Št. 36.
V Gorici, v soboto due G. lunja 1905.
Letnik VII.
Izhaja v.hu'   ton'k in tolxttoob
11. mi |irt«iipr)l(liiM /.ii iih'sIo U-r ol# ft. uri
pop. za iIhžhIo. Ako pad*» na ta dm-va
praznik. izidt* dan proj ob b\ zv«»čhi\ Slant?
po posti projiMnan ali v Gorici na dorn
puäiljan cflolt»tno H '\, pollchio 4- Kin
öptrtUHno 2 K. Prodajase v (Jorici v to-
bakaniHi) Kclrwarz v hlolskili nlicah,
Jp I I ersitz v Nnnakih ulicah in Lt*-
ban na Verdijevt'in lekaWScu po K viu.
GORICA
(XJiitranje ixdanje.)
Ifreduištvo in upr&ynitftvo ie
nabajata   v   <iN h r u d n i   tiakarni»,
nlica Vetturini h. St. 9.
Dopise je nasloviti na ureduUtvo,
o^laaf in naročnino pa na upravniitvo
»(Joric»1«. Oglasi se računijo po petit-
vistah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
1Ü vin., 2-krat po 10 via., 8-krat po
8 vin. Ako se veßkrat tiakajo, raöu-
nijo ye po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič).
Najdražji zaklad.
Kdorkoli veruje v osebnega neskon-
čnega Boga in ncumrjocnost svoje duäe,
Sinatra za najveeji zaklad poznanje
božjega bitja in onih re&nic, ki mu po-
magajo prenašali težave življonja tor
ma zagotovijo srečno večnost.
Goriäki Slovenei, kot veja onoga
slovenakega rodu, ki je razširjen po
mnogih sosednih kronovinah, smo spo-
štovali v kaloliSki veri, njenih napravah
in pomočkih to, kar nam jo najdružje
ter pogoj največje sreče.
Žal, da so se našli tudi med nami
Ijudje, ki v svoji zaslepljenoati ne znajo
ceniti, kar jiun je najbolj potrebno, in
da »e je našel mož, ki zistematično iz-
podkopava veljavo katoližke duhovščin«
in vere.
V svojem glaailu objavlja neki govor,
poln krivoverskih naukov in napadov
na »veto stolico, ter poklada ta smrtrii
nauk na jozik pokojnemu Škcfu Slross-
nmyerju.
0 tern govoru, katerega rajni Strosa-
mayer ni nikoli govoril, pifie ta slavni
äkot v Hvojem pastirakem lisla z dne 4.
februvarja 1895   med drugim kakor sledi:
„Pred več kot dvajsetimi leti je
širil po Ameriki nok lahkomiäljeni in
izprideni dabovnik neki govor, ki »em
ga baje jaz govoril na vatikanskem
koncilu. Ta govor je grd, hudoben,
skozinskoz krivoversk, poln
Humničenj, napadov, mržnje
in odarnosti nasproti svetemu
očetu papežuinsveti rimbki
stolici. Ta govor je pravi i z-
rodek pekla. Dahovnik in äkof, ki
bi bila vslani izustiti lak govor, ne bi
bila niti en trenutek vredna svelega
svečeniškega in apostolskega imena. Za-
slnžila bi, da se jih takoj izobči in
pahne iz svete matere cerkve. Teg a
govora so bili seveda neiz-
memo veseli v s i sovražniki
katoliäke cerkve in svete
rimske stolice, a katoličane
je objela neizmerna toga. Jaz
»em pa takoj, ko sem izvedel
za ta govor, ga označil kot 1 a ž-
njiv in sem ga najodločneje
od v r n i I o d sebe."
„Tisti lahkuiniäljeni dahovnikik, ki
je bil govor seslavil — ne vem, iz kak-
žnib namonov — je smrtno zbolel. lz-
povedal so je katoliäkemu duhovniku i n
ga na a in r t n i p o s t e I ji p r o a i I,
naj mi piäe in inevnjegoveni
iniona prosi odpusčanja, ker
mi je ta govor podtaknil. Ker jo
to bilo proglašeno ludi v rimakih lislih,
»em bil trdno prepričan, da ni nikogar
vač na avotu, ki bi se drznil Ae lagati,
da je oni krivoveraki govor moj. Žalibog,
da temu ni tako."
„Uprav stvarno je nemo-
goče, dabi bil kdaj kakkato-
liski skofmogel tako govoriti,
ker ga ne bi potem trpeli v
okrilju »veto cerkve niti tre-
n u t e k".
To skofovo pismo je bilo znano
pravoslavnemu arbimnndritu Kuvaracu,
a pri vsem tern je ruval proti katoli-
škomu  vladiki.
Enako dela goriški „napredni" list,
kakor pravijo, glasilo nove prosvete, ki
ponavlja laži o katoliškem škofu in širi
tako krivovernke naake.
K temu doBtavlja „Slovenec" : „AH
bodo sedaj vendar enkrat izpregledali
obžalovanja vredni naročniki tega nič-
vrednega glasila, kako podlo se iz njih
norčuje in kako nesramno jih pita z
lažmi ! Če se pa upa čez Strossmayerja
tako lagati, kako laže   äele o dragih!"
Spoätovai-,jB do katoliške cerkve in
do velikega ako fa in Ijobezen do svojega
rodu in do njega najdražjega zaklada
nas silijo, da smo pribili to „napredno"
lumparijo.
Slovelo bo med nami Rristovo bla-
govestje, in slovel bo Strossmayerjev
spomin, ko bo slovenskega odpadnika
ime pozabljeno v temi, kjer ma je edino
primerno mesto.
Dopisi.
Iz Mlrua. — (Čevljarski moj-
aterski tečaj.) — Dne 2. maja t. I.
je otvoril g. odbornik društva za pospe-
ševanje obrti Ivan Berbuč čevljarski
strokovni tečaj v imena drnštvenega
predsednika g. HoJzer-ja, ki je radi bo-
lezni zadržan. V daljšem lepem govoru
je g. deželni poslanec povdarjal zbranim
čevljarjem važnost Htrokovne izobrazbe
in jib navduševai, da bi vsi vstrajali v
torn slrokovnem tečaju, kateri se zatvori
za binkoätne praznike z obrtno čev-
Ijarsko razalavo, ki dokaže sir nein a svelu
nažo cvetočo čevljarsko obrt v ponos in
čaat našega obrlnega Mirna in v korist
naših čevljarjev, ki bodo s loliko vnemo,
marljivosljo in požrtvovalnostjo obiako-
vali ta tečaj, iz jedinega lepega namena,
da popolnijo svoje strokovno znanje.
Predstavil je adeležoncem g. strokovnega
ačitelja J. Halka in marljivega tajnika
kapčijske in obrtnijske zbornice goap.
Bizjaka, ki neumorno delaje v draštvu
za pospeševanjo male obrti za povzdigo
obrtnije in rokodelstva v naäi deželi.
Zahvalil se je vsem rnerodajnim čini-
teljem, ki vresničujejo težnje velevažnega
drustva za pospeäevanje male obrti.
Povdarjal je ludi vnemo našega doma-
čega atarei^instva oziroma županatva, ki
se je s sodelovanjem občinskega tajnika
in nadačitelja g. Alojzija Urbančič tradil,
da se je dosegel ta tečaj in da je že
pri prvem začetku vpisanih toliko uka-
željnih čevljarjev, da se jih ni moglo
niti vseh sprejeti. Ako se za prihodnje
leto zopot prijavi toliko udeležencev,
bode drušlvo gotovo na to delovalo, da
se otvori dragi sličen tečaj, ki oboroži
vse naše 'čevljarje s popolnejäim stro-
kovnim znanjem, ki je pač glavni pogoj
vsakega napredka v obrtniji.
V imenu žapanatva in navzočih
obrtnikov se je za astanovitev tega pre-
potrebnega strokovnega tečaja zahvalil
g. nadočitelj UrbanČič Alojzij, ki je po-
novno spodbajal zbrane čevljarske de-
lavce in mojstre, naj z viem zanimanjem
slede predavanja že mnogokrat priznanega
ačitelja - veščaka g. J. Hulke in naj
v vsem slede njegovim navodilom, ki
dvignejo naäo domačo obrt in oborožijo
naše marljive čevljarje s popolnejäim
znanjem.
