\
ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Vato Mn mik Vaak. U

■M prtpmtat« "UluNir*^" »U m
prkMii«« t« naratnika, Vaa Im> bttkh trn. I»rr «lr mu odprli pot It urrt I*-|m*»u In lauinlirmi flltu.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
ClTATELJE OPOZARJAMO,
dia pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnio.
TKLKPIIONK:	:: \JA'J
No. 1 10. — Stev. ! 10.
tuilrrt-d a* Srroiul Čl*** Malter September 21st, 1903 at the Post Offire at Neu Vork. N. V., under Act of Congress of Marrh 3rd. 1879.
NEW YORK, THURSDAY, MAY 12, 1938- -ČETRTEK, 12. MAJA, 1938
ADI )Ff KS>.: 2lt> VV. 18th ST., NEW YORK
Volume XLV1. — Letnik XI-VI
KONFERENCA NAJ POIŠČE IZHOD IZ DEPRESIJE
MURRAY PREDLAGA SESTANEK ZAST0FNIK0V DELAVSTVA, FINANCE, INDUSTRIJE, FARMERJEV
Delavski voditelj in delavska tajnica se toplo za -vzemata za sprejem predloge slede minimalnih plač in maksimalnega deilovnega časa. — Vsak . sloj aeriškega prebivalstva skrbi samo za svoje lastne interese. — Po zatrdilu Philipa Murray*, so unije rešile Ameriko.
Fašistična vstaja v Brazilij
ATLANTIC CITY, N. J., 10. maja. — Na tukajšnji konvenciji Amalgamated Clothing Workers of America, je nastopil kot govornik tudi Phi lip Murray, predsednik organizacijskega odbora jeklarjev.
V imenu Odbora za industrijalno organizacijo je pozval predsednika Roosevelta naj skliče javno konferenco zastopnikov delavstva, industrije, finance, poljdeljstva in vlade, in konferenca naj skuša najti izhod iz depresije.
Iz načina, kako je stavil Murray svoj predlog, »e bilo razvidno, da je dolgo in temeljito razmišljal o njem. Dejal je, da je zadnjih par mesecev kon-feriral z raznimi vodilnimi industrijalci ter da so 4»e vsi strinjali z njim.
Vsak sloj ameriškega naroda, — je ugotovil, misli samo nase in skrbi za svoje lastne interese. Ljudje se prepirajo, s kakšnimi sredstvi bi se dalo odpraviti depresijo, kar pa splošno zmedo le še poveča. Ali bi ne bilo bolje, če bi se sestali zastopniki delodajalcev, delavcev, finance, poljedelstva in vlade in vrgli na mizo svoje karte? Pred sednik Roosevelt naj skliče zastopnike vseh teh skupin in naj načeluje konferenci, katera bo skušala najti pot iz zagate, v katero smo zašli.
Po mnenju Philipa Murraya je danes v Združenih državah enajst milijonov oseb brez dela in zaslužka. Ti ljudjf nimajo nobenih prihrankov, s katerimi bi se mogli preživeti. Teh enajst milijonov nezaposlenih resno ogroža nase svobodne ustanove. —
Murray in delavska tajnica Miss Perkins, ki je istotako govorila na konvenciji, sta se zavzela za takojšen sprejem predloge glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa. Oba sta mnenja, da so se v zadnjem času delavske mezde znatno znižale, toda znižale bi se še dosti bolj, če bi ne bilo delavskih organizacij. — Prav lahko rečem,— je vzkliknil Murray, — da so delavske unije rešile Ameriko.
Po zatrdilu delavske tajnice je v Združenih državah še vedno nad 20,000,000 delavcev, ki se ne morejo oziroma iz tega ali onega vzroka nočejo organizirati. Dokler je stvar taka, je treba te ljudi zaščititi s postavami, ki določajo najnižje plače in najvišji delovni čas.
DETROIT, Mich., 10. maja. — Doslej je smelo organizatorje takozvanih "divjih" stavk posvariti oziroma kaznovati le vodstvo lokalne organizacije, dočim bodo vbodoče odgovorni izvršilnemu odboru United Automobile Workers. To se je danes posrečilo doseči Homeru Martinu, predsedniku organizacije.
Izvršilni odbor bo preiskal vzroke treh divjih stavk, ki so sedaj v teku, in bo, če bo treba, izključil organizatorje iz organizacije.
Divje gtavke so v Chevrolet tovarni v Bay City, Mich.. V montažni tovarni Packard Motor Car Co. ter pri Bohn Aluminum and Brass Co., v Detroit, Michigan.
S0VJ. RUSIJA IZDELUJE KEMIKALIJE
Ravnatelji tovarn so prejeli naročilo, da povečajo produkcijo. — Rusija hoče prekosti Nemčijo.
MOSKVA, Rusija, 11. maj:.. — Sovjt-tska vlada je zelo povedala izdelovanj«* kemikalij da si* bolj nripravi na bodočo vojno.
Komisar za težko industrijo Lazar M. Kaganovič ji* 1*9. a
JAPONCI IZKRCUJEJ0 VOJAŠTVO
Zasedli so otok Amoj v južni Kitajski. — Celi dan so bombardirali o-tok z bojnimi ladjami in aeroplani.
HONGKONG, K i tajska, 11. maja. — Ko so Japonci celi • lan z artilerijo z bojnih ladij in z aeroplani obstreljevali o-tok Amoj, ki si* uabaja med proviueo Fukien in japonskim
STARHEMBERG SE JE VKL0NIL NAZIJEM
PREDSEDNIK VARGAS JE
STRELJAL NA FAŠISTE
--------— I RIO DE JANEIRO, Brazilija. 12. maja. — Do-
Knez Starhemberg je bit'
v Švici, ko so Nemci vze-' pripravljena, pa slabo izvedena vstaja integrali Dunaj.— Prosil je no-J listov (brazilskih fašistov), čije namen je bil vje-
vo vlado, da mu dovoli . ^ ajj j predsednika Getulio Vargasa, je bila vrniti se Avstrijo.	'
v kal i zadušena.
O spo-l voditelja j
prila sklical na posvetovanje otokom Formozo, so se polasti-
vse ravnatelje kemičnih tovarr. ti*r jim rekel, da so kemikalije in kovini* podlaga za obrambo deželi*. Naročal jim ji*, da pivi rajo produkcijo, da v tem prekosi Rusija Nemčijo.
"Vsak kemik s«* mora zavedati, kakega pomena je kemija za obrambo," je rekel Kaga .lovič.
Komisar je ravnateljem tudi rekel, da j»i kemična industrija, ker je tako velike važnosti zi obranil t, izpostavljena največjemu vi Wins t v u in sabotaži. Ta indnstri s je ibila dolgo časa pod vod-tvom Gregorija L. Pi at a kova, pod komisarja za tež ko industrijo in S. A. Ratajča ka, ki sta bila lansko leto nstre I jena zaradi veleizdajc.
Kasarn <č je rekel, da se je zadnje čl i kemična industrija znatno izboljšala in da je pod vodstvom, izvedencev, ki bodo do vedli industrijo ilo vrhunca.
<>d ravnateljev je Kaganovič zahteval, da mora kemična in dustrija korakati vsporedno z drugimi industrijami in se pripravljati na ofbrambo, dokler je sovjetska unija v nevarnosti, da jo napade kaka kapitalistična država.
Z ozirom na prirodno 'bogastvo je Rusija v položaju, da v izdelovanju kemikalij prednja-či vsem ostalim državam sveta. Pred svetovno vo jno je bila Rusija v tem oziru zelo odvisna od Nemčije. Pred desetimi leti, ko se je pričela prva petletka, pa je Rusija pričela graditi svojo lastno kemično in-dutsrijo ter v tem sedaj ni več odvisna niti od Nemčije, niti o.i kake druge države.
Rusija sedaj iz svojih su-jrovin izdeluje amonjak, umetni notrogen, anilin, umetni gumij in rajon. Izdeluje pa tudi ve,-svoj u metu i gnoj.
Podlaga kemične industrija pa je premog, katerega i niti Rusija velike množine v Uralu, v Ukrajini in v Sibiriji.
la vzhodnega dela otoka. Izkr
calo se je približno 100(1 japonskih vojaHiov.
Dvanajst bojnih ladij in lit) aeroplanov je pričelo zjutraj bombardirati mesto, ki je pričelo na več krajih goreti. Pre dno so .Japonci pričtii z bombardiranjem, so iz aeroplanov vrgli na Kulangsu otok svarilo, da se tujci umaknejo iz mest:i
Kitajci so se v trdnjavi lira
FAŠISTI
NAPADAJO
bro Itranili in okoli 1(10 .1 a pori- |zmu. cev so Kitajei pri izkreanjn po
bili s strojnicami.	(začudenjem prebral in ga
Za zavzetje otoka Amoj sla |0žil ,ia stran. Ko ni prejel no-
DUNA.T, Nemčija, koritvi nekdanjega avstrijskega Heimwehra kneza Starhemberga k narodnemu socializmu vedo na Dunaju povedati sledeče:
Knez Starhemberg je bil oh času zasedbe Avstrije po nem- Ceste so pričeli obstrelje-
ški vojski skupno s
čeno drugo ženo Noro (iregor jevo. Knez Starhemberg je p > priključitvi Avstrije k Nemčiji takoj pisal komisarju za Avstrijo gauleiterju Buerckelu na Dunaj in ga prosil, naj mu do~ voli osebni razgovor, da mu raz tolmači svoj položaj in svoj 3 privrženost narodnemu soeiali-
v Da vi.s u v Švici j svojo nedavno poro-J
vati s težko artilerijo. — Republikanci so odbili napad na cesto, ki pelje v Francijo.
