno okisano. Vsprejela sta se tudi nacveta viteza Zittererja: 1. naj se priporoča ravnateljstvom tukajšnjih gol, kakor tudi mestnemu fizikatu večkratno pregledovanjo stanovanj, v katerih stanuje skupno po več dijakov, ker so taka stanovanja dostikrat uzrok kužnim boleznim; 2. naj se bolj temeljito vsaki dan prezračijo šolske sobe, mej tem ko se pometajo, ker v zrak se dvigajoči prah prouzročuje v množin slučajih bolezni sopiluih organov. — (Južnaželeznica) v zvezi z vzhodnimi nemškimi železnicami znižala je voznino za sadje za postaje: Ljubljana, Logatec, Postojina, Št. Peter, Kilovče,. Ilirsko Bistrico in Litijo. Da se je to znižanje doseglo, prizadeval si je največ tukajšnji vele-tržec g. V. Rohrmann, kateremu gre v tej zadevi vsa zasluga. — (Kmetij s ko predavanje) o trtni uši imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 25. t. m. dopoludne ob 9. uri v Podragi in popoludne po cerkvenem opravilu na Gočah nad Vipavo. — (V Celovci) umrli sta minuli teden samo dve osobi, kar kaže, da so zdravstvene razmere v koroški stolnici prav ugodne. — (Sejem na Vačah), ki bi imel biti dne 80. t. m., je zaradi osebnic prepovedan. — (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Kapli na Koroškem. Prošnje do 8. decembra. — Pri deželnem sodišči v Gradci razpisano je mesto kanclista. Prošnje do 2. januarja 1889. Telegrami „Slovenskomu Narodu-: Berolin 22. novembra. Pri otvoritvi državnega zbora sta bila tudi cesarica in nadvojvoda Fran Ferdinand. Otvorenje vršilo se je z velikim sijajem. Pri ritanji prestolnega govora čulo se je zlasti pri stavkih o mirnem položaji, o gospodarskem napredku in o socijalnom postavodavstvu pritrjevanje. Naposled zaklical je bavarski poslanec Lerchenfeld trikrat „hoch" cesarju. — Poslanci bili so pri otvoren ji presenečeni po novem prizoru. Kompanija grajske straže prikorakala je krepkih stopinj v dvorano, na čelu jej deset častnikov. Postavila se je na povelje: „Ilalt! Front! Ilicht' euch!" ob steni. — Ko je cesar, vzel rokopis prestolnega govora v roko in je nastala tišina, začul se je krepek glas „Gc\vehr auf!" Ko je cesar končal, velel je častnik „Gevvehr ab!" in ropotajo udarilo je sto pušk na parket Cesar nekoliko bled, čital je prcstolni govor glasno, posebno na konci z močnim poudarkom. Poslancem bilo je prijetno, da se ni napovedal še večji vojaški kredit in da sc afriškim nemirom ne pripisuje posebna važnost. Konec je mirnej, nego se je pričakovalo. — Po proračunu za mornarico treba bode še 4 velikih oklopnic, in 22 večjih in manjših vojnih ladij. Spomenica pravi, da so sedanje ladije še za rabo, da pa ne ugajajo sedanjej dobi, da jih torej treba nadomestiti z boljšimi. Bukurešt 22. novembra. Lascar Ca-targi izvoljen predsednikom zbornice. Pariz 22. novembra. Mej včerajšnjo predstavo v ,,Theater Lyrique" pal je veliki lestenec v parket in razbil glavo poslušalcu, mlademu inženerju Obrechu, ki je v bolnici v kratkem umrl. Amsterdam 22. novembra. Včeraj bili tukaj hudi BO cij ali stični izgredi. Kacih petsto socijalistov napotilo se je proti mestni hiši. Policija poskusila razgnati tolpo. Nastal je boj. Več policistov ranjenih, jeden teško. Pariz 23. novembra. Večina konservativnih in boulangističnih listov dolži vlado, da pripravlja državni prevrat. Pojavi, ki se imajo dne 2. decembra vršiti na Baudinovem grobu, bili bi nekda povod za ta namen. Izzval bi se konflikt, izmislila zarota proti varnosti, potem pa bi voditelje konservativne in Boulan-gerove stranke pozaprli, senat bi jih pa obsodil. zbog bolehnosti ne more priti k sodnijski obravnavi, prizna po telefonu svojo krivdo. Sodnik mu potem po ravno istem potu naznani obsodbo, da ima plačati jeden dolar globe in povrniti