Preälo se je na vpisovanje, a žal
moralo se je mnoge ukaželjne mladeniče
zavrniti, ker se jih v tečaj ni moglo več
slnšateljev sprejeti nego 32, in to vsled
tega, da bodo ačni vspehi bolj popolni
in dovräeni.
Sedaj je pač na vas dragi udele-
ženci tečaja, da razveselite požrtvovalne
delavce na obrtnem polju 1 Obiskujte
redno in polnoätevilno ta lečaj, ki vara
prinese obilo koristi, ker vain poJeli to,
kar je slehernemu obrtniku nujno po-
trebno — popolno strokovno znanje, a
katerim zboljšate svojo obrt, si pridobite
lepäe zaslažke, v vaäo sreöo in v korist
vaših družin. Le pogumno v Solo, da
dokažete merodajnim činiteljem, da ludi
slovenski rokodelec hrepeni po veči
strokovni izobrazbi in da je zmožeii tudi
Slovenec konkurirati s svojimi izdelki na
svetovnem trgu. Naprej !
Politiöni pregled.
Državnl zbor.
V  sredo je   imela   poalauska  zbor-
nica zopet svojo sejo. Novoizvoljeni po-
slanec, socijalni demokrat Hesel, je storil
Hvojo obljubo. Nato je predatavil minister
za zunanje reči zbornici   vodilelja mini-
steratva za železnice, dr. Wrbo. Na pred-
log poslanca Starzinskega se je postaviio
z dnevnega   reda   poročilo   imanitetnega
odseka glede izročitve   poslanca   dr.   Iv.
Tavčarja kazenskemu   sodiäöa,   dn   proti
njema postopa. — Poslanec Baernreilher
je naglaäal potrebo, da se hitro reši ca-
rinaka tarifa, nele   radi   sklepa   trgovin-
skih pogodeb, ampak  z   ozirom na   naäe
razmerje do   Ogrske.   Reäitev carinakega
tarit'a bo obenem poskašnja, je  Ii   zbor-
nica v resnici zraožna za delo. — Nato je
poslanec    Garapič   poročal   o   predlogu
glede  živinske   konvencije   z   Rusijo   in
balkanskimi driavami. —   Poslanec   Pe~
schka je vstrajal na glasovanju manjüine
ter povdarjal potrebo, naj se pod nobo-
nim pogojem, tadi ne iz političnih ozirov
ne sklene živinske konvencije   z   Rasijo
in z balkanskimi driavami.  Tadi   naj se
Srbiji ne dovoli  nikakih   obmejnih   pro-
metnih ugodnosti. — Poslanec Schraftl je
Ujavil, da  odklanja   predloženi   tarif,   ki
ie prikazaje kakor kompromis z   ogrsko
vlftdo,   predlaga   prvo   čitanje  samostoj-
nega avstrijskega carinskega tarifa, kate-
remu se zamore Ogrska pridružiti na po-
gajanjih z inozemskimi državami. Nato je
bila razprava prekinjena.
V  četrtek  nadaljevalo   se je drago
čitanje   carinskega    tarifa.    Minister   za
trgovino baron Call je govoril,   kako da
se je sestavila carinska tarifa.   Carinska
tarifa je bila razdeljena v  5 skapin. Za
razpravo predloge glede italijanske pravne
fakultete v Rovereta se je baje določila po-
sebna večerna seja za danes.
Železnlskl minister Wlttek odstopil
Železniaki minister Wittek je  torej
odstopil. Posle železniškega  ministerstva
PODLISTEK
V znamenju miru.
Povest. Spisal Janko B r a t i u a.
(Dalje.)
Stärkn je scdela na skrinji ob posielji.
Roke njeiie so prebirale rožni venec, oko njeno
je viselu na svetem razpelu tain v koiu nad mizo.
Zunaj je pristavila zopet lonček z vrelo vodo in
vsak hip jo je Jernejče opominjal, da naj hiti, ker
se bo voda spovrela.
Starica je zopet napravila čaj, in sicer kolikor
so ji sredstva dopuščala. dober in krepek.
—  No,   sedaj pa menda   bo  že dobra,   tako je
govorila,   ko je nalivala  tekočiuo v škodeljico in   jo
nesla potem bolnici k postelji.
—  Bog in sveta Marija   naj ti pomagata,  šepe-
tale   so   njene   ustne,   ko   je   dekle   pol   v   nezavesti
srkalo v se toplo pijačo.
Spila je je dve škodeljici.
Starka jo je dobro zagrnila in potem zopet
sedla na skrinjo.
Molila je roŽnivenec; sprva šepetaje, potem
skoro na glas, tako, da je Mina odprla oči in
vzdihnila : Sveta Marija ...
—  Bog bodi zahvaljen, vzdihnila je stafka, sedaj
bo dobro, da se le zaveda.
—  Mina,  dejala je potem in se sklonila k rde-
čeniu obrazku. ali veš kje si ?
—  Vem------------pri   kovaču   —  vem   —  —.
In vi ste mati njegova ?
—  Sem ja, pa sedaj le mirna bodi.
—  Mati — oh ja, on še ima mater,  jaz ne, že
dolgo ne —-------.   Molite,   niolite,  dolgo  že nisem
slišala moliti, odkar je umrla mama. —
In starka je začela zopet prebirati lescne jagode
na starem molku in moliti. —
Zunaj   v lopi  sc   je  z;iculo   kovanje  polagoma,
pozneje krepkeje in močneje — —.
—  Kedo   kuje ?   On   —   Jernejče? In   Mina   je
vprla oči v starko.
—  Ja, on — — Jezus, ki si za   nas   težki   križ
nosil — —.
—  Prosi za nas grešnike — — zdaj in na našo
smrtno uro amen. — —
XIX.
Isti dan pod večer je bilo.
Berger je stal v inetežu   sredi   dvorišča  in   pre-
klinjal ter se hudoval na lilapce.
—   Krave   pijane,   ali   vas   ni   sram,   da   meni
služite in vas kmet tu otepe,   kakor   decke   na  cesti.
Mislil sem,  da imam ljudi, a kaj imam — nič, osle,
razun   Poldija   tarn   le,   ki  je bil vsaj tako zvit in jc
kmetom pete odnesel, da nas je. potem odvezal.
Ko so jih bili kmetje namreč povezali, je bil
Poldi nekje skrit in pozneje je prišel ter rešil Ber-
gerja in lilapce iz neprijetnega položaja.
Dva hlapca sta prišla kmalu na to na dvorišče.
—  No, sta jo dobila?
—  Sva in nisva.
—  Kako to?
Povedati moram še, da je Berger grozovito
razsajal, ko je zvedel da ni sestre doma. Dekel, kar
jih je mogel dobiti, ni nobena več vedela povedati,
kakor, da ne ve nič. Tako je poslal potem dva hlapca,
ki sta se ravnokar vrnila.
—  No, tedaj povejta, kar vesta, dejal je Berger
jezno.
—  Mina je, kakor sva slišala od neke  babnice,
pri kovaču.
—  Kaj?  Sakr...,   kaj   moram  še slišati. To je
laž — kaj ?
—  Ni laž — sicer midva ne vemo trdnosti.
—   Mars,   pripravite   se,   nocoj   še   jo    gremo
iskat-------.
Berger je že tičal v svoji kamrici, kjer so visele
stare njegove sablje in nekaj pušk, ki jih je nosil
navadno se sabo na lov. Jedno si je oprtil sam,
druge so mu vlekli hlapci v šumo, ker je hotel imeti
vedno po dve ali tri pri sebi. Hlapei so se nocoj
pripravljali zunaj v svojih prostorih, Berger je tudi
preiskoval staro pušo.                                 ^Daije prih.)
je prevzel sekcijski načelnik -Wrba, ki
»e je kot voditelj tega ministerstva v
sredo že tudi poslanski zbornici pred-
stavil. Odstop dr. Witteka pozdravila je
židovska „Neue Freie Fresse" z najve-
č';ni veseljem, kar je očividen dokaz, da
jil Wittek židoin had trn v peti. Čr-
tili so ga namreč iz dna svoje duše, ker
jim je dal pri državnih železnicah pre-
rnalo zaalažka. V poalancu dr. Ellen-
bognu imeli so židje v parlamentu svo-
jega agenta, ki je vedno ril proti dr.
Witteka. Zadnji Čas se je posrečilo dr.
Ellenbognu, da je dobil tudi Poljake v
boju proti dr. Witteka na svojo stran.