HEN DA V K, Francija, 11. maja. — Fašisti so včeraj pn-čeli zartilerijo obstreljevati vse ceste, ki peljejo v Castellon de la Plana in Valencijo.
Republikanci poročajo, da so Komisar Bnerekel je pismo zjo.iihili napad, s katerim so .-.kupo šali -fašisti prebiti cesto, ki pe
mogoči* dva vzroka: ali se .Ju ponci pripravljajo na kak velik vpad v južno Kitajsko, ali p 1 hočejo samo imeti Mrategično postojanko.
Skoda v Amojn je velika. Zadeto je bilo vseiičillško po slopje in več drugih. Mnogo civilistov je bilo ubitih.
ŠANfiHA.j, Kitajska, 11. ma ja. — Z včerajšnjim napadom na Amoj so Japonci najbržt
be nega odgovora iz Dunaja, se je Starhemberg obrnil na enega izmed številnih agentov nemške tiijne policije, ki žive v Švici, ter ga prosil, naj 11111 pripouio re do tega, da bi dobil stike = šefom vse nemške tajne policij.-* Hininilerjem. In res, prve d»u meseca aprila je pristalo na I" tališču v Zuerichu veliko nemško letalo. Iz katerega so izsto -jili llimmlerjevi zastopniki, po
hoteli doseči, da bi Kitajci pooblaščeni, da se razgovarjajo s klicali svoje vojaštvo 7. os red 'knezom. Razgovori so trajali nje fronte.	(nekaj ur. Knezu so naložili, da
Kitajci poročajo, da so vče- * mora pisati Hitlerju vdanostno
lje i/. Barcelone v Franeijo. šisti so morali bežati in repno likanci so celo zavzeli nek stra tegični hrib severovzhodno od (lese.
Boji na vzhodni fronti so osredotočeni okoli ('nevas d * Viiironia, .*>() milj severno od Castelhna in fašisti skušajo zo pet zavzeti ozemlje, ki >o ga včeraj izgubili.
Fašistična strategija ima namen prisiliti vladno desno krilo, da se umakne proti zapadli.
Med integralisti in vladnim vojaštvom se je vnel krvav bo.;, v katerem jih je bilo več ubitih in ranjenih. Med ranjenci sta tudi vojni minister Enrico Gas-par Dutra in pretendent 11a brazilski .cesarski prestol prin.* Juan de Orleans v Braganza.
Fašisti so okoli polnoči na skočili mornariško ministrstvo in predsedniško palačo Guana-bara, kjer so bih najbolj vroči boji.
V predsedniški palači se je uprla skoro ctla straža in j" obkolila predsednikovo stanu vanje. Predsednik Vargas, nje gova žena, dva sinova, dve hčeri in njegovi tajniki in t ud drugi uslužbenci so s puškam' in revolverji streljali na napa dalee, dokler ni prišla pomoč.
K palači je prvi dospel general Dutra z vojaštvom, nn katero so uporniki takoj priče li streljati s strojnicami. Fašisti, ki so bili za bari kad i rani v palači, so ubili nekaj vladnih vojakov. General Dutra pa j ■ nato upornike napadel o«l za dej, da so se morali umakniti.
Neuradno poročilo pravi, da je bilo pri mornariškem arze nalu, ki .<e nahaja blizu 11101-jnariškega ministrstva, ubit i11
EKSPLOZIJA V FORDOVI TOVARNI
raj 11a vseh krajih odbili ja ponske napade oil juga proti Lunghaj železnici. V severnem delu province Anlivej so Kitajci z Imjonetnim napadom odbili Japonce pri Mengčengn, KO milj južno od Sučova.
Vstaši so tuili vstavili japonski oddelek blizu Oaohsi jena ter so zavzeli pet vasi. Uničili so celo gamizijo 600 Japoncev. — Vstaši tudi zelo nagajajo J a poncem ob Taj jezeru, 50 milj zapadno od Šanghaja.
STREL A UD ARU A V ORKESTER
LIZBONA, Portugalsko, maja. — V malem mestu Villa franca so praznovali "pražnik rož". Naenkrat se je nebo po oblačilo, in strela je udarila v orlcester dvanajstih godbenikov, katere so prepeljali v bol ni^nieo, kjer se nahajajo v kri tičnem položaju. Usmrčen je bi! samo pes, zvest spremljevalec godbenikov.
DETROIT, Mich., 9. maja.— V oddelku za steklo River Rouge tovarne Ford Motor Co.
sta eksplodirala danes dva tar.- še v je bilo pa hudo opečenih, ka kisline. Delavec Edward Eksplozija je bila tako silna, Sielewski je bil na mestu mr- da je vrglo en tank skozi stre-tev. Šestnajst njegovih tovari-ho.
pismo, v katerem se mu v vsem podreja in liiu obljublja pokorščino. Knez je to pismo takoj napisal in še mnogo dalje, ka kor so zahtevali stavljeni pogo ji. Slove-no se je odrekel Schuschniggu in se podvrgel na rod nosieial ist lenemu režim n Poudaril je, da je bil on tisti, ki je vzgojil prve narodne socialiste v .Vvstriji.
Otipljivi uspeh tega Starhem-bergovega vdanost nega pisma je, da mu nemška država sedaj ne bo zaplenila njegovega obsežnega premoženja v nekdanji Avstriji, kjer ima vsega 12 gradov.
< 'e bi se zgodilo, da bodo dr. Schu-chnigga postavili pred sodišče, je verjetno, da bo knez Starhemberg moral nastopiti proti njemu kot glavna obtežil-na priča.
To je knez Starhemberg, ne dan j i voditelj avstrijske mladine in dolgoletni podkaneler v" Sdhuschnigovih vladah ter večletni vrhovni -vodja avstrijske domovinske fronte.
1 . 1 • 1 e -- *■	-i- oseb, pri predsedniški pal:
da bi tako fašisti	razširili svoj ' '	'
. .	ei pa l!a.
pas ob morju.	1
Na to fronto so fašisti spra-j Ko je bila vstaja zadušena,
vili mnogo težke artilerije. -.je vojaštvo s pomočjo policijo
'zasledovalo vse sumljive ljudi
in jih je zaprlo 500.
Uporniki so mirno zasedli mornariško ministrstvo in park okoli predsedniške palače. Del predsednikove straže je p rese! k upornikom.
Predsednik Vargas je hitel od okna do okna in z revolver
NOVA POLITIKA SO-VJETOV?
NARODA" NAJSTAREJŠI ^LOVRNSKl DNEVX"!* V NAROČITE Sfi NA AURRTW.
IZ Varašave poročajo: Nepričakovani razvoj evrop-,. ske politike po padcu' Leona Jem s4relJal na "Pomike, ki so Bluma pomeni za moskovski Ina Palaco metali ročne grana
• . 1 ■ .. 1 , 1	m te. s strniinpuml nn cn mt-KIVi
sovjetski rezini hud udarec. To se pozna v vseh uvodnikih .so-
vjetskih listov, ki so začeli širi ti misel, naj se sovjetska Rusija popolnoma umakne iz evropskega torišča in obrne vso svojo pozornost na Daljni vzhod.
Sovjetski tisk registrira zlasti mnenje ameriških listov, ki ob priliki sklenitve pakta med Italijo in Anglijo ter začetka razgovorov med Blondelom ir. Cianom v Rimu pišejo, da pomenijo ti razgovori likvidacijo ideje protifašističnega bloka, ki jo je sprožila Moskva in za katero je zastavila vse sile vlada bivše ljudske fronte v Franciji. Prav tako beležijo mnenje gla sila angleške delavske stranke 4t Daily Herahla", da namera va Chamberlain začeti v bližnji bodočnosti razgovore tudi z Nemčijo. Iz vsega tega v »Mo-
te, s strojnicami pa so razbili šipe na oknih.
Vojaštvo je oblegalo mornariško ministrstvo, kjer so se 11-pornrki utrdili. Prišla je tudi lahka artilerija, ki je pričela streljati na ministrstvo. Uporniki >o se ob petih zjutraj podali.
Vstajo je vodil voditelj in-tegralistov Plinio Salgado. Napad na predsedniško palačo je osebno vodil princ Braganzn, ki je bil težko ranjen v glavo in spodnji del telesa ter se nahaja v vojaški bolnišnici.
skvi zaključujejo, da je politika Litvinova doživela popoln polom in da je likvidirana tudi evropska ljudska fronta, ki j o jo odklonili tudi angleški delavci.
t4G L AS NiEOD A" — New Yoit
Thursday, May 12, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN 0. S. A
99
"GLAS NARODA
(VOK'K OF THE rfcOPIJC)
Owiicd nno PubUatied hy HM1YENK PIBIJSHIN«. COMPANY (A ('iirtmruituui
Frank Sttkkjr, President	J. Lupaba, 8e-j.
I'la<* of ImsincHM «»f tile corporation an<l a <td reuses of altove officers: 316 WEST 1Mb STREET	NEW YORK, N. Y.
	45th	Year
1S8UKD EVCB1	DA V EXCEPT SVNDAYS AND HOLIDAYS	
	Adrertisemeut	on Ajrrt-euient
Z.i tvlo let« velja li*t la Kanado ...... '/.H IMII Mu ........ Z« ft*trt leta........	u Ameriko ........*ft.00 ........ ........»l-'J	Za New York za «-elo leto . . $7.00 Za (m>1 leta ................ Zh lD«i*emstro m «-elo leto .. Za jHil leia ................
	Subscription	Yearly
"<JI-AS NARODA"	IZHAJA VSAKI DAN IZVZF.MŠI NEDELJ 'N PUAZNIKOV	
■*l»l.AH NARODA**, tIG WEST 18rh STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: ( Hdsra 3—1245
ImiI'ISI It rez | h «11in nsotmosti w ne priobCujejo. Donnr	za naročnino
nuj m- lilatfuroll |M.-tljali imi Money Order. I'ri sprcnifiabi	kraja narty-.
liik.iv, | tomiuo, da ijjiit ludi pr< j^nje biva II mV naznani, da	bitreje najdemo naslovnika.