sodnijske stroške. Iiazne vesti. * (Plesalka — dobrot ni ca) V novejšem času pričele so brzonoge hčerke Terpsihorine po-jniščati češčenje svoje boginje ter se pečati z bolj resnimi mislimi. Tako ostavila je zadnjič neka laška plesalka glediščue deske in stojiila v samostan. A še lepše in bolje ravnala je v Parizu gospiea Lilija D ur and, katera je svoje dni v Londonu, Peter-burgu in v Rimu z umeteljnostjo svojih nožic oča-rovala moški svet in si 8 plesom vrhu cvetlic, biserov in zlatenine pridobila lepo premoženje 600.000 frankov. Nekaj dnij pred bvojo smrtjo volila je ves svoj imetek ustan ovi za ubožne plesalke. Koncem oporoke pripisala je blaga dobrotnica še lastnoročno to-le opazko; „Novci, kateri pričajo o moji sramoti, naj varujejo mlade d e v o j k e sramote in pogube!" — * (Sa m o m o r 171 e t n e deklice.) V Budimpešti zagrebli so 21. t. m. krnsotico H. Z., hčerko prav poštenih meščanskih roditeljev, katera se je otro-vala zaradi brezuspešne ljubezni. Zaljubila se je, kakor je videti, prav do ušes, v bivšega profesorja na Dunajskem konaervatoriji in sedanjega glasbenega učitelja na akademiji ogerske stolnice. Vprvič videla je nesrečnica umeteljnika, kateri je pa že prekoračil Rubikon cvetočih mladih let. lani, ko je sode'oval v koncertu. Amor ji od tedaj ni dal več miru in sklenila je še lansko leto umreti. Tajno ljubljeni mož, ki je pa srečno oženjen, ni vedel ničesar o ljubezni devojkini, še slutil ni, da je na svetu krasotica H. Z. Na postelji poleg samomorilke našli so bel list, na koji je napisala: „ J a z bi ne bila n i k d a r srečna, morebiti bodem v gomili!" — * (Štrajk.) V Komu na Laškem ustavilo je 19. t. m. več nego G000 tkalcev svoje delo v tovarnah za tkanje svile. Oblastva posredujejo mej delavci in tovarnarji. Mir se ni kalil * (Telefou v sodnijski službi.) V Torontu v Kanadi poklicali so te dni meščana zaradi nekega prestopka pred sodišče. Ker pa zatoženec VABILO JOUR-FIXU" kateri bode v soboto dne 24. novembra 1888 v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. Začetek ob 8. uri. Vapo TT «» 4 100 „ 174 „ UO „ Ogerska zlata renta 4° ,. . . ... 101 „ — „ Ogerska papirna renta 5% . ... 99 ,, 05 5"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . l'*l „ 75 „ Duuava reg. srečke :>",„ . . ion gld. 122 „ 25 „ Zemlj. obč. avstr. 4l/t°/0 zlati zast.. listi L38 „ 40 „ Prior, oblig. Elizabetine napad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. lelesnir.i 1988 pri podpisanem uradu. Od deželnega, odbora kranjskega, v Ljubljani, dnć 20. novembra 1888. 33S to E—i i—i i—i erj erj M 03 a O cd 0 i 3 ILUSTROVAN ur i k i ■ si ^> v za leto 1889. Uredil, izdal In založil Zlragotin ^IriToar. Dob>va se v „Xaro«lni liskaini- in v bukvami J. (»iontlui-jevt v LJubljani. — Cena -10 kr., po posti 45 kr. Vsebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu So pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vlad vrji evropski SploSne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: BtirideautletnTca vladanja cesarja Frana JoitpA l. Naši zas užni možje, liožja pota Slovencev. Na sveti večer. Sniešnice. — Naznanila \tijc<»ii<\jai lavor za kupo vanje za zimsko »ezijo In liozie ! J. & S. Kessler v Brnu. Ferdinandove ulice št. 7 sn., ra.z;p©čilja,ta, po poštnem po-vasetji: 10 metrov zimskega lodna /.a ženske obleke, dvojne šimkosti gld. 5.50 lu metrov Vallerie-flanele za ženske obleke, najnovejši uzorec gld. 4.- 10 metrov kalmuka, težke baze, najnovejši uzorec gld. 2.70 10 metrov barhanta za Obleke, težke baze, najnovejši uzorec gld. 3.- 10 metrov blaga za ponoćne suknje, križastega, najnovejši uzorec gld. 2.50 29 vatlov Prostejevskoga barhanta, moder in rujav gl. 5, bel in rudeč gld. 6.