Poljakom se je namreč dr. Wittek za-
meril, ker jim ni mogel tako naglo po-
vsoil nstreči, posebno pa ne ˇ vpraša-
nju glede podržavljenja severne železnice.
Pa tudi neki dragi večji pa lamentarni
Hkupini je bilo poväeci, da je dr. Wittek
odstopil, ker se nadeja, da pride jeden
njenih članov na njegovo mesto. Zunanji
povod, ki je silil dr. Willeka, da odstopi,
je bila nezaupnica, katero mu je izrekel
pododsek državnozborakega železniškega
odseka zaradi prekoračenja proračunje-
nih kreditov za zgradbo alpskih železnic.
Taki krediti He navadno povsod preko-
racujejo, ker kaj takega razne okoliäcine
vedno zahtevajo. Ali pri Wilteku se je
ta prilika porabila za lo, da so se ga
iznebili, pa ne zaradi prekoračenih kre-
ditov, marveč iz drugih nagibov, kakor
srao že zgoraj omenili. Dr. Wittek je bil
jeden najboljših ministrov za železnice,
kar smo jih do sedaj imeli, in to bi mo-
rale tudi priznati vse slranke, ako bi jib
ne vodila pri izraianju svoje sodbe o
biväem ministru strankaraka strasl in pa
sebični nagibi. Dr. Wittek je bil sicer
po miäljenja Nemec in ni prav nie" kaj
rad v narodnem ozira astrezal naäim
slovenskim zahtevara glede jezikovne
ravnopravnosli pri državnih železnicah.
Tega pa ni sloril vedno iz lastnega na-
giba in iz nasprolstva do naäega jezika,
arnpak večinoma le zaradi tega, ker je
tako zahteval avstrijski vladni sistem.
Sicer se je pa dr. Wittek v prvi vrsti
pečal le z železnicami. S politiko pa se
je le toliko bavil, kolikor je moral to
storiti kot minister. Ako pride na nje-
govo mesto kak Slovan, nadejati se je,
da bodemo mi Slovenci z dr. Wittek-
ovim odstopom glede ravnopravnosti na-
äega jezika z drugimi jeziki kaj pridobili.
Ako mu bode sledil pa kak Nemec, po-
tem je skorn gotovo, da smo priäli z
dežja pod kap tudi v tem pogledu.
Novl voditelj železnlŠkega minlsterstva.
Novi ravnatelj zelezniäkega mini-
sterstva, sekcijski načelnik Wrba, je bil
rojen 6. majnika 1844 v Benetkah. V
državno slažbo je vstopil leta 1866 za
konceplnega praktikanta pri nižjeavstrij-
skem iinančnem ravnateljstvu. V trgo-
vinako ministerstvo je bil pozvan leta
1869, kjer je deloval izkljuöno v žele-
zniških zadevah. Wrba je bil leta 1896
imenovan za sekcijskega načelnika, leta
1900 je postal tajni svetnik in je od
leta 1901 nadalje v HI. činovnem
razredu. Novi ravnatelj železniškega mi-
nisterstva je ceäkega rodn.
Parlamentarnl položaj.
Mladoceäki klub je imel v torek
popoldne sejo. Načelnik je poročal o
svojih dogovorih z ministrom grolom
Bylandt Rheidtom kot zastopnikom mini-
sterskega predsednika in o dispozicijah
za predstoječe zasedanje ceäkega dežel-
nega zbora. Klub je sklenil, da ne bo
delal ovir carinskemu tarit'a.
Ittrski deielnl zbor.
Italijanska večina istrskega dežel-
nega zbora je imela v Porecu sejo in
je sklenila obrniti se do deželnega gla-
varja, da bi se koncem tega meseca de-
želni zbor sklical v zasedanje. Na tem
zasedanja bi razpravljali o izsuäehja do-
line reke Mirne ter o garanciji dežele
za del vrednostnih papirjev, ki se imajo
izdati v pokritje stroäkov elektriöne že-
leznice Matulje-Opatija-Lovrana s po-
stransko progo v Reko.
Saškl kralj na Dunaju.
Saški kralj Friderik Avguat je ˇ
torek ob 6. in pol uri zvečer s posebnim
vlakom dospel na Dunaj. Na kolodvoru
ga je pričakoval naš cesar z nokaterimi
nadvojvodi, in bili so navzoöi tadi dragi
do8tojanstveniki. V sredo si je ogledal
saški kralj mesto. Na dinöju, katerega je
priredilo svojemu kralju na cast saäko
odposlan8tvo, bil je tudi minister Golu-
howski. V sredo bil je gala din6 v cere-
monijski dvorani cesarske palače.
Ogrska zbornlca.
V četrtek se je pričela v ograki
zbornici adresna debata.
Iridentska demonstraolja?
„Giornale d' Italia" poroöa: Na
mizi one sobe v „Grand Hotelu", kjer
sta se Golochowski in Tittoni dogovar-
jhla, so naäli dve kuverti, naslovljeni na
oba državnika. V kuvertah   sta bili pro
testni medalji proti iiiomoškim izgredom,
imenik vseb protestujouih in dnevni red
dotičnega protestnega shoda. Tittoni je
koj odredil najstrožjo preiskavo. ¦- Poleg
medalij, ki ho bile pritrjene na itaiijan-
skih narodnib trakovib, je bil liatek s
sledečo vsebino: „Beneäki odsek Tri-
denta in Trsta poäüja ta slovesni dan
svojim neodreäenim bratom Ijabezni
polni zvesti pozdrav in izroča ministro-
ma Italije in Avstrije kol častno darilo
to spominsko medaljo nekega ljudakega,
shoda, ki je sklenil, da ne pozabi na-
padov na otroke Italije, dokier ne bo
vladal jezik Danteja v proatorih trzaäkega
vseučilišča.
Italijanska oboreževanja ob meji.
Iz Benetk poročajo, da je v sredo
od tamkaj odpotovala stotnija ženijskih
vojakov z inženirji preko Vidrna v Pon-
tebo, da prične tamkaj z gradnjo atrdeb
pri Gemoni in Chiasaforte, ki jih je od-
redila vojna uprava.
Dogodkl v Macedonijl.
Blizu vaai Čire Kirčevo so Turki
uničili 15 mož broječo holgarsko četo,
ki jo je vodil Jovančov, in pri kateri
sta bila dva bolgarska časlnik». Turkov
je bilo 80 ter so imoli s seboj celo top.
Bajeso našli Turki pri ubitih važne papirje.
Urugo bolgarsko četo so zgrabili lurški
vojaki pri Kratovu. Bolgari so imeli 8
mrlvih, Turki pa Štiri.
Novlm rusklm
pravosodnim ministrom je bil imenovan
Manuäin, doslej upravitelj pravosodnega
ministerstva.
Srbskl In bolgarskl gostl
v Zagrebu. V ponedeljek popoludne je
dospelo v Zagreb nad 100 srbskih in
bölgarskib gostov, ki so bili slovesno
vsprejeti. Popoludne so obiskali umet-
niško razstavo.
Krvav prvl majnlk v Varšavl
Iz Varäave poročajo, da je v pono-
deljek pop. priSlo do spopada med vo-
jaštvom in množico 5000 delavcev. Vo-
jaki so streljali. Sanitetne straže so na-
ätele 31 mrtvih in 15 ranjenih. Rnzan
tega je policija dala odstraniti še 60
mrtvih in ranjenih. V jeruzalemski ulici
je množica napadla vojaštvo. Ob tem
spopadu je bilo ubitih 25 delavcev in
ravno toliko ranjenih.
Kreta.
Vstaši zahtevajo, naj ae odpokličejo
s Krete vojaki mejnarodnih velesil ter se
nadomeatijo z grSkim vojaštvom.
Rusko-japonska vojska.
Londonski „Daily Telegraph" po-
roča iz Tokija, da brzojavka iz Singapore
potrjuje, da je dne 20. m. m. plulo tarn
mimo rusko brodovje. Sodi se, da pri-
dejo v prihodnjih desetih dneh važna
poročila. Uradnih poročil ni. Povsod
vlada veliko razburjenje. PoSte imajo
zamnde, in vse ladje, ki plujejo po
Tihem Oceann, se približajo otokom, da
dobe navodila.