Pod vaško lipo.
Piše kakor mUli FRANK KER2E
ANGLIJA IN ABESINIJA
Km j.' -kleni! Mussolini >;avojevati Abcsinijo, jo po v-e.j Angini zavrelo. Vse je protestiralo: od naj radi kalnejšega do la\>kcga zastopnik?. v parlamentu, pa do najbolj konservativnega ministra.
Protesti >o -o strnili v eno »aino zahtevo: — To >e no >nie /goditi. In če hi kdo lahko preprečil italijansko ekspedi-eij<i v Abr-inijo, hi jo lahko Anglija preprečila. Sueški kanal hi 7i prla, pa hi Mn<solini nikamor no mo^l.
In kar je glavno—takrat jo Mussolini Anglijo še vpo->t««val, takrat >e je Mussolini Anglije še hal.
Kakor obupanee jo pa postavil vso na ono karto: če b.. -'o, h«> š|o; če no bo šlo, pa ne bo šlo.
Anglija j" alarmirala IJ go narodov. Dvainpetdeset držav, zastopanih v Ligi, je uveljavilo proti Italiji sankcije.
Od :n. oktobra l!»3Ti pa <lo 15. julija 19.1G so bilo sankciji' v volja vi.
Mu««olini je udaril. Anglija je protestirala. Ostalo je pa -amo pri protestu.
Mussolini j«* d«*bival čim ve«"-jo korajžo. Padla jo Addi~ A'haha. 1/. Anglijo >o prihajali protesti, angleški carinski u-radiiHci ob vhodu v Sueški kanal so pa pobirali od italijanskih I ran-portnih ladij \i-oke pristojbino.
Mn-.-olini se je kmalu prepričal, da sedanja Anglija ni vrč Anglija prejšnjih ea?ov. Dere ^e in protestira, v akcijo .-,« pa ne upa stopiti. Takega nasprotnika oziroma sovražnika se ni trelm nikomur bati, najmanj pa Mussoliniju.
Po par mc-ucili je bila Aliesinija zavojevana. Protesti v Londonu so utihnTi.
Prišla je le z diteva, ki je bila pa bolj prošnji kakor -zahtev« podobna, naj Italijani no zajozo odtoka iz abesmskega jrzrra Ta na, ki dovaja Nilu potrebno vodo.
Mussoliui je prošnjo milostno uslišal.
Zdaj sta lt al* ju in Anglija prijateljici. Sklonili <ta po-»< 11 h>, ki h<» pa š,.|t. tedaj povsem veljavna, ko bo Anglija priznala zavzetje AVn-inije.
Zdaj ugibajo v Londonu, kako bi pri stranskih vrati-' vrgli Alnvsiiiij«! in Ilaile Selass] a iz Lige. Ko so bo enkrat to /godilo, b«» Anglija še enkrat* treščila samo sobo po zobeh in pred v.-ciu »vetom izjavila, da jo Mussolini storil popolnoma prav, ker jo podjarmil črno afriško cesarstvo.
Kakor bo s tretjo politično stranko?
Vočkiat som že pisal, da nastajajo iz dvoli velikih politič-iiMi strank — demokratske in republikansko — dve novi. So pa ljudje, ki mislijo, da so demokratična in republikanska stranka verni in da jo ;vso, kar >e nanovo ustanavlja, tretja stranka.
Oba stališča odgovarjata današnjim razmeram. .laz za svojo osebo mislim in sem tudi prepričan, da ste demokrat iona in republikanska stranka kot taki odslužili. Zakaj obe stranki >te po svoji tra lieiji pravi pijonirski stranki, brez principov, brez vidnih potov v bodočnost. Kakjpr bodo razmere nanesle druge loto. tako pa bo.
Od časa do časa postavljate stranki platforme, ki so v hi-
bi; ta La Folletto. Vse življenje na ravnili in poštenih po. till, vso življenje v boju za pravi eo, resnico in napredek, to jo nekaj redkega v Ameriki.
Oče La Folletto je zapustil sijajno ime prod vsem svoji družini. In to je pomagalo, da imamo dam s dva izmed njegovih sinov v javnem življenju. Prvi je senator naših držav, drugi jo governor državo Wisconsin.
Slišalo so jo večkrat o njih. ampak ne kaj »posebnega. Da sta napredna in izkušatn hoditi po stopinjah svojega očeta — to je bilo skoro vse. Malo bolj poznan izmed obeh bratov, jo bil senator, ker je načelnik 1i-•=ite skupine, ki preiskuje kršitve civilnih pravic od strani raznih korporaeij.
Te dni pn jo governor La Folletto razglasil kar vso sku-
ji-mi za kooperativno pomoč in da se pogaja kolektivno po zastopnikih, katere sam izbere.
Šestič: — Pravica vsakega \ Aiiiei ičaii::, da živi po..l vlado, j k a te ni je dovolj močna, da za-tre nezakonistosti, da ;e modra! dovolj, da gleda nad sebično1 željo tistega momenta
Peter Zgaga
KOLMŠKI OBISKOVALCi
Rečeno je, oa je obiskovanji
. ,. ,	„ 111	j bolnikov telesno delo n>miljc-
v.cna dovolj, da vpo^teva do-jnja	no kj|ko , • re
brobit vsega ljudstva.	k(?j T[sle ohiskova|(.c% ki I1J01K;
Tem sestim trekam je doda- oKUkMjojo ^ nv |a|(ko
no
. • , ,i	, • pJij: ime, pni vi I a, principe in
stvu tisto,'kar prerokovanje o
vrcmicnnu: jutri bo dež. jutri bo1
lopo. Fdon izmo<l teh dvoli bo z::del. Plat forma ni ni kak princip, ampak je le problem pred človekom in sklepanje, kako se ga bo rešila.
Zanimivo je vedeti, da so bilo naše državo vse do zadnje svetovno vojno na prvi stopnji svojega razvoja: pijonirski. Pijonir, kakor veste, je človek ali skupina, ki nekaj odpira.( . -Večno nestalen, negotov, kaj in" kako bo, jo zdaj tukaj, zdaj tam, kamor ga pač kličejo raz-moro, ali še boljšo: koder čuti, da mu bo bolj neslo. Mi smo imeli našo države odprto za vos svet. kdor jo hotel, je prišel in začel s svojo življenjsko nalogo.
Med vojno pa smo naenkrat tako obogateli, da nam ni bilo treba več stikati kod in Kako bomo. Vsega je bilo tako dosti, da skoro nismo potrebovali drugega, kakor zapreti vrata pred tujci, da nam ne bi kdo kaj odnesel.
Od pijonirstva smo preskočili po vojni kar v ponzijo. Do
novo ali tretje stranke, ki so jo kratili: Xaeijonalna Progresivna strankti. Skoro vsi listi jo omenjajo kakor tretjo >tranko in tudi jaz so držim lega. četudi iz d runi h vzrokov. Zakaj v Ameriki nimamo samo d«veh političnih strank, ampak kar pol ducata ali pa še več — kakor so pač razmere v tisti državi.
S kakšno pravico bi rej imenovala takorokoe včeraj rojena nova stranka za tretjo stranko? K j«, so pa ono, starejšo. ki prihajajo leto za lotom s svojimi kandidati v javnost? Zakaj hi katera izmed teh ne bila imenovana tretja stranka, zakaj se dajo to prednost lia-š novi. rodbine La Folletto?
Zakaj drugi delajo teko, t«*-ga ne vem. Jaz za svojo osebo vem in govorim tudi zase. I**! Follettovo stranko imenujem zato tretjo, ker ni drugega, kakor znesek iz obeh starih strank. So več: zdi se mi, da je ta tretja stranka še bolj f rakasta, bolj reakcijonarna in
še sledeče: 44Te točko stranke so lahko povečajo ali preminjajo z večino glasov v stranki. Pogoj pa jo seveda, da ne postanejo nikdar pnnei-pi ali delo te stranke na-protni ustavi in z .konom Združenih držav ali t. države/7 Tisti, kateri je o.d rodbine La F- Hot to vpričakoval kaj v resnici naprednejša, novega, času in razmeram odgovarjajoee-g:1, so bo po preči tan ju in premisleku loh točk globoko — »brisal. Zakaj vseli šosi točk ni dmigoga. kakor toliko fraz. ki jih imamo itak stokrat 'zapisane povsod.
Zo način kako je to povedano. pokaže vso praznino programa. Vsaka nova točka ^e začenja: Pravica, da — kar bi se reklo: do vsega tega imaš ftravico. ,laz to dobro vrni, da jo imam. In vedel sem lavno prej, kakor jo /agledrd beli dan .program tretje stranko. Raš ta beseda: imaš pravico, pomenja vos )>]ul* amrriške domek raei jo.
Tmaš pravico . . . poslati milijonar ... iti vsako zimo v |FI orido in jioloti kam na solo-1 ver . . _ obiskati vso lopo predstave in koncerte . . . preskrbeti si lop dnin in fino opravo . . . zadosten letni dohodek . . . izobrazbo sam ali tvojim . . . . ?*port . . . avto . . .
Vso to in Še mnogo več — je — kje? Kdor jo lačen, ima pravico se najesti, kdor je raztrgan. so ima pravico obleči. Kogar zobe, so ima pravico greti. Kdor j«1 brez dela. ima pravico preskrbeti si ga. Kdor je -dabo plačan, ima pravico zboljšati svoje stanie.