— H;lo m tri blaga za moško obleko za zimo, [a. gld. 5.50, Ha. gld. 3.75 1 2*10 metra blaga za zimske suknje, modnega, Ia. gld. 10.—, Ha. gld. 6.— 2 lu metra blaga za ogrtače, modnega gld. 6.- 6 kap iz pllia za gospode in dečke gld. 1.50 1 zimska posteljna odeja i/. Kongo, kompletna gld. 3.- 1 Žabraka, 190 cm. dolga, 180 otn. široka, Ia. žolta gld. '2.50, Ha. siva gld. 1 50 1 Angora-ogrinjalo, za zimo l0/4, Ia. gld. 6.—, Ha gld. 2.80 1 ženski Jopič iz ovčje volne, (Jersev , vseh modne barve Ia. gl. 3, Ha. gld. 1.50 3 krili iz klobučlne, bogato tamburirani, rudeči, sivi in rujavi gld. 3.- 6 parov zimskih nogovlo, pletenih, v vseh barvah, progastih gld. 1.50 1 platnena rjuha, 2 metra dolga, brez šiva gld. 1 50 lo metnu posobne preproge, težke baze gld. 3.50 1 moška srajoa, bel: in barvasta, Ia. gld. 1.80, na. gld. 1.20 3 delavske srajce iz teškega oksforda gld. 2.- 3 pare gaČ iz barhanta, platna Ia. gld. 2.50, Ila. gld. 1.80 ti parov zimskih kratkih nogovlo, pletenih, v vseh barvah gld. 1.10 6 ženskih srajo iz modnega platna ali Sifona, Ia. gld. 5.—, Ila. gld. 3.25 3 nočni korseti iz sifona, vezani Ia. gld. 4.—, Ila. gld. 1.80 1 zastor Iz Jute, turški naris, Ia. gld. 3.50, Ha. gld. 2.30 1 srami tur a pregrinjal, ! prt in 2 post. pregr., iz ripsa gld. 4.50, iz jnte gld. 3,50 21» vatlo\ domačega platna, teške baže, V« gld. 5.50, 4I4 gld. 4.20 29 vatlov oksforda, najnovejši naris gld. 4.50 29 vatlov kanafasa, najnovejši naris, najboljšo baze gld. P.— , 3 prti, vs.h barv, 8/4 gld. 2.—, e/4 gld. 1 — Uzorci zastonj in franko. (580—10) J. Pserhofer-jeva lekarna na Dunaji, Singerstrasse 15, „Zum goldenen Heichsapfel". Kri Čistilni* k ril ol IIP P P°PreJ »Ua&rmnađmm krogijice" ime-,v* 1 ,lt7 "S J »^^j novane, zaslnžujejo poslednje nazivanje s popo;no pravico, ker res je ni skoro bolezni, pri katerej bi ne bilo že na tisočekrat te krogijice pokazale čudovitega učinka svojega. V najtrdovratnej-ših Blučajih, ko so se druga zdravila zaman rabila, so te krogijice mnogo-brojnokrat popolnoma ozdravile. 1 škatljiea s 15 krogljicami velja 21 kr., I zvitek s 6 škatljicami I gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji I gld. JO kr. Oe se poprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvi jo vred: 1 zvitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 4 I kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — (Manj, nego jeden zvitek se ne pošlje.) &C' 1'ristne kroirljlee ho le one, katerih nakaznica ima i m«' us KI poerk J. l* k «> i- n o IV r- J v \ in katere imajo na pokrovu \Niiki' Hkatljice isti imenski poerk v mileči barvi! "VSJ1 Nebrojno pisem je došlo, v katerih se zahvaljujejo kotismnenti teh krogljic za njih ozdravljenje po najrazličnejših in teških boleznih. Kdor je le jeden-krat jih poskusil, priporoča jih dalje. Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem Schlierbach, 17. febr. 1888. Vašo blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štfri zvitku vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljic. S spoštovanjem Ig. Ncuroitor, praktični zdravnik. HraSe pri Smeledniku, 12 sept. 1887. Blagorodni gospod! Božja volja je bila, da so mi prišle Vase krogijice v roke in sedHj Vam pišem, kak uspeh da so Imel« : Prehladila sem se bila v otročjoj postelji, tako da nesem mogla opravljati veo dula svojega in bila l)i gotovo že mrtva, da me neHo ro šile Vaše čudovito krogijice. Bog blagoslovi Vas tisočkrat Zaupam, da me bodo krogijice Vaše popolnem ozdravile, kakor so drugim k zdravju po magale. Terezija Krilne. Dunajsko Novomesto, 9. decembra 1887. Vaše viaokoblagorodje 1 Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu GOletne tete svoje. Trpela je za kroničnim katarom