*
Iz Amsterdama javljajo od 2. t. m.:
Danaänji listi poročajo soglasno iz To-
kija, da se japonsko brodovje koncen-
truje severno od silipinskih olokov. En
oddelek brodovja, 17 ladij, je dne 1. maja
prišedši od severa plul mimo Formose
proti Filipinom.
Brzojavke iz Singapora potrjajo, da
je eakadra admirala Nebogatova že 29.
aprila plala mimo Singapore in da se je
sedaj 2e brezdvomno združila z admi-
ralom Roždestvenskim. lz Šangaja se
poroča, da je Rusija najela znova več
brzovoznih parnikov, ki bodo imeli zgolj
to nalogo, da doženejo, kje se nahaja
Togovo brodovje. Iz tega se sklepa, da
Roždestvenski nima namena, takoj od-
plati sedaj, ko se je združil z eskadro
admirala Nebogatova, proti Vladivosloku,
marveč se hoče na vsak način preje
spopasti s Togom.
# +
•K-
Dopisnik „Daily Maila", ki je bival
v Kamranku v časa, ko je bilo tamkaj
usidrano rusko brodovje, brzojavlja sedaj
iz Saigona, da je ätevilo ruskih vojnih
ladij veliko večje kakor se je do sedaj
mislilo. Kakor se je svoje dni, ko je
rusko brodovje odplulo iz Evrope, za-
trjevalo, je bilo ätevilo oklopnih križark
pri eskadri zelo majhno. Dopisnik se je
sedaj na svoje oči prepričal, da temu ni
tako, zakaj v luki je naštel poleg oklopnic
večjega števila križark II. in III. vrste in
torpedovk tadi okrog 12 oklopnih križark.
Vse te oklopne križarke so videti, kakor
da bi bile najmodernejšega tipa. Ali so
vse te križarke odplale iz baltiških pri-
staniäc, se ne ve, dopisnik je mnenja, da
je to izkljačeno ter sodi, da je nekaj teh
križark kupila Rusija, kakor se je že
opetovano zatrjevalo, od argentinske in
čilenBke vlade in da so  se te ladje pri-
družile RoŽdeslvenskemu,   ko je le ta še
bil usidran v Noeibeju pri Madagaskar]u.
* +
*
Kakor je „Morning Post" zvedela
iz Washingtona, je angleäka vlada od-
poslala Kitajski noto, enake vsebine
kakor zveznim državam, v kateri noti se
povdarja potreba atroge nevtralnosti. Ki-
lajska nesme raskim ladjam, ki se na-
hajajo v Šangaja, dopustiti, da odplujejo,
nili dovolili, da uporabljajo Rusi kitajsko
ozcmlje za svojo operacijsko bazo. Üi-
plomalični krogi menijo, da bodo ruske
ladje iz Šangaja ubežale, ako jih Kitajska
ne bo s siio na tem ovirala.
# *
General Linevič jo v neki brzo-
javki sporočil v sredo carju : Dne 1.
t. m. je oddelek kozakov pod poveljstvom
podporoönika Geleznova nenadoma na-
letel na en japonski eskadron ler ga
napadel. En japonski častnik in mnogo
dragoncev je bilo ubitih  11  pa ujetih.
„Reulerjev birou poroča iz Singa-
pore : Parnik „Selangor" je v sredo
predpoludne ob 9. uri srečal bJizo Kukre
v ožini Malalaka devot ruskih ladij.
Kakor He misli, spadajo is to eskadri Ne-
bogatova.
Domače in razne novice.
Za „Solski Dom" prejelo uprav-
ništvo „Gorice" : Na kosilu starei^inslva
kojščanske županije dne 18. t. ra. se je
nabralo, kakor izkazano v „Soči" št. 32,
5 K 10 vin., Jarec Josip, vikar v p. 2 K
50 vin.; Klanjšček Franc, kurat v Gor.
Tribuši 4 K.
Predsedništvu feo plačali: sedem-
desetletnik v Gorici na račun ustanovnine
70 K; drnžba „Slov. beseda" v Gorici
1 K; A. Š. namesto vslopnine k dra-
matiönemu večeru 60 h ; Anton Koren,
trgovec v Gorici 20 K ; solkanski igralci
na krogle 60 h; hranilnica in posojilnica
v Tolminu od čistega dobička dar 100 K ;
goriäka ženska podružnica sv. Cirila in
Metoda čisti dohodek od razglednic 38 K
32 h; G. P. v M. 4 K.
Srčna hvala 1
Prcplače za „ŠolHkl Dom" za
S. Gre^orii^evo knjl^o „Job"  so po-
alali naslednji rodoljubi in dobrotniki :
Vlaäic: Peter, župnik v Gerkveni (Hrvatsko)
60 vin; Milka Kregau v Kobaridu 1 K
10 vin. —
Akadcmlčno l'erijnlno drustvo
„Adrlja" v Gorici je izročilo po svojem
Članu g. Ant. Cigoju, stud, iur., pred-
sedništva „Šolskega Dorna" skapiček od
razprodaje „narodnega koleka", ki znaša
po odbitih stroäkih 1155 K 79 v, äe ne-
razprodane koleke in zaznamek tistih
rodoljubov, ki so naroöili in prejeli
koleke, a ne jih še plačali. Predsedniätvo
„Š. Doma" izreka ferijalnemu druätvu
ter äe posebe g. Antonu Cigoju in nje-
govim pomočnikom v imenu slovenske
mladeži, ki se deleži dobrot šolskega
pouka in vzgoje v druätvenih zavodih,
najarcnejäo zahvalo na mnogem trudu in
lepem daru, s katerim so pripomogli k
plemenitemu narodnernu delu. Rodoljubi,
ki so za.stali z vplačili za „narodni
kolek", ali ki si ga žele naročiti, naj se
obrnejo zanaprej naravnost na druätvo
„Š. Dom".
Vzgli'dua niladiiia. — Iz gorenje
veati razvidijo naäi čitalelji, s kako lepim
uspehom in h kolikim trudom so se po-
prijeli člani serijalnega društva „Adrija"
razprodaje „narodnega kolkau v korisl
našega äolstva. Ta vzgled mora razveseliti
in z upanjem napolniti srce vsakega ro-
doljaba, kajti dokier imamo tako zavestno,
delavno in požrtvovalno mladino, ni se
nam bati za obstoj in boljšo prihodnost
naroda. Naj bi ta lepi vzgled posnemali
ponamezniki in draštva.
Za pogorclce na Srednjetn so
doäli še ti-le darovi: Preč. g. J. Lukežič,
dekan v Komnu 5 K; preč. g. J. Ivančič,
kaplan v Ročinju 2 K; sl. aredništvo
„Pr. L.u 6 K in g. Jož. Čigon, cerkovnik
v stolnici 2 K. Vsem gg. darovateljem
srčna hvala!
Srednje, 1. maja 1905.
J. K u n š i ö,                   J. P e r š i č,
vikar.                              župan.
Odlic'nl ^ost. — V Gorico je pri-
šel Don Carlos s svojo soprogo. Nasta-
nil se je v hotelu „Südbahn", kjer oslane
14 dni.
Imeuovauje. — Predsedništvo fi-
nančnega ravnateljstva je irnenovalo ra-
čunakega praktikanta g.Josipa Bezeka
računskim azistentom.
Tržaški nainestnik knez Hoheu-
lolie, ki se je na Dunaju dal operirati
in je zaradi tega moral ostati tarn skoro
rnesec dni, se je povrnil v torok zopet
v Trat, in je njegovo zJrav.slveno stanjo
povoljno.
\S\\\r\ je v sredo ob 7. ari zvesier
po dolgi bolezni g. Fran Vrabec v
Pliskovici.
Procesija na Sv.   Goro.   —   Dne
14. t. m. priredi tukajänje „Slov. kat.
delavsko druätvo" s privoljenjem preč.
nadškofijskega ordinarijata procesijo na
Sv. Goro, katere se bodo udeležila tudi
druga druätva. Procesija odide na Sv.
Goro omenjenega dne ob 4. in pol uri
zjutraj in sicer po sv. maäi, ki se bo
darovala ob 3. in pol uri v cerkvi sv.
Ignacija na Travnika in po kateri bo
skupno sv. obhajilo. Na Sv. Gori bo
okolo 9. are govor, potem sv. raaäa in
blagoslov. Govoril bo prelat dr. Josip
Gabrijevčič. Po cerkvenem opravilu bo
okolo 10. are in pol shod na trati pred
svetogorsko cerkvijo. Govorila bosta g. dr.