Kaj pravica in prilika do le-L. in d<~. bi e plaee . . . kar z delom In plačo sem.
Jaz so čudim, kdo je dal bratoma La Folletto te "pravice" in ono nas jo
prodne struje predsednik Hoo se vol t in nikdo drugi ne. On se bori za reformo, on pokopu-je stare tradicije in stranke, on daje pogoje za novo onjenta-eljo . . . On, pravim, in ne bra-
* katerimi so začeli. Pri edini logii'ni vodja na-
grešal in hi so prav nič no je zil, če hi nikogar ne bilo.
Stvar je namreč taka: ležim na postelji, in duh po medici nali s,, tepe z dišečimi majski mi sapami, ki prihajajo skozi okno. Z levo not/o sva skregana. Jaz hočem tako, noga ima pa svojo trmo in noče tako k » kor bi jaz rad. Ta -por t raj « približno že tri mesece. Kom promisa ni nobenega.
Iznenada se odpro vrata in \--topi dragi rojak — bolniški .»hi-kovaloc.
— (iloj, glej. pa te se ni hu die vzel - — To st> njegovo pr ve bes^'do,
Seile k postelji, me dolgo ne premir-no gleda, nato me pa po tolaži: — Salament, dobro te je vzelo. Kar nič so mi ne du-
ta La Follotto.
Ali mislite, da ho progrosiv- l«i'»cs. Saj to nikjer nič več ni.
ni element prosil vstopnine v tako progresivno stranko, kakor so jo osnovali? V stranko, ki se zneenja tako. 'l?i ne sme ničesar nasprotovati zakonom, kakoršno imamo in poznamo
Se prodno <om imel ta program v rokah, som zmajeval z glavo, ko s,-m eital žlahtne l»e-scMle go ver arija La Folletta, ko jo razvijal program novo stranko. Tu rečeno je bilo . . . da h, do pomagali vsakemu človeku. po!oni naj pa plava ali tone.
Jaz si nisem mogel predstavljati vlade, ki hi mogla priti d« vsakegv človeka, zakaj tukaj nas je kakih sedemdeset milijo, nov odrastlih. In kdo bi bil tista vlada, ki hi prišla do te-j^jj privadil. Toda vsaka stvai be in mene? In kako hi bilo:j;m:l >vojo uohro stran. Na čc\-prišla samo vprašat j |ji}, |HI; prišp,,ral in na št um
'fili.
Le meni verjemi, dohtarji ni« ne vedo. Xoga, tisto jo postranska stvar. Stavil hi, da se le jr jot i kil lotila. Jet i k jo de»otinh -vetdoset sort, ti imaš pa ta hi " tro, ki včasj v treh tednih spra vi človeka.
Rojak odide, pride drugi in začne:
— Ja, z nogo se ni za špilaii. Vem, kako je bilo z mojim hr;;-lom. Stavim, da jo imel isto bolezen kot ti. Najprej majhna o toklina, potoni pa prisad. š p i -talu ~o mu začeli nogo rezati; kar po iučih ; vsak dan im" .:■ dva. To jo še dobro, da ima.j t dandanes dohtarji take pripra ve, da nič no eutiš, ko te nn šarijo. Toda najmanj šest mesecev ti ho vzelo, ko so boš bor
ali bi to prisia samo ali pa že ponudit ?
Ne pišem tega člank/. v-dej kakega straha, da pridemo i/ dežja ped kap. Ampak pišem ga zato, ker som leta 1024 pod
Kaj se to pravi? Primeroma j pira I La Folletta, ko je združil to. kakor je bilo nokdaj v ehi- vos progresivni element v naših cm škili sii lu ni h. Pršel je člo- jdržavrh in kandidiral.
, , , , ...	i bolj fašistična, kakor obe stari
povsod kakor kapniki v jm»- j
štonjski jami ' 1
narja jo bilo, da jo visel od
In za dokaz ni troba i navesti drugega, kakor zadnji I 44Pa si kupi paragraf vn grama, ki govori l iki."
pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO
V ITALIJO
Za 9 2J3.....
9 r. oo.....
9 7.20 .....
911-66 ..... 923.00 ..... 945.00.....
Din. 100 Din. 200 Din. 300 Din. (m0 Din. 1000 Din. 2000
Za 9 6.35 9 12.25 9 2H-*i0 9 57.00 9112.50 9167.50
.........Lir 100
.........Lir 200
.........Lir 50i)
.........Ur 1000
.........Ur 2000
.........Ur 3000
KF.H an CKNE SEDAJ HITKO UENJAJO SO NAVEDHNB CBN« PODVitŽENR SPREMEMBI OOH1 ALI DOLI
Za li»la«lU rr^Jih
kak xraraj navedena, bodbi ? dinarjih
llrnb dav«Uni» •« MJto
Izplačila v ameriških dolarjih
9 »-—
I1U
115.— «1-946—
.J 9.79 .JIMS
..919-— „911.—
Prejemnik doW w starem kraja izplačilo r doltrjlb
MIMA N4IAIIU HVRflUBMO PO GUHJ IJ1TIK SA PRISTOJBINO »U-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY '"Glas Naroda"
NIW fORK, N. 1.
— treba ni bilo dnjgega, kador do<fciti še malo, rla bo dovolj. ( Poleni pa so-denio in — uživamo.
Vse to je <lo <lo nekega lopo-ga ^Ine, ko je vs«» skupaj pa<llo. kakor sanje, kadar odpre rlo-vek or i. Zdaj si pa /.e devet let mcneamn (h"*i. <la bi enkrat videli tako. kakor bi mi radi. A kar ne gre.
Zakaj < <i pijonirske dobe, v kateri vsak dola, kakor mu najbolj kaže, smo proskoeili na ei-jsto polje, torej v ease, ki zahtevajo znanstvenega planiranja. Tega pa ne moremo iz-Ivnsevati s strankami, kakoršne so. Troba jih je spraviti s platform v .principe, ker jo troba pripraviti pota kar za veliko in dobro bodoeonst.
Mislil sem, da so boste republikanska in demokratska stranka kar razkrojili, to se pravi: oni interesi pojdejo na to, drugi pa na ono stran. Problemi, ki so pred nami, so rešujejo lahko na ti podlagi, kakor jo imamo iz preteklosti, lahko pa pripravimo eisto nove temelje in zavnžonio vse ono, kar je bilo.
n\»rej: iz republikansko in demokratične stranke bi se iz-luseili elementi tradicije in kr.mzorvatiznia — bila bi stranka reakcijonarjov. Xa drugi strani pa bi bili elementi, ki bi zahtevali vse novo in vso drugačno. To bi bila progresivna stranka.
Rai'unal sem, da bo vso to prišlo enkrat «po hodoeili prod
vek notri — znanec ga gov i ril:
4 4 AI i hi kaj pil. John? "Hm. kako da lie."
vsaj
je na-
o-tem. kdaj in kako se sme pre-jmeniti temeljne torke. In tam ; stoji zapisano: *4. . . pod pogo-| jeni. da niso nikdar principi ali dejanja te stranke v nasprotji vn z u-tavo ali zakoni Združenih drži*v ali to držav«'."
Torej: karkoli bo kdaj v ti tretji stranki, ne sme hiti v kakem nakrižja z ustavo ali zakoni, kakor jih imamo do danes. Xad v-e vavno — re vemo, da so vsi zakoni delo kapitalistično družbo in pri vi 1 i-giranih stanov, ne za varstvo ljudstva, ampak za varstvo toga. kar imajo oni.
'Kar so je o tretji stranki že dolgo rasa govorilo, se mi zdi samo prav. da »pogledamo stebre in principe to stranke. Ti so:
Prvič: — Pravica vsakega Americana, da rasti Boga po zapovedih ^voje vesti: da izraža svoje misli potom svobodnega časopisja in svobodnega zbiranja. Da ima efektiven glas v političnem in ekonom-s k cm življenja.
Drugič: — Pravica vsakrga Američana na farmi ali v mo->tu služiti si življenje s koristnim deleui in prejemati za svojo tlelo dohodek, kakoršnega zmore plačati popolna protluk-tivna možnost človeške družbe.
Tretjič: — Pravica ameriške mladino razvijati svoje talente z javno vzgojo, da je dovoljno podpirana in da si dobi pro-
^dn i.škili volitvah, pa sem se -trr v življenju in d elm svoje
»molil. Gori
v Wisoonsinn živi di
domovino. fVtrtič: — Pravica mcžkili
nastija l^i Pollettov. od kate-lin žensk, katerih industriia jo re je znan pokojni oče, ki je hi I jponiagala graditi narod, da so vse življenje velik progresiven^ na svoja stara let« prosti skrbi in na prednja k. Težko boste in straha, da bodo v potrebi, dobili v miši zgodovini bolj( Petič: -— Pravica vsakega marka nt no osebnost, kakor je državljana, da se. združi s svo-
Mi vemo brez rodbine La Folh Hov, da imamo pravico. Tn ne >amo to. Zakon govori, da imamo tudi enake prilike.
Kaj je že to: enaka prilika.' I>a lahko, vsak kupi vsako stvar, ki si jo zaželi . . . da lahko vsak gre, kamor hoče, poslano ali študira, kar hoče . . . Nakratko: enaka prilika pomeni, da kar zmore Por«I - svojimi milijoni, to zmoreš tudi ti. če imaš enako milijone.
M« dt» m ko je bil očrtov program dober in napreden, je to, j kar sta dala sinova, ne -amo nekaj reakcionarnega, ampak si v A n lo- j skoro naravnost fašističnega.
j Zakaj kdor ti prepoveduje pre-minjati to, kar imamo, preprečuje vsako reorganizacijo našega življenja in razmer.
Meiltom ko reakcijonarni elementi lezejo skupaj kar -svojimi interesi, imamo mi.