v želodci in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že zgubljena. Slučajno dobila je škatljico Vaših izvrstnih kri čisti lii'h krogljic, in je ozdravila, ko jih je dlje časa rabila. S spoštovanjem Jožefa Weinzettl. Mitterinzersdorf pri Kirchdorfuna Zgor. Avstr., 10. januvarja 1886. Vašo blagorodje! Blagovolite mi poslati po pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic. No moreni, da ne bi Vam izrazila popolnega priznanja glede vrednosti teh krogljic in priporočala Jih bodem, kjer bodo priložnost najtoplejo vsem bolehajočim. Pooblaščam Vas, da to zalivalo mojo smete porabiti, kakor hočete. S spoštovanjem Terezija Kactnor. Gottshdorf pri Kohlbachu, v Av. Šlez,, 8. oktobra 1886. VaSe blagorodje! Prosim Vas pri jazno pošljite m* 0 škatljie Vaših uni-voinlnih kri čistilnih krogljic. Le Va-š m čudovitim krogljicam se mi jo zahvaliti, da sem rešena ielodčeve moje bolezni, ki me je mučila pot let. Jaz nikdar nečem biti brez teh krog ljic in izrekam Vašemu blagorodjuTnaj-toplejšo zahvalo svojo. S spoštovanjem _ Ana Zwickl. Rohrbach, 28. febr. 1886. Vaše blagorodje ! V meseci novembru m. 1. naročil sem pri Vas zvitek teh pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši uspeh t ob* naju je glava bolela ter sva bolehala za zabasanjem, tako da sva že s'coro obupala, če tudi Bva le 46 let stara. In glejte, pile Va-e napravile so čudež in oprostile naju bolezni. S spoštovaniem Anton List. Ozebljinski balzam f.^r. liofer-ja, že več let priznan za najboljše zdravilo proti ozebljini vsake vrste, kakor tudi proti zasta-r niin ranam. 1 lonček 40 kr., s fran-kovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok', C^T: čeviteuju kašlju. 1 itd. stoki. 60 kr. Amer. mazilo za proti«, najboljše sredstvo pri vseh protin-skih in revmatičnih bolesnih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju lino* t:c,,a škatljici 50 kr., s frau-IlOjj« kovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gušo, aS$X proti napenjanju vratu. 1 flacon 40 kr., b frankov, pošiljatvijo 65 kr. Ton u o c h i n i n-p o ni a d a J. I*Merkofer-Ju, najboljše sredstvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gld. Angl. čudoviti balzam, 1 stekl. 12 kr., 12 stekl. 1 gld. 20 kr Zdravilna esencami ce) proti sprijenemu želodcu, slabemu prebavljenju, vsakovrstnim trebušnim boleznim, najboljšo domače sredstvo. Steklenica 22 kr. Fiakarski prašek, kJSro, hripavosti, kašlju i. t. d. I škatljica 35 kr., s frankov, pošiljatvijo 60 kr. Univerzalni ohliž fiK ki se je že večkrat pokazal za dobro zdravilo, če se kdo udari ali ubode, pri ulesih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih in unotih prsih, in-'.t niskih tokih in jednacih holeznih. 1 lonček velja 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. BuIIrivli-a. Izvrstno domače sredstvo proti nasledkom teškega prebavljenja, kakor: glavobolju, omotici, krca v želodci, zgagi, zlatej žili, zabasanju i. t d. 1 paket velja 1 gld Očesna esenca iSSSSSL 1 steklenica 2 gld 50 kr., '/, steklenice 1 gld. 50 kr. Razen tu navedenih preparatov so v zalogi vso v avstrijskih listih objavljen" domače in inozemske farmacevtifine specijalitete in bo vsi predmeti, ki bi jih morda ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in cono preskrbč. |JsV~ Poitljatve po poNti se najhitreje zvršč proti predpošiljatvi zneska, večje naročhc tudi proti poštnemu povzetju. ysF~ Ce h« denar naprei P««IJ« (najbolje po poNtnej nakaznici), poltnina mnogo manj Stane, kol, pri poftiljatvah h povzetjem. Največ zgoraj imenovanih specijalitet se tudi dobiva v Ljubljani pri gospodih lekarjih O. IMeeoli in J. Swobo«a. (773 — 1) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". VN