Joaip Dermastia, odvelniäki kandidal in
preč. g. Josip Kosec, župnik v Kamnjah.
Nastopili bodo tudi pevaki zbori raznih
draštev.
Krainui'jov Drejc je Sei na de-
želo in od tarn poalal avoji „Soči" dopia
z dežele. Naäi članki pod naalovom :
„Kje so sleparji ljudatva" so ga namreö
hudo po^egetali. Ker pa ne more s alvar-
nega stališča ovreöi ničesar, kar Hino
napisali v omenjenih člankih o velikan-
ski izgubi, kalero je imela dežela, ker ni
sama pobirala svojih doklad na užiluino,
in pa tudi zaradi tega, ker so „Sočini"
hujskači naäuntali krčmarje, da niso dali
svojih poobiastil deželi, ki naj bi na po-
dlagi njih prevzela pobiranje užitnine v
lastno režijo, ampak so omenjeni „So-
čini" hnjskači na to delali, da je dobil
od večine krčmarjev dotična pooblaatila
zaaebnik, ki ae je na äkodo doželo in
občin s pobiranjem ažitaine müatno oko-
ristil, zvija se po svoji stari navadi, ali
pri ti priliki tako neukretno in nerodno,
da se revček Andrejček prav usmiliti
mora onernu, ki ima äe kaj usmiljenja
do njega. Na koncu zaropoče pa celo s
pasjim bičem. Nekdaj, ko se je Kramar-
jev Drejc javno v listih prepiral s
svojim sedanjim prijateljem dr. Ivanom
Tavčarjem, rekel je dr. Tavčar v svoji
polemiki, naperjeni proti Kramarjeverau
Drejcu, da jedini pravi način polemike
s Kramarjevim Drejcem bi bila brezovka.
Mi pa mislimo, da bi äe ta pri Kramar-
jevem Drejcu prav malo izdala in da bi
sedaj v resnici k večjemu le äe pasji
bič kaj pomagal.
Vojaške vestl. -— V pondeljek
zjutraj je priSel 29. lovaki bataljon, ki
je bil do sedaj v mestecu Zaleczisky v
Galiciji, v Gradiäce. Tri stotnije ao se
nastanile v GradišČa, jedna pa v Ron-
kah. Vojaki so se vozili po železnici
ätiri dni in ätiri noči. Med vožnjo dogo-
dila se je neka nesreča. Jeden vojak pa-
del je, ko sta se na viaduktu pri Borov-
nici srečala vojaäki in neki drugi vlak,
z voza ter čez most, in so ga naäli mrt-
vega na tleh.
Minole dni je poveljnik tretjega
armadnega kora, fcm. Succovaty, v sprem-
atvu nekaterih častnikov svojega ätaba
potoval po lstri in obiskal mesta Labin,
Pazin, Motovun in Buzet. Govori se, da
se namerava tudi v irnenovana mesta
poslati nekaj vojažtva.
Ob(Mii8ki lovi. — Te dni se od-
dajajo polom javne dražbe na tükajänjem
okrajnem glavaratvu občinski lovi, za ka-
tere ae lovci po nekod tako poganjajo,
da bode cena zajčjim kožam gotovo mo-
rala tudi porasti. V Biljah jebila vsklicna
cena lova 40 K, a dražili so ta lov, ki
je O8tal g. Josipa   Mozetiču,   do   400   K.
V  Št. Andrežu je bila vsklicna cena 101
krona, a vzel je ta lov  g.   Karol   Nanut
za 600 K.   V Orehovljah  dražili   so   lov
od 20 K do 130 K; vzel ga je  g.   Karol
Mozetič.   V   Dornbergu jo bila   vsklicna
cena lova 130 K, a rastli   so   pri dražbi
do 280 K; lov je ostal g. Franceta Dru-
i'ovki.   V  Rupi je   ostal   lov   g.   Jakilu;
vsklicna cena ma je   bila   102   kroni, a
pri dražbi poskočila   je   na   301   krono.
V  Mirnu je lov ostal istotako g.   Jakila ;
vsklicna cena ma je bila 132   K,   a po-
akočila je pri dražbi  na   486  K.   V   Št.
Mavru, kjer je bila   vsklicna  cena   lova
30 K, oddal se je lov za 181 K; vzel ga
je g.   Fonzari.   V   Podsabotinu   ostal   je
lov g. Terčiču ; vsklicna cena ma je bila
60 K, a poskočila je na  dražbi  na   151
K. V Prvačini vzel je lov   g.   Vodopivec
za 160 K; vsklicna cena ma je bila 110
K. V Ravnici, kjer je bila vsklicna  cena
200 K, vzel je lov g.   Cej   za 280 K.  V
drugih občinah, v katerih je priäel v če-
trtek lov na dražbo, ostal je dotičnikom
skoro za   vaklicno   ceno.   Včeraj   se  je
dražba za   druge   občine   nadaljevala in
končala bo v pondeljek.
Opozarjamo na občni  zbor „Cen-
traine    posojilnice",   ki   bode    prihodnji
četrtek dne   11. t. m. ob IOV2 uri prod-
poludne v prostorih „Goriäke zveze".
Krojaški te^aj v Komnu. — V
pondeljek   so   otvorili v Komnu   spopol-
nitveni tetfaj za krojače, kateroga jo pri-
skrbel zavod za pospeäevanje male obrti
na Goriškem v Gorici. Navzoči ho bili
pri otvoritvi c. kr. okra;ni glavar so-
žariHki, g. A. Rebek, komenski notar g.
dr. Kotnik in občinski zastopnik gOBp.
Kovačič. Zavod za pospeševanje male
obrti sta zastopala odbornika gg. prof.
Berbuč in J. Vidmar ter tajnik občinske
zbornice g. liiaiach in ravnatelj zavoda
inženir g. Penso. Ker je bil prpdsfdnik
omenjenega zavoda g. Holzer zaradi bo-
lezni zadržan, otvoril je ta teeaj g. prof.
Berbuč, ki je v svojem nagovoru na-
gla^al važnost lakih tečajev ter vapodbujal
one, ki so se vpisali vanj, naj ga pridno
obiskujejo. Zabvalil se je vsem onim, ki
ho kaj primogli, da je priälo do tega
tečaja, posebno pa okr. glavarju gosp.
Rcbeku in notarju g. dr. Kotniku. Ko-
nečno je prcdstavil onim, ki bo so vpi-
sali v tečaj, krojaäkega mojstra g. Matija
Kunca, ki bode njih nčitelj. Okr. glavar
g. Kebek povdarjal jo istotako hvalo-
vredno delo zavoda za pospeäevanje male
obrti, delovanje, ki bo gotovo obrodilo
mnogo sadu ter donoslo malim obrtnikom
mnogo koristi. Tudi on zahvalil se je
notarju gO8p. Kolniku, ki se je mnogo
trudil, da se je tečaj v Komnu o.snoval.
G. dr. Kotnik se je v imenu krajnogu
odbora, ki je bil v ta narnen uslanovljen,
zahvalil vsem onim, ki so pripomogli, da
ae je tečaj otvoril. Konečno govoril je še
g. Kunc, ki je istotako povdarjal važnost
takih tečajev ler koristi, katere imajo
labko udeleženci od njih.
V   tečrtj   vpisanih   je   lepo   šlevilo
krojačev, da,   še   mnogc, več, uego so je
pričakovalo.
Saniuinor. — Minule dni se je
sprl f>3-letni posestnik Anton Ipavec iz
Kočinja s hvojo dru?.ino. Vsled tegajeza-
pustil hiäo in ae ni več vrnil domov. Te
dni pa so zapuzili železniSki delavci, ki
delajo pri Ajbi, nekega moža, ki jehodil
blizu Soče gori in doli. Kmalu potem pa
bo videli v Soči človeSko truplo. Tekli
so hitro na lice mesta, da bi truplo
zvlekli iz vode. Ali predno se jim je to
posrečilo, je voda odneala truplo naprej.
Sodi se, da je utopljenec pogrešani An-
ton Ipavec.
Štrajk ključavnlčarjev. — S pr-
vim majem bo začeli v našem mesta
gtrajkati ključavničarji. Zahtevali so od
Bvojih gospodarjev, da jim povišajo place
ter da znižajo število delavnih ur od 10
in pol na 9 ur na dan. Gospodarji tern
zahtevam niso hoteli ugoditi, in zato je
začel v pondeljek ätrajk, ki še vedno
nadaljuje.