Pride tretji z naslednjo toJa-žl.o:
— Xajbolje storiš, če <e 3 undertaker jem prej zmeniš. Mogoče se I »o dal kaj zglihati. Saj veš, v slučaju smrti človeku vsak cent prav pride, kar pirj .(• domeni ž njim in naj raje tebi plača komišen kot pa komu drugemu, in nikar pn več nr plačaj za pogreb. Kar.je več kot dvesto dolarjev, je preveč. In kdor hoče za pogrebom, naj sam plača avtomobil. Še t • -t roške naj bi si nakopal na gla-.*vo. In š,- nekaj sem mislil reči; {Veš, predsednik našega tlra-Jštva hi ti rail spregovoril oh
napredni dokaj težav. Zakaj\K!r	v
z nami jo največ takih, ki ni-r". J T^-T,dj,VOjra' majo in'čakati je vendar lak« :;'. h? JK>ltfm -lavo «"»vadil, težko.	V >! lmlJ vajen takih stvari.
Zato je nevarnost, da ta ali |Kl'?tko lla j ,H> in joiirnnio. oni odskoči t je. recimo v novo X postelji lo/im lil sveta jeza
stranko La Follettov. ki ni nič
Kaj pa. če jih nimaš? Škoda in tudi ostane nič. A pri vsem
no, da jih nimaš ne ti ne jaz in z nama še kakih -do milijonov.
tem bi mogla napraviti dokaj šknde: nekaj zapeljanih ali kupljenih ljudi odloči včasih
Enake prilike v Ameriki po- večino.
menjajo pri delavcu to, kar pri tistih konjih, ki teko pri T risb sweepstakes . . . Vsi teko, dobo le eni — dobiček pa spravijo vselej — drugi . . .
Torej vsi imamo pravico, kakor pravi ustava tretjo stranke. To je fraza, ki meče pe-
Vi vsi, ki čutite napredno, ki mislite, da moramo .gledati in delati z vsemi močmi, »la dosežemo v deželi obilice po-|w>lno ekonomično demokracije, držite roko proč od takih strank. Zakaj ni daleč čas, ko bo med naoni stranka, ki bo re-
sok v oči. Vsak človek imajkla: starega no moremo nada* pravieo do vsega, kar je okoli 11 jeva t i, prodno pa postavimo njega, pod njim, nad njim, kar j no\(o, jt. treba da poderenio je bilo, je ali se le bo . . . Ani- -t aro.
pak jaz bi videl najra.^i. da ^ej Tn taka stranka bo prava za besede: imaš pravico . . . prili- nas vse, ki nimamo drugega ko . . . kar izpusti. Kaj bi go- do danes, kak« r pravice in pri-bezdali, da imaš ti ali j. z pra-jlike, kakor jih navaja program vico, ali priliko do teleta . . .jsc -t a vi jen po stari tradiciji: Xaj ra iši kar pridejo s teletom,] jaz držim iti.obdržim, vi pa lopa če je pravica zraven ali ne. vite . . .
EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA
V NEW VORKU IN OKOLICI
PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA
(a mila)	(za ženske)
Pogreb SI 10. in VEČI
Prodno Krwte lcnm ilnisam, jw «V Je Se tako d»te£, pridig, ali pa telefonirajte nam za pejasnilu.
s nato postrežbo popolnoma zadovoljni, 12f K. 7lh ST., md 1, Aw Hi 4»p All 707 PROSPECT AVE, Togal 153 St NEflf YORK Tri.: onrhard 4-2WS ''BRON X- TeL: MEtr^ae 54J577
me tare, ko poslušam prijazne nasvete in milo 1 o laž bo bolni ških obi-kovaloov.
Kakšne sorte ljudje so to, v kateri razred hi jih zmašil. .la hi bili na svojem mestu? Alš tudi jaz tako govorim, ko greoi bolnika obiskat -
Tako in slično misli mi roje-jo po glavi.
Po temeljitem preudarku sem prišel do naslednjega zaključka:
Kovaču Peru bom pisal v Rosebom, naj mi za moj čevelj (štv. lš) skuje iz najtršega jekla pet funtov težko podkev.
Kakor hitro mi bo mogoče, bom podkovan čevelj obnl, od pri vrata na stežaj, sedel na posteljo in potrpežljivo čakal.
Kakorhitro se bo pojavil v sobi ihnlniski obiskovalec, bova napravila kratek proces.
Kajti bolniški obiskovalci mi res greti o že na živce. Posebno taki kot jo bil tisti, ki je prišel k meni s klobaso in kvartoiu vina.
— Ali smeš jesti klobase in piti vino 1 — me je vprašal. Ko sem mu rekel, da lic, jo sedel k meni nji posteljo in rekel: — No, ilfom pa jaz namesto tebe.
In je, ne meneč se za sline, ki sem jih eedil, pojedel vpričo mene celo klobaso in ves kvart vina popil.
"OCXS NAEOD A" — New YorE
Thursday, May 12, 1938
"J
MB LABGES* SLOVENE DAILY IN U. S. X.
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
'■GRADBE NOVE ZVEZDARNE - PLANETARIUM - V PITTSBURGH. PA.
Napisal Ivan Bukovinski, Pittsburgh, Pa.
Ena izmed najbolj zanimivih in pom«mlbiiili znanosti je
astronomija ali zvezdoslovje, zakaj ta veda nima za predmet. kakih abstraktnih ali filozof ič ni h pojmov kot so na primer v metafiziki, ali -|>a ne-ekom-no majcenih sestavnih Helcrtr, iz katerih Obstoje vse žive in nežive stvari kakor molekuli, atomi in elektroni, katerih ni mogoče videti t ml i z najboljšimi mikroskopi, pač pa proučuje in študira reči, katere opazujemo in občudujemo s prostim očesom slednjo jasno noč, in to so — zvecwle.
Vzlie temu pa je astronomija Tiralo popularna in udomačena med širšim občinstvom, in neverjetno je število drugače inteligentnih ljudi, ki nimajo najmanjšega pojma o množini.
daljavah, sestavi in gibanju nebesnih teles, to pat zato, ker je ta veda precej težka, zlasti ako ni eden doume v višji matematiki.
Da se temu nedostatku odporno re, je prišel pred kakimi 15 let i ravnatelj zvezdnega observatorija v Muniehu v Nemčiji na srečno misel in dal zgraditi prvi- takoimenovani planetarij, ki ima obliko kopule ali, po-veznjene-ga kotla in znotraj sli-či nebesnemu oboku. na katerega se s pomočjo posebnega projektorja, podobno kot pri filmskih slikah, pričarajo zvezde,, planeti, solnce in mesec, vse kot bi bilo naravno in resnično; temu pa se pridruži še razlaganje strokovnjakov v poljubni besedi, in tako se občinstvo igrajr* in skoro zabavnim potom več priuči v zvezdo-znanstvu tekon« enega večera, nego pri št udi ran ju in opaao-vanju pravih zvezd v desetih letih. Seveda zraven je pa še teleseop za opazovanje pravih zvezd ob jasnih večerih.
•Po otvoritvi te prve ljudsfce zvezdarne so se pojavili enaki zavodi kot gobe po dežju po vseh velikih evropskih mestih ko na Dunaju, v Rimu, Parizu, Mwdridu, Lisbonu in Moskvi Nemči ja sama pa kot njih rojstna dežela jih ima 18.
Jaz sem <si .ogledal ta najlepši show o priliki zrni nje čikaške svetovne razstave v tam ognjem planeta ri ju. V dvora t*'1 --J( o-kroglo ogromno kopuio smo bili zbrani pri svetlem dnevu, o-koli nas in nad nami vse belo; polagoma p« se prične temniti kakor zvečer. Nastal je polmrak, iz tega terrain noč. Zgoraj nad glaivami so se prižigati dnu ga za dru zvezde, manjše in večje veintosti, dokler jih ni bilo polno umetno nobo, 5000 po številu (s prostim ooesom v jasni noči se jih našteje samo 3000) in vzkliki začudenja 'ali" in "oh" so odmevali med mbčinstvom.
Enoletne spremembe nebesnih teles smo videli tekom par minut, Ln tekom eetrt ure se je izvršila spremenlba pozicije zvezdnih skupin, kot je bila pred 10 tisoč leti in bo čez 10 tisoč let.
Z drugim projektorjem so k a zali solnce in njegovo družino, planete, srebrno luno in njeno k rož* Aii je krog matere zemlje, in potovanje vsakega planeta okoli *>lnca.
IHanetarium, ki je 7-krat večji od naše zemlje in je oddaljen od solnca 886 milijonov milj ter rabi »a. enkratno pot krog solnca 10,759 dni, je napravil tukaj pot v dveh urah. Jupiter, daleč od solnca 480 mirijonov milj in 84crat večji o*l zemlje, pride enkrat okoli solnca v 4332 dneh, tu pa v 47 minutah. Mars za polovico manjši od našega planeta ter 141 milijonov milj od solnca odstranjen, obkroži solnce pri-
bližno v dveh naših letih, tu pa v 7 minutah. Naša zemlja 92 milijonov milj daleč od solnca, katerega obkroži kot znano v 365 dnevih, ,a Obkroži tukaj v treh iminutcih. Venus, večera i-ca ali jutcmic.a, pri lično velika kot naša zemlja Ln najbolj svetla izmed, planetov, pa je oddaljena 68 milijonov milj od solnca, okoli katerega potrebuje za pot 225 dni j, tu pa 2 in pol minute. Najbližji planet solncu je pa Merkurij, samo 36 milijonov milj daleč od njega in več kot polovico manjši od zemlje. Njegovo potovanje o-koli solnca traja 88 dnij, a v planetariju le 58 sekund. Planeta Uranus in Ne>ptim pa ne pridejo v pošte.v, sta predaleč in se niti ne vidita: s prostim očesom.