Koiisiltulranje nuvega občinske-
ga zaHtopa v Ločniku ae je izvräilo
šele te dni, čeravno so bile občinske vo-
litvo žo pred petnajstimi meseci dovr-
äene. Pri volitvah stali sta si nasproti
dve stranki, namreč konservativna I'ar-
lanska stranka, s katero so volili tadi
Slovenci, in pa liberalna ali takozvana
Jegina italijanska stranka. Večino je do-
bila konservativno - lurlanska stranka.
Proti volitvi so nasprotniki vložili ugo-
vor, katerega je namestnižtvo šele po
aedmih mesecih reäilo. Ker sta pa med
tern c>som umrla dva Člana novega sta-
reäinslva, so takozvani legaäi zahtevali,
da prideta namesto umrlih v občinski
zaslop dva kandidata liberalne slranke,
ki sta imela za umrlima dvema novoiz-
voljenima občinskima zastopnikoma naj-
več glasov, dočim je zahtevala konser-
vativna stranka, da se pokličeta v ob-
Činski zaslop dva, ki sta bila izvoljena
kot namestnika. Nastali so vsled tega
ugovori in protiugovori, in ministersivo
je konečno razsodilo, da ima konserva-
tivna stranka prav in to šele čez osem
me8ecev. Vsled tega je prišlo šele zdaj
do konstituiranja. Izvoljen je bil za žu-
pana pristaš konservativne furlanske
slranke, g. V. Craeseviz.
Iz Vrtojbe smo dobili to-le s
proänjo, da objavimo v naäem   listu :
V  soboto  dne   29.   aprila   t.   1.  je
sklical naš g.  župan   občinsko   sejo.  Ko
bo je dokončala  razprava   o   toökah,   ki
so bile ha dnevnem redn, naznanil nam
je g. župan, da ga je neki „Davkoplače-
valec" iz Vrtojbe napadel v   „Slov.   Na-
rodu" od 18. aprila t. 1.,   ter nam pove-
dal vsebino istega članka, v  katerem se
„Davkoplačevalec" spodtika   nad   občin-
skimi računi in je v skrbeh za občinsko
blagajno, češ, da ni v pravih rokah. Žu-
pan je zahteval, naj zbrani stareäine pre-
aodijo vsebino istega Članka, ter, ako se
z istim   strinjajo,   ma   dajo   nezaupnico.
Starešini pa, kateri   poznamo   našega g,
ZQpana kot poStenjaka  in  skrbečega   za
blagor  občine,   smo  vsi   kot   eden   mož
Rlasovali zazaupnico   g. županu.   Le
Jakob Maraž je bil za  nezaupnico,   radi
Cesar smo bili vsi navzoči starešini   (21
po ^tnvilu) tako ogorčeni,   da   ni   hotelo
^iti med groznim ropotom   ne konca ne
*r«ja sramota- in fej-klicev  Jakoba Ma-
ražu, kateri se je — peneč jeze — od-
wtranil.
Zbrani slartiSini obsojamo z vsem
razHodnim ljudslvom vred dotični članek
v „Slov. Narodu" kot neumesten, razža-
ljiv in lažnjiv.
V Vrtojbi, 2   maja 1905.
Kr. Gorki č, Iv. K o g I o t, A. II u m a r,
podžupani.
Izpred äodiä^a. — Dne 1, aprila
je obsodil Hodni pristav dr. Thoman v
Ajdovžčini berača Antona Koruzo zaradi
beračenja na 7 dni zapora. To je pa be-
rača tako razkačilo, da je začel razsajali.
lzrekel je sodniku vse, kar mu je prižlo
na jezik. A to ni bilo še dovolj. Pogra-
bil je konečno tudi slolico in bi ž njo
morebiti tudi v rosnici udaril dr. Tho-
mana, da mu ni tega zabranil orožnik,
ki je stal blizu njega. Za vse to zago-
varjali se je moral Koruza pred tukaj-
šnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem,
ki ga je obsodilo na 4-mesečno ječo.
Zaradi javnega nasilstva so se mo-
rali zagovarjati pred istim sodiščem to-
varniSki delavci Vincenc Smrekar, Kranc
Novak, Filip Ilribar, Josip Štajnc, Josip
Mlakar in Ivan Godec. Ti vsi 80 doma s
Kranjskega in so dolali v papirnici v
Podgori. Kakor smo svoječasno poročali,
razsajali so v pozni noči dne 1. aprila
po Podgori ter knlili nočni mir. Ker niso
hoteli na ponovne opomino občinskega
stražnika Simonetija mirovati, in je Si-
moneti Hribarja aretiral, spravili so se
vsi skupaj na Simonetija znoži. s pestmi
in obtoženec Smrekar celo tudi z revol-
verjem. Zaradi toga so pa bili tudi vsi,
razun Godeca, obsojeni, in sicer Novak
in Hribar na 8, Smrekar na 7, Stanjc in
Mlakar pa na 4-me.spčno težko jeČo z
jrdnim postom vsaki mesec.
Kolesiirsko druStvo „(iorica1'
priredi dne 25. junija 1905 v pro-
slavo desetle t nice druätveno
dirko Selo-Tivoli, združeno s koncertom in
prosto zabavo v „Hilmteichu" pri Gorici;
zato prosimo bratska društva, da bi tega
dne ne prirejala veselic. Podrobnosti
priobčimo pozneje.                 0 d b o r.
Opozarjamo Clane na jutrajänji
izlet v Dornberg. Odhod točno ob 2. uri
pop. izpred kavarne „Central".
Vabilo k obLnemii zboru „Hra-
niluice in po§ojilnice v St. Petni". —
Podpisani odbor „Hranilnice in posojil-
nice v Št. Petru" vabi svoje člane k
rednemn letnernu občnemu zboru, ki se
bo vräil v društvenih proslorih v ne-
deljo dne 21. t. m. po domačem blago-
slovu. Dnevni red po pravilih,
Odbor.
YlnoreJHkl druitvi domberško
in prvafiko priredita jutri v nedeljo
javno poskušnjo vin v Dornbergu. Raz-
stavljena bodo navadna in dezertna vina.
Obiskovalcem razstave se nudi prilika,
spoznati vrste in dobroto vipavskih vin.
Poseben vlak pojde okoli 10. urezvečer
iz Dornberga proti Gorici.
Zlat broš se je našel na Ribjem
trgu. Kdor bi ga izgabil, naj se oglasi
pri rodbini Tomažič na Solkanski cesti
ätev. 5.
S Srpenice nam piäejo: Tukajänje
županstvo je imenovalo v seji 29. aprila
okrajnega glavarja gosp. Bog. Prinzig-a za
svojega častnega občana, ker se toliko
zanima za ponesrečence po požaru in
z V8O gorečnostjo skuša pridobiti milo-
darov.
Iz Podbrdäl nam piäejo : Pri nas se
je uBtanovilo „Bralno in pevsko druätvo".
K temu društvu pristopilo je takoj nad
dvajset članov, in upati je, da se kmalu
oglasijo še drugi. Le vstrajno naprej 1
Soška podružnica „Slov. plan,
društva" priredi dne 7. majnika skupen
sprehodni izlet na Senico (680 m). Izlet
se vrši iz Tolmina ob 1. uri popoldne.
Izletni vspored je sledeči : Ob 1. uri
odhod iz Tolmina črez Ljubinj na Senico,
kjer je sestanek z izletniki od Sv. Lucije.
Na vrhu prosta zabava z godbo, petjem
itd. Za poseben užitek se bodo pekli na
drogu kozliči. Za pijačo bo izborno pre-
skrbljeno. Po 6. uri povrat v dolino. K
temn izletu vabi odbor vse člane in
prijatelje druätva.
Lovski pes velike rasti se je naäel
v Sv. Križu na Vipavskem. Lastnik psa
naj se oglasi pri  županstvu istotam.