Pri nas v Združenih državah je bil zgrajen prvi planetarij leta 1930 v Chicago, za katerega je daroval pol milijona Mr. Max Adler, delničar in direktor znatne Sears, Roebuck tovrdke. Precej nato je prišla na vrso Philadelphia s pomočjo Mr. Samuela S. Telsa. Tamkajšnji planearij je del Franklin Instituta; nato Los Angeles s Griffith planetarijcm in končno New York.
Pittsburgh bo torej 5. mesto v naši deželi, ki se bo ponašalo s takim zavodom, ki bo stal $1,050.000, kar se lw> pokrilo večinoma iz Buhlove ustanove $750,000, ostalo pa bo prišlo iz drugih virov.
Poslopje, za katerega se pred kratkim začeli kopati temelj, !>o srtalo na mestu, kjer je bila prej stana Allegheny City Hall, North Side. cor. Federal ami West Ohio Street; nasproti Ca m eg i e Library.
Mr. Henry Buhl je bil ustanovitelj znane Boggs & Buhl department trgovine in je zapustil našemu nJestu 13 milijonov dolarjev. Dohodki te glarvnice se vsako leto porabijo za razne dobrodelne, znanstvene in izobraževalne s vrhe. Ta planetarium l>o obenem kot njegov trajni spomenik.
GLAS NARODA MU UGAJA.
Anton Senehur nam piše V/. L library, Pa. — Prosim vas, da bi mi iiHišiljali dnevnik Glas Naroda. Sean že bil naročnik, pa sem iga odpovedal radi tega, ker sva bila naročena nanj dva pri eni hiši. Potem sva plačevala naročnino vsak pol, a sedaj želim, da se mi pošilja na< moj naslov.
Bo že 20 let, kar ga vedno čitam, četudi sem Ibil naročen nanj vse skozi. Je jako priljubljen list in se mi najbolj do-pade od vseh drugih, kar jih čitam, pred vsem zato, ker je nevtralen in ne opazim v njem nikakih prerekanj kakor je po vseh drugih, ki jih čitaan, polno zgag. A ne Petrov Zgag!
Peter pa že pogrunta zmiraj, če se ne tiče enega, se pa drugega. Samo ženske včasih nalašč ne razumejo, zato mislijo tudi, da se jih ne tiče.
Vsa čast Peter, in želim Ti skorajšnjega* okrevanja, če si še bolan.
V starem kraju je nekdo rekel, ko so kosili travo: Če mi je hudič v rokah, mi pa v nogah ni, in je spustil koso ter lepo marširal z drugimi, ki so kosili v vrstri, do konca travnika.
Ti pa boš že sedel in pisal in kakšno še pogruntal, če hoditi ne moreš.
Torej brez zamere. Pozdravljam vse, posebno pa Zgago!



Hladno, sveže mleko pomaga vaši alkalijsVi rezervi, pomaga delovati proti utrudi ji vem-i strupu v sistemu. Kadar boste prihodnjič pozno prišli domov, popijte kozarec mleka pred no greste v posteljo in zopet boste do-I ri. Tite /i tu ro u of Milk Publicity, AUmnu.

THE STATE OF NEW YORK

zjutraj
tiran
DRAMSKA PRIREDITEV V FOREST CITY, PA.
01llHMllitlllllllllli;mi<lilllti)IIMIti»m
SAN CARLO OPERA COMPANY
('enter Theatre, 49th St. & 6th Avenue, New York City.
prireja operne predstave po ljudskih cenah: 50e do $1.99. Prihodnje predstave bodo:
Samson in Dalila, 12. maja Rigoletto, 13. maja
Ne bom pisal, da že dolgo ni bilo nobenega dopisa od tilkaj, kakor urednik pričakuje, ker lo čitatelji itak dobro vedo.
Pač pa hočem sporočiti slo venski javnosti tukaj in v o kolici,, da bo tukajšnje Slov. Katoliško Pevsko in Dramatično Društvo *4Naprej" v nedeljo, dne 15. maja ob pol o smili -zvečer v High Scho« ! Auditorium priredilo koncert
gra v angleščini, ste vsi prav od srca nesinejali.
Foresteit iška naselbina je v tem ozir.u spala že več let, če ravno je dovolj sposobnih moči, rojaki pa so tudi npraviče ni in potrebni kakega duševnega razvedrila.
Ker je pevce kot igralce sta Jo veliko truda in dela, da so se za to predstavo in petja pripravili, je vaša narodna dolžnost, da se v polnem šte-
kateri se ln;-
iu prestavo.	..............,______ . t......_.......
Igra "Naši Domači Tujci", | vi I it udeležite. Vstopnina je i j° j«1 spisal Andrej Koba), za odrasle 35 centov, za oiro-
ADVERTISE IN GLAS NARODA"
Ob 40-Letnici
Jugoslovanska Katoliška
Jednota V Ameriki
beleži ln nudi v obeh oddelkih:
IMOVINA — $2,254,335.93 , ČLANSTVO — 22,954
NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov
ŠTEVILO društev 187
PRAVILA — Sodobna in moderna
POSLOVANJE — V soglasju zadovoljstva
KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju
ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov
KONČNO: Ce niste se dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki.
GLAVNI STAN IN LASTNI DOM:
ELY, MINNESOTA
je vzeta iz življenja tukajšnji! naseljencev. Je zelo pod učljiva, sem pat a n i smešna, poleg tega pa tako resna, da pridejo gledalcu solze v oči.
"Two Sacred Coons" je i
VESELO SLAVJE V ROCK SPRINGS, WYO.
Zelo redek pojav je, opaziti hribi, se je vrnil za to izredno _ -	. slavil«*?!. Nadalje sta bila mi-
vzočtti sorodnik Matt. Tcrlic in Kinproga iz BuxAev, Idaho. Vse to je slavljencema napravilo v««elje.
Na odru, ki je bil za to slav-nost posebno skulmo sprcmljcii, je bila razpostavljena krasna oprava za spalno solni, dragocen dar vseh prijateljev. Poleg iso bile krasne ovetlice in drugi dragoceni darovi. Čestitke so letele vse vprek. Pozdravljanje in stiskanje desnic ni hotelo biti ne konca ne kraja. Kdo ve, kako dolgo bi bilo trajalo to prekevajoče objemanje, da ni Willie Jagavic zali reščal s svojo harononiko in tako spravil po »Iva in dva skupaj, da smo se sukali v najboljšem razpoloženju pozno *v noč.
Nekaj dni po tistem dogodku srečam Johna Keršišnika, ki je bil še ves iz sebe. Rekel je, da kar verjeti ne more kako je moglo »l>iti to res, ter da ne more najti primernih besed, s katerimi »bi se mogel zadostno zahvaliti za toliko in tako prisrčno požrtvovalnost svojih prijateljev. Torej naj bo na tem mestu v imenu .slavijencev še enkrat izrečena iskrena zahvala vsem in vsakemu.
IZ DALJNI*;A ZAPADA.
Aj pomlad, življenja zarja, kako hitro nam mineš ti! Oko berača in cesarja z;ustonj ipo tebi se solzi.
Nad East Heleno se zopet rt^zliva cvetoča pomlad. Nje topli dih razgrinja po vrtovih zeleno odejo. Po nebu podi veter bele oblake. Skozi odprto okno veje duh belih zvončkov, ki cveto na vrtu, kakor da pošiljajo pozdrave dragemu znancu. Iz kota ori radio. Pevec poje "Fhanlcs for te memories' — Hvala aa< spomine.
Da spomini, kakor nežen glas sreflbrne stnine. Ko hi ne bilo spominov, bd človek poeta-bil živeti. In koliko bridko lepih spominov se poraja v duši.
Prvo ljubezen, mladosti svetla zvezda, kako hitro si minula in obledela. Obledel pa ni žar, ki ga je vjel iz njenih oči, in ki ga bo nosil s seboj do konea dni.
* * *
Delavske razmere so kakor povsod, precej slalbe. Ker je hi I o dosti moče, se oibetajo farmer jem dobri pridelki.
ke popoldne ob dveh pa 10c
Pripomniti še moram, da taka prireditev ni samo za ženske iu otroke, pač pa tudi za
može.
Od vas, dragi rojaki, je odvisno, ali naj slovenska naselbina v Forest Citv ostane na mapi z drugimi naselbinami in naj s slovensko pesmijo in i-graini daljša obstoj slovenskega jezika v Ameriki.
Vaša velika udeležba bo dala pevcem iu igralcem zadošče nje za njih trud in veselje za v bodoče.
Pozdrav in nasvidenje!
'Mat Kamin.
PLESNA VESELICA V
BARBERTONU, O.
Upam, da mi bo dal g. urednik za par vrstic prostora v tem priljubljenem listu.
Kako živimo Slovenci v Bar-bertonu, ne bom pisala, ker zato dobro skrbi naš za ta list vneti zastopnik Frank Troha.
Kolikor se tiče dela, je zd&j tu zelo pod ničlo, pa ker nočemo izgubiti veselja in dobre volje, bomo imeli dne 14. maja j »lesno veselico, katero priredi Slovenska Ženska Zveza v dvorani društva "Domo yine".
Vstopnina je- majhna, postrežba bo pa doibra, in igral bo orkester Krištof bratje iz CleveJanda. Ti fantje nam lj>»-|do delali kratek čas.
Zato pridite na ta ples. Va hijeni ste vsi od blizu in daleč, pa tudi vi, Peter Zffai^a, pri »lite, ne bo vam žal ker v Bar-
kak dopis iz našega mesta v litstu (j las Naroda, d asi imai menda ua»š zast<xpnik natrpano zastopniško malho z lojalnimi naročniki, ki pa, bodisi da za pisanje v list nimajo dovolj krepkega« poginila — mogoče pa premalo (prostega časa. Iz tega razloga sem sklenila priti na dan z novicama, ki so se učila vno izvršile v naši naselbini.
Velikonočni pravniki so zm nami. Ostali pa bodo marsikateremu izmed nas Slovencev se dolgo v prijetnem spominu na prirejeno slafvnost, ki se dosedaj med Slovenci v Rock Springs odlikuje kot prva te »vrste. /Xa velikonočni ponedeljek 18. aprila sta namreč John Keršišnik mlajši in njegova soproga Angela obhajala v krogu svoje družine in dobrih prijateljev 25-letnico srečnega zakonskega življenja.
Potrebne predpriprave za to slavje so bile izvršene vsestransko vestno in »kolikor mogoče tajno, za kar gre vsem sot rudnikom velika zahvala. Vse priznanje t«udi F. Plenielu za sijajen program, ki je bil tako pestro iti humoristično izbran, da se je moral sleherni «>«l srca nasmejati.
Na večer omenjenega nine je )*o vabi la starjjše v cerkveno dvorano starejša hčerka |x»d pretvezo, da bo za njih 25-letnico .prirejen skromen card party. Ko pa vstopita v dvorano, sla tiiUstnln kot pribita. Ogromno število gostov okrog belo jpogmjenih miz — sredi dvorane pripravljena posebna Jmizia za jubilante. Na mi®! iz srebrne košarice pripravljenih krasnih vrtnic. To je napravilo zares očarujoč vtis. Komaj sta mogla jubilanta priti k prvi sapi, se je pričel dvigati zastor, in na oder je vstopila njena hčerka ter krasno zapela *4When you and I were young, Maggie.' *
Pri tem ganljivem prizoru se je porosilo marsikatero cJko.
Zatem je bila vprrzorjena šaljiva poroka — mock \ved-Iding. — Frank Plemel je nekje v ozadju odra sprožil veseli wen KI ing march, po dvora ni -sta prikorakala Willie Ja-govie s pripetim šopkom kot ženin. Mary Taučar (soproga zastopnika Taučarja) « vencem na glavi lcot nevesta
Končno pozdrarvljam vse či-tatelje (»las Naroda, kakor tudi Petra Zgaga, ki se menda te čase ne počuti kot cvek. Rekla bi, da je to kazen od nekje zgoraj, ker vedno udriha po ul k »gib ženicah!
Večletna n:tr«»čnica
Marv Kei^išnik..
DOBRO DOSLA GOSTA V PITTSBURGH.
Srce vsalkega Slovana trepeta -za bnite Celic, ki se liore
proti Hitlerjvnm nasilju. Saj /"V "v *""' "" v * je bil ba-š Ceho-Slovak .Tajn Kol-!	111 ^ VP<lno PrUetno.
lar oni veliki genij, ki je prvi za klical
Jennie Pod I i pec.
vsem Slovanom, da smo sinovi ene majke, majke Slave.
Narod, ki ima može, kakor Beneš, Hodža in dnige, ne more propasti.
Kakor pra»vi naš pesnik: Zemljiai <l>ratsika, sveta tla,
Prijmite pol juh Slovena.
France, East Helena, Mnt.
M TKE RA>SPET UMRL Iz Jolmstowna poročajo:.— Tukaj je umrl znani roja i* Mike Raspet. Bolehal je 11 mesecev na raku, kateremu je tu di podlegel dne 1. maja. Star jj bil 61 let, doma iz Cerkna na Primorskem. Bil je dober go f.podar, skrben oče. Priljubljen je bil pri vseh, kar je pokazal njegov pogreb dne 3. maja.
Zanimivo je bilo pri tem, da je ta nevesta nosila prav Isto obleko, kot jo je mlada nevesta pred 25 leti. Nadalje je nosila v rokah obsežen šopek vsake vrste zelenjave, kar je povzročilo dosti smeha. Poročni obred je opravil po svojih šaljivih predpisih Franfk Ple-mrti, ki je pravi mojster za kaj takega, da se ljudje ne dolgočasijo. Končno je Maks Ker-šjjšuik zapel "Silver Threads Among the (Told" tako s .božansko zbranim glatsom, da je bil zaključek programa, nad vse zadovoljiv.
Med odmorom je mladi William Zušan, ki je pri svojih 15. letih zelo nmzikalno nadarjen, igral vesele poskočnice. Meti tem so že nase spretne kuharice nlbložili mize z vtsemi mogočnimi dobrotami, katerih tukaj ne bom navajala — z eno besedo, napravljeno je bilo vse po najboljših močeh. Kaj takega ni vsak dan.
Naša jubilanta sta se menda dotični večer počutila kot v devetih nebesih. Hm, kako bi se ffcič mogla drugače, saj je šlo •vse kakor po maslu. Med veselimi prijatelji so bili na-Mzoči tudi bratje in sestre, ki so na t Aroma prihiteli iz Boise in Buxlev, Idaho. Oče John Keršušnik, k?i -se je zadnje mesece vrtil med penitsylvanskimi
Vise zavedne Slovence, Srbe in Hrvate oziroma vse Jugoslovane v Pittsburghu in okolici, uljudno'vabi'ino na miš počastili banket, kateri se priredi v po-čast našima gostoma, dr. Jurij Adiešičn, županu bele Ljubljane in njegovi soprogi.
Banket bo prirejen v torek, dne 17. maja, ob 8. uri zvečer v Slovensikom Domu na 57. cesti. Cena za na banket ni sicer pretirana, lahko vsak pride, da pozdravi naše goste in rojake ) iz star* domovine.
Vstopnice se dobijo pri sledečih: Rev. eKbe, v župnišč-u na 57. cesti; Math. Rogina, v Slov. Domu; Jobn Balkovee, na 54th St. in Butler St.; Fr. Fe-roncfha/k, 5336 Butler St.; Mike Zugel 1, 5117 Butler St.: Peter Balkovee, 4938 Hatfield St.; M. Pavlakovich, 4715 Hatfield tSt in prr Joseph L. Bahorichu.
Prosi se vsa drmšfva in dru štveno čkinstvo, da se za gotovo vdeležt iste pomen^bne prireditve. Pokay.i«mo. drasri ro-jiaki, da vemo čislati našo slovensko kri, in rojak rojaka, oziroma Jugoslovana. Rojak dr. Jurij Adlešič in soproga prideta tukaj v Pittsibur^h v torek 17. maja ob 1. uri popoldne, kjer bo najprvo sprejet v Pittsburgh univerzi, <ali kakor se naaivlja — Cathedral of Lea rn i nig — zatem bodo obiskali našega župana, Cornelius Scully-ja v City County Building, kateri bo predal grboma kliuče mesta Pittsburgh, kot dobrodošla ffosta iz stare domovine.
■Zvečer pa seveda, pripravite se, da naše rojake sprejmemo tudi mi častno in dostojno, na naši glavni ulici 57th Street. Torej na svidenje v Slov. Domu 17. maja!
«
Joe L; Bahorich.
OLA S NAROD A1' —New York
Thursday, Ma? 12, 1938
the largest Slovene daily in u. s. a.
Dopis iz domovine
• - -r rn - ,nr » f m	,[ (j. ".ni r, |
IZ POLJAN NAD 5KOFJO LOKO
. Spet prihajam z dopisom. Na-pisal sem nekaj več ali manj zanimivih, ki hodo gotovo zanimale tiste, ki tako radi vprašujejo, kaj da je novega pri uit4.
Na Cvetno nedeljo smo iim4". na Visokem pogreb v Ljubljani umrle dvorne dame, gospe Franje dr. Tavčarjeve. Ne morem vam tukaj vsega popisati, pravim pa, da kaj takega Poljanska dolina nikdar ni videla iu najbrž nikdar ne bo. Zbralo se je na desettisoč ljudi od vseh strani naše domovine, ker vsi so se hoteli zadnjikrat poslovi-viti od 'blage |*okojnice, ali že vsaj toliko, da bojo lahko dejali, da so tudi oni-bili med to ogromno množico. Vsem je bilo ne mogoče, k večjem, če so od daleč, so vrgli pogled na njeno rake v ali grobnico in še to, če so bili tako srečni. Na travnikih smo našteli več kot >to avtom« -hilov in koliko Še drugih vozil, na katerih -o prišli njeni čistilci vseh -danov, bogati ali revni.
znani trgovec s čipkami Vaclav Paleček. Pokojnik je 'bil rodom Ceh in je prišel k nam pred kakimi 50 leti kot orožnik. Spoznal se je z Grogovo Jolia-no, kr je tedaj prva kupčevaia z čipkami v dolini, postala sta mož in žena in pričela trgovat: s čipkami v velikem obsegu. Ce tudi mu je žena umrla prezgodaj, je bil on že toliko iz-najden v obrti, da je čipkar-stvo nadaljeval sam in pozneje z drugo ženo ('oh i njo s takim uspehom, da je danes v Gorenji vasi ena največjih čipfear škili trgovin z njegovim imenom. Naše čipkarice so še vedno k njemu nosile nakleklane
olbrita zemlja, toda kmalu se jo dež spremenil v sneg, ki je v debelih plasteh naleta val dva dni. Padlo ga je, ne vem koliko, posebno po hribih, ki je že tako bilo vedno postlano zanj. In io ne le pri nas, kot časopisje po* ve, je prizadeta cela Slovenija. Celili 50 milijonov je škode na raznih nasadili in dre » ju in trti.