Veliki slavnostni izlet v Dlvačo
priredi tržaška podružnica „SIot. plan.
druätva" v nedeljo, dne 14. maja t. 1.,
da i posebnim sijajem proslavi prevzetje
uprave divaške vilenice (Gesarjevič Ru-
doll'ove jame). Že nekaj mesecev se
pridno popravlja v jami, zamenjavajo
ograje, popravljajo in napravljajo pota
itd. Poprave in pa, da se razširi po
äirnem svetu glas o prekrasnih divotah
tega podzeraeljskega doma, zahtevajo
ogromnih žrtev. Podružnica je nabavila
i veče žtevilo   acetilenBkih   avetilk,   da na
posebno čaroben naöin razsvetli jamo,
V nedeljo, dne 7. maja, bo preskušnja te
razHvetljave. Odbor se ne straši stroškov,
da pokaže dne 14. maja la kraški biser
v polni krasoti. Vrše se tudi v Divaöi
priprave, da se izletniki vsprejmejo na
uprav prisrčen način. Lokalni odbor di-
vaški pripravlja lep vsprejem. Tržaška
podružnica in osrednji odbor sta prosila
za znižano vožnjo za to priliko in ni
dvoma, da železniške uprave ngodijo tej
prošnji. Iz Trsta bo vozil zjutraj poBeben
vlak. Takoj po prihodu vlakov bo obisk
jame in bo isla slavnostno razsvetljena
od 10. are dop. do 3. are pop. V jami
bo igrala godba.
Narodna druätva se že oglašajo.
Njih udeležba poda tej slavnosti vaeslo-
venski značaj. Po obedu se bo vršila v
prekrasni dolinici pri Divači velika ljudska
veselica. Na veselici bodo naslopala razna
povska društva ob zvokih godbe.
Natančnejši program se priobči
pravočasno. Iz Trata je pričakovati
ogromne udeležbe, in upamo, da ta dan
prihite rodoljubi iz vseh pokrajin obču-
dovat naše podzemeljske lepote, zakaj
nežna lepota divaäke jame presega —
kakor zatrjajo poznavalci jam — ˇ mar-
sičem    svetovnoznano    postojnsko jamo.
Društva, kakor tudi posamičniki naj
se radi obeda v Divači pravočasno zglase
pri odboru tržažko pcdružnice „Sloven-
skega planinskega društva', Trat, Via
Ghiozza St. 8.
Iz AjdovŠčiue nam pišejo, da so
tamošnji trgovci sklenili, da bodo od slej
naprej ob nedeljah in praznikih točno
o poludne zapirali svoje prodajalnice.
Tobačna traiika v Lo^aräcch se
odda potom javnega pogajanja. Ista more
poslovati na sedanjem, ali na drugem
ugodnem mestu vasi. Ponadbe je pred-
ložiti na predpisani tiskovini predstojniku
c. kr. finančnega nadzorniätva v Gorici
najpozneje do 20. maja 190f> ob 10. uri
dopoludne.
Tatylna na poštl v Trstu. — V
nedeljo zvečer so neznani lopovi prišli
v prostore poätnih aradov, ki se naha-
jijo v borzni palači. V islem uradu se
nahajati dve blagajni, in tatovi so pre-
vrtali obe, eno na vrhu, a drugo na
vrhu in na strani. A njih trad je bil
brezvspešen, kajti obe blagajni sta bili
popolnoma prazni. Za tem so tatovi
obrnili svojo pozornost neki železni
škatlji, ki je bila sicer zaklenjena, ali
kljač je bil v kljaöavnici. V tej Skatlji
so naSli 150 kron denarja, ki so ga, se-
veda, vzeli seboj. A niso vzeli le teh
160 kron denarja, marveč iz raznih pre-
dalov raznih pisalnih miz so pobrali
znamk za nič manje nego 30.700 kron.
— V četrtek se je äirila po Trstu go-
vorica, da je policija že priäla na sled
tatovom ter jih tadi aretirala. „Edinost"
pa piše, da ji je znano, da so pri Sv.
Jakoba aretirali nekega mladega člo-
veka, pri kalerem so našli mnogo znamk.
Tega človeka so potem odvedli na poli-
cijsko ravnateljslvo, kjer so ga zasliäa-
vali več or. Slednjič bo ga trdno zveza-
nega odvedli v zapor.
Dei'ravdaclja v Tr§tu. — „Sole"
poroča, da je bilo na tržaškem magistratu
razkrito poneverjenje na Skodo oböine.
Ukradenih je bilo 14.000 kron.
Katehetoui na državni gimnaziji
v Kopru je imenovan kanonik tržaškega
stolnega kapitelja preč.  g. Iv. Batignoni.
Državnozborska dopolnilna vo-
litev v Trstu. — Na mesto bivšega
državnega poslanca Basevija, ki je od-
stopil, izvolila je v sredo tržaška trgovska
in obrtna zbornica njegovim naslednikom
Gezarja pi. Gombija.
Samomor pofttarice. — V Tu-
paličab zastrupila se je ondotna poštarica
Franja Demšar. Ko je namreč vstopil v
poštni urad poštni komisar iz Trsta, da
bi ga pregledal, odstranila se je Demäar
trikrat za nekaj časa iz urada. Ko se je
tretjikrat vrnila, treala se je na vaem
životu. Prenesli so jo v posteljo, kjer je
bila takoj mrtva. Zastrapila je tadi svo-
jega psa. Pri urada so bile nepravilnosti,
in iz strahu pred kaznijo se je Demšar
zastrupila.
Utrdbe na lstrski oball. — Pri
Piranu bo usidrana ävstrijska bojna po-
stajna ladja, da straži zaliv portoroäki.
Tudi pri Miljah bo postajna ladja, ki
naj ščiti ondotne ladjedelnice. Milje
mißlijo utrditi, ravno tako zaliv porto-
roški ; v Poreču bodo napravili pristan
za torpedovke.
Dr. Reach
v bolnlšnlel sv. Roka
v Budapešti, je v vseh
slučajih povračujoče-
ga se telesnega za-
prtja in slabotnega
želodfcnega živ^evega
delovanja s presenet-
Ijivo ugodnim uspe-
hom uporabljal
(ou|B[eApo ipn;)
želodčno
tinkturo
G. Piccoli-ja, dvornega založnika
Nj. Svet.in lekarja v Ljubljani.
Ena steklenica velja 20 vinarjev in
se vnanja naročila z obratno poäto
izvräujejo.
Meblirana soba
odda se takoj v najem.   Kje?   Pove
upmvuištvo  »Gorice«.
Krava na prodaj.
Lepa 145 cm visoka, sivkasta
krava, slara 3Va leta, ki je zvalila
ravnokjir drugo tele, je na prodaj,
in sicer na Banjäicah, v vasi Pod-
ležče. Kdor bi jo hotel kupiti, oglasi
naj se pri občinskem slagu Ma-
tevžu Stergarja iz   Podlešč  hat.   55.
Razpis dražb
občinskih lovov
tolminskega politic, okraja.
Po dpi san o okr. glavarstvo
u a an an j a s tetn, da se v času od
/5. maja do ji. maja t. I. v do-
tičnih občinskih uradih odda lov-
sko pravico v vsaki občini po kat.
občinah (raaun občin ldersko, Sr-
penica in Trenta) ssa 8 let na
javni draibi v aakup. Posebno
se opomni, da se odda v aakup
tudi občinski lov na äeleaniski
Črti leiečih občin. Dra&beni po-
goji so pri okrajnem glavarstvu
ter pH občinskih uradih rasspo-
lo&eni, da jih lahko vsakdo ob
navadnih uradnih urah pre-
gleda.
C. kr. okr. glav. v Tolminu,
due 30. aprila 1905.
Prinzig.
Rojahi!
hupujte naradni holehl
^W             l'uuua   vsuku   nospo-         Y
^k         (liuje Je dobr» k»Ta.         \jZ.
a  ~  L
^^    Kathrsinerjeva
l     Knoippova sladna kava
I          so tie bl amola pouruAaU
I          v«6   v   uobenem    ROBpo-
I          dlnjstvu.    kftdar   ne    na-
I          pravlja    kavina    pljaöa.
I                                   o 11 n
'         Zahtev(i.|te 1« Uvirtie zavoje
40y   z  Imonom   -KATHriKINER«.   f^>
-.»III»^?ff>^,___________Jl"    . '     "i.a.
Vydrove žitne kave
Poiln» 6 k» »oWtk» 4 K 60 h tiancü
.DOMACI PRIJATELJ"
******
N       St.  605 ad
S     Razglas.
f           Ker se bode  liiinlil v Sezani   v  easu    j
^    od  12. do 18. maja  t.  1.  geueralui stab.    I
|    preloži   se   letošnji   semenj   sežanski   od
/     12. maja na                                                  5
s                                                                                                                                   ,
j   24. dan istega meseca.   j
j           Županstvo v Sežani,          >
I                                      fine 1. in:i.jii 1905.                                     |
OZNANILO.
Podpisano c. kr. rieželno sodišče v Celovcu naznanja v smislu
§ 15. postave z dne 19. aprila 1874 državni zakon st. 70, da se je z
danaänjim dnem pri istem napravil
ZaČaSNI VLDŽEH
za v gradbi se nahajajočo železniško   progo   z   nornialnim   tiroin   pi'vega
reda (za čeleznico čez Karavanke in   Bohinj s  postransko   črto    v   Beljak j
in ki pelje naravnost do Trsta) iz Celovca, oziroma Beljaka, čez Jesenire, !
Bled, Bohinjska Bistrica, Sv.   Lucija,   Kanal,   Gorica,   Rihemberg,   Stmijel
in  Opčina do Trsta-Sv. Andrej.
C. kr. deželno sodišče v Celovcu, odd. IV.               j
Dne 28. aprila  1905.                                             j
Razglas.
Naznanja se, da je skle-
nilo varuštvo deželnega hi-
potecnega zavoda v seji 28.
aprila t. 1., da se eskomp-
tujejo zastavna pisma ob
ugotovitvi posojil prisienši s
1. niajem t. 1. nainesto po
97°|0 po 97)|2°|0.
V Gorici, 29. aprila 190Ö.
Varuštvo deželnega hlpotečnega
zavoda.
Išče se
kjvaskega vajenca
od  14 leta naprej. Več se izve pri upravi
„Gorice".
„Spretni zidflrji"
se sprojiripjo takoj za celolel.no delo
na SpodnjtMii Stajerskein. Plača po
dogovoru. Naslov pove upravništvo
tega lislM.
^            mlzar in            v
leani   trgovec
v PoäEori, na voiln noveea
'      zelezniäeta mosta
(na cesti, ki peljeproti Gradilki)
ter podruinica
za W\t nostom pri Fevui
Tr^nje tudl l opeko, imu vc-
liko ziilü^u VHakovrHtiif^a trde-
t;a in inekhe^a lewa doniHce^a
in tiije^a, vellku /alo^o yohint-
vii, viuskihpoHod, «tinkaluic ltd.
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici st. 25,
v Gorici,
priporoÖH öautiti duhoväöini in slaviiHmu
občiiiBtvu v mttntu in na dcželi «vojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo
SantoB, Sandoraingo, Java, Cejlon, Por-
toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Augelo,
Korso istersko in dalmatinnko. Petrolej
v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko ät.
0, 1, 2,3,4, 6. Voč vrst riža. Mujhv«!Č<'
prve in driige vrste, namr^č od '/a kila
ni ob enega funta. Tesleiiine iz tvornice
ZnideräiÖ & Valenöiö v 11. Bistrici. Žve-
plenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka
vi Majdidevega mlina v Kranju in z
Jochniaim-ovega v Ajdovačini. Vse blago
prvo vrute.
Št. 1248
Op.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil I. ö etrtletj a t. j. mesecev
januvarja7februvarja in marca 1904,
začne v ponedeljek   dne   f>   jnnija    1905.
ter se bo nadaljovala   naslednje   četrtke
in ponedeljke.
()<1 ravnatrljsiva   xnHtavijalni^e
in 1 igo združeue lirniiiluicc
V Gorici, 4. maja  1906.
M B D
K a) a ui č e ii o - p r i H t e ii
seprodaja na drobno v svečarnl
J. kopač
(ioricn, ulica Sv. Antonn At. 7
pu Nledečlh «enah :
Mcd i/.jiiliani poniladanskibeli kg K 1*20
jesenski ....„„ 120
„ v »atju........„   „ 1 —
„ CMJen...........„ 1 —
,, za pitanje čebel   ...    • „   „ l-20
Nu dtbelu po inJanlh cenah.|
Anton Ivanov Pečenko, Gorica
Veliha zaloga
pristnih belih in Črnih vtn
is lastnih in drugih firisna-
nih vinogradov.
UoMtnvlja u:i dom in razpo-
Nilja po žele/niri ua vn«i kraje
avMlrooy;<«rMke niouaruije vno-
dili od 56 I naprej, Na/.ahtevu
pošilja tudi u/urce.
Zfllogo piuo
Auerjevih dedičez*
v Ljubljani,
in piaenjskega piva „pra-
zdroj" h sloveče ö.e$ke „Me-
ščanske pwowarne".
Zaloga ledu, kalcrega ae od
daja le na debflu od 10U kg. napcj.
Cene zmerne. Postrežba poštena in točna.
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice
SU. MARKA
so {»lasovife in lieiiad-
kriljive iii se poscbno
nporabljajOKa notranje in xniiaiije bolezni.
Osobilo oilslranjujcjo Iruanj«1 in olckanjc po koslch v no»i in roki tcr
ozdravijo vsulc glavobol. iičinkujcjo ixuloscgljivo in spasonosno pri. žclodčnih
bolcznih, nbluziiji'jo katar. nri'juj«\jo izincčok. odpravijo nailuliu, boh>Öin«; in
krč(!, pospcSiijcjo in zboljSujcjd probavo, čistijo kri in Čn»v;i. Pivženo vclikt»
in male glistc tcr vse od glist i/.hajajoüo bolczni. DcJiijcjo izborno proti hripa-
vosti in prehlajenju. l^ccijo vsc bolozni na j^lrili in hIc/.cIi, prežcnojo mrzlico
in vso iz nj<* izhajajo^o bolczni. Tu kapljicc so najboljšc srcdstvo proti ma-
ternici in madronu in m; bi smelo manjkati v nob<Mii Ihisi. Dobivajo se satno:
Mestna lekarna, Zagreb, zato   naj st> naročnje točno pod naslovotn:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 95,tik cerkve sv. Marka
Denar s<» pošilja naprej ali pa pov/.ainc. Manj kot «uia dvanajtorica se
ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko: I ducnt (12 steklenlc) 4 K, 2
ducata 8 K, 3 duoate 11 K, 4 ducate 14 60 K, 5 ducatev 17 K. — Imam nu ti
aotSe prizjialnih pisem. da jib ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena
nekaterib gg., ki so a posebnim vspebom rabili kapljice sv. Marka ter popol-
noma ozdravili: Iv. Baretinčič, utüilelj; Janko Kisur, nadlogar; St. Borii, žup-
nik; Zofija VukeliuS, šivilja itd. itd.
Ustanovijena 1.1360.     Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trp; 1>5, poleg cerkve hv. Marka.
Centralna posojilnica
registpoüono zadrugo ü Dorici, ulico Vetturini hiš. šteu. 9.
PoNojuje avojim članorn od 1. aprila 1905 dalje :
na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|0
z  '/y0/,. npravnega prispevka za v.sac<i«a pol  leta. Obrestna mera
za   hranilne   vloge   oslane   nespremenjena.
Lekarna Cristofoletti,
v Gorici na Travniku.
TrHkino (Stokfi/evo) jMrno o1j<'
Posebno sredstvo proti
prsnim boleznim in splo-
šni  telesni   slabosti.
Izvipnasteklenieateiraolianaravno-rmene barne poKl'40, bele barve K 2
Trskino železuato jetrno olje.
Rab;i te^a olja je sosebno priporoč-
jiva otrokom in dočkom, ki so ncrvozni
in nežtie. narave.
I   Trsklno jetrno olje se železnlm jodecem.
j         S tein oljem se ozdravejo v kratkem
i  txasu in z gotovostjo vse kostno bole/ni,
\  žlczni otoki, golše, malokivnost itd. itd.
Ona «tie Bteklenice je 1  krono 40 vlnarjev.
Opomba. Olje, kalereya naiočam diieklno \i   Norveyijo,  preise se vedno v mojcm
kern, laboratoriju piedno se napoliiijo steklt'iiice.   Zato  zamoiem   januMti svojim Ü.
odjemalcein glcde Čistotc in stalne sposobnosti za zdravljenje.                  A
V  CriHtofolettijeva pijača izkinein železa^^
k^^    najboljsi pripomocek i>ri zdravl.jeuju  h trukniia uljein.     AT    ^k
r^^W           Ena «teklenica stane lono 60 kr. win.         jj^äS