Tudi pri nas je zgodnje drevje, kot črešnje in drugo že od mraza in pogostih slan vse o-smojeno in sedaj bo pa še ostalo, ker sneg'brez lepega vremena ne bo mogel kopneti in s tem v zvezi bodo tudi jutranje slane, ki bodo še bolj ostre kot
'špice", četudi je bilo iued ča- so bile dosedaj. Pri posevkih
som vsepolno čipkarskih tr govcev, ki so pričeli s to obrtjo iu tudi končali. Se danes, ko je čipkarstvo lakorekoč na ničli, jih je Paleček še najboljše plačeval, in vedno našel pota, da je oddajal na kupljeno blago.
na njivah se še ne bo poznalo, pač pa pri krompirju, ki je že dalj časa usnjen. Se lahko pri peti, da hot reba še seme iskali za zopetno sajenje. Kot stvar danes obstoji. >e že lahko obrišemo, ker sadjevca ali šnop*:i
Zato ga naše čipkarice ne bo- leto- najbrž ne bomo pili.
l>a, tudi visokih iinenitnokov [do lahko pogrešale. — Bog mu poleg revnega prebivalstva na- daj oobro!
Še doline ni manjkalo. In v- ' Na Brdili je pa nmrl za« i nje kljub pustemu in mzrleuiu vre- «0ii najstarejši prebivalec v do-nieiiu ali v deževju pontandra • (lini in tudi najstarejši živeči no bi bilo vse na bližnjih nji-iAinerikanec, Pavle Krek, p. »i. vali in travnikih in težko, da biiSurk, v svojem 95. letu. Se te bila letos zra*thi kaka bilka, jden pred .smrtjo so ga obiskali
Grobnica se nahaja uc v smrekovem gozdiču za Viso-ško hišo, katerega je pokojni dr. Tavčar že pred kakšnih leti zasadil. <»ozd se je že tako zara-Mei, da je grobnica s ceste že prav malo vidna. Ima obliko dobro oskrliovanega velikega v.tške«ra znamenja ali kapeli t \r njej je mali ol tarče k za opravljanji* molitev. Omenim da je tudi umrli zagrebški nadškof Ante Bauer tu večkrat maševai, ko je prihajal na oddih na Visoko ali v Poljansko dolino. — Od spredaj je težka betonska ali kamnita plošča, vi se dvigne za vhod navzdol v grobnico, kjer so že bili tri krste, namreč: — njenega moža Ivana ali dr. Tavčarja, njeno tete Ajke, ter mala krsta, v kateri so
tilka. hi« •n pred smrtjo so ga ol)
. . časnikarji, da hi jim kaj pove-? «laic.* , . .	. v. .. .
dal i/, svojega življenja, in prinesli četrtinko žganja, ki ga je on v življenju tako ljubil, z-> iiirulie. Stari in zgovorni mož jim je veliko povedal. Za slovo jim je, ko so mu želeli, da bi sto let dočakal, pritrjeval: — Sto let, ja!' Cez par dni je s« zjutraj vesel vstal s peci, popoldne mu je pa .prišlo slabo, iu bilo je po njem. Med drugim: tukaj zapušča trni i v Ameriki sina in eno hčer. 1'pamo, da tu di na starega Amerikanea on kraj Bog ne bo pozabil!
V Žabji vasi je pa umrla, u-prav ko to pisem, 28. aprila, 82 letna Marija Stanovnifc, p d. stara Šiškarca. Bila je dobra žena in z vedniin smehljajem na svojih ustnih. Zapušča
pravi jene kosti njene I™«*1	smova^ Janeza, ki
matere. K vsem tem so seda i f	v Celjui in Cirila, ki
položili še visosko gospo k zad- \f"™*r} v Now ^^terford, O.,
njemu počitku. Spodaj v grob-!?'1 katoro-a Je s0 nPrav na vo" ; imin ('or svoJ° smrti, prejela še Ve
niči ali kripti, ni ravno obilo prostora, pač pa po tleh in -Iranskih policah, dovolj za dalj časa za vso rodbino Tavčarjevih in ne želimo, da bi se prenaglo napolnila. O danes pogledamo, grobnica se le me-lo vidi iznad ogromne grmadr
likonočno pismo, ki se ga je še zelo razveselila. Gotovo je, da tudi nje Bog ne bo prezrl na onem svetu.
Velika noč je za nami s svojimi prazniki. Pirnliov je bilo letos več kot navadno druga le-
cvetja in vencev, iz med katc- ta* Pir,,lu Pn nas žo Prišl* rili je največji in lepši, naše skora-i 12 navade, pa.če bo šlo kraljice Marije.	* iv<0 P°	P™'1 hof,°
Kot >em že omenjal, viaofiki»v navado, ker malo reči je, ki niso mnogo plačevali z našimjbl s0 3lh h,1° tako la1lko Privn domačim in preprostim ljud-.<llt| kot Plrllov-st voiu. Vendar zanimajo se pa j Vreme ga pa nam kazi, naniza vse dogodi jajc med nami. j reč obraze. Že odkar je po Posebno pokojnica in če je lejmlad, nismo imeli lepega vre-zvcdela, «la s«- je temu ali one-Imena. Da si je bilo suho, je v»;-
Za Veliko noč sem prejel o<t Mrs. Keržišnik iz Rock Spring; v državi Wyo., obširno pismo, v 'katerem mi sporoča novice in o'pisujc taniošnje razmere. Oh enem pa tudi pošilja pozdrave za pirhe za svoje stare tukajšnje prijatelje. Spominja se tudi našega starega znanca Andrejansovga Toneta, ki j' nekdaj slovel kot 41fant od fare' in še danes je "fajn fant* pri svojih osmih križih. Drugače pa je rcveč zapuščen .od vseh. Vesel je bil njenih pozdravov in pirhov in naročeval, da si dobrotnici zahvaljuje, ker se ga j«1 spomnila, kar je najmanj pričakoval. Tudi Mrs. Žust iii Moon Rnna, se je istotako oglasila z novicami iz ondotne okolice. Obe pa pišeta, da naj napišem v '4Glas Naroda" kar največ novic. Torej tukaj so. Nekaj bolj starih, pa vendav mislim, 'zanimivih. Drnge pa so bolj "frišne", ker jih je naš »neg poživil.
Pri Mrakoviih na Volči, je pred par tedni pogorel hlev, kozolec in klavnica. Gasilci so imeli precej truda, da so mogli obvarovati spričo ostrega in suhega vremena sosednje hiše in stavbe, ker brez njihove pomoči bi bila pogorela cela vas. Škode je nad 100 tisoč dinarjev, zavarovalnina pa znaša komaj četrtino. Ogen^, pravijo, jr ibil podtaknjen. Tako, vidite, tudi pri nas ni brez hudobnih ljudi, ki nimajo le ljubezni do bljižnjega, marveč mu še škodo delajo.
To naj bo za sedaj vse. Drugo prihranim za prihodnjič.
Pozdrav vsem Poljancem iu bralcem 4'Glasa Naroda".
J. B.
pravi so porotniki s sedmimi proti petim glasom zanikali vprašanje O tem, cia-Ii je Vcl-gova umor naročita, pač pa <so isoglasixo pritrdili vprašanju, ali utcigneibiti vsaj od daleč so-kriva. Na podlagi tega izreka .jo je sodišče potem obsodilo na 12 let ječe. Vložila je priziv, ki ga je vrhovno sodišče sedaj zavrnilo. Končno odločitev pa ho sporočilo prsmeiro.
bivšega ruskega velikega kneza Mihaela, .podedovala po svoji materi. Osebje je takoj pozvalo policijo, ki pa doslej vlo milcev ni mogla izslediti.
VLOMILCI ODNESLI
CARSKE DRAGULJE.
Tolpa vi cm.il cav je vdrla ponoči v počitniško hišo sira TTa-rolda "VVernherja v bližini Londona. V hiši je bilo ob času vloma samo služabnikvo. Zjutraj je eden izmeti slug odkril da je neka okenska sipa razbita. Takoj nato je našel še druge sledove vloma in na zadnje se je izkazalo, da je šlo vlomilcem v prvi vrs'ti za dragocene predmete, ki jili je bila lady We ruber jeva, ena izmed hčera
LADJA Z VIJAKI OB STRANEH.
V bližnjih dneh bodo na Angleškem spi ovil i nenavadno ladjo. Ta ladja bo imela namreč. vijake oh svojih straneh. Ti vijaki bodo rabili tudi za kimarenje in dragega krmila Hploh ne bo. Novi pa mik. ki si ga je dala zgraditi železniška družba Southern Rai'hvay za promet med Lvmingtonom in otokom AVightmn. se bo imenoval "Lyiiiiington" in ga gradi neka ladjedelnica v Dum-bartonu. Prednost nove konstrukcije je ta, da se more ladja obračati poljubno tudi če so vodne prilike zel«) omejene.
n
ADVERTISED 'GLAS NARODA*
8
8 i II
,. . ji | in mi vam bomo pošiljali ||

2 meseca
"Glas Naroda"
II
|! in prepričani smo, da boste potem || ji	stalni naročnik.	||
mu pripetila nesreča ali, da j«' drugače zašel v lie]>rilike, bila je takoj pripravljena pomagati in navadno z uspehom, ko je vse drugo odpovedalo. Zat (i se tudi Poljanci pridružujejo neštetim drugim z klicem: — Sin-va Franji Tavčarjevi — molimo za njen pok« »j. — V Gorenji vasi je pa nmrl
dno skoraj 44vlekla" burja In če <e je kateri krat omehčalo in obrnilo na dež, se je vselej na >uej;, kar gotovo 111 dajalo gor-kote «><I sebe. Nihče pn ni pričakoval, da nas bo še sneg obi skal. Na večer sv. »Ilirija jo pričelo deževati, kar >1110 že te žko pričakovali, da bi se nam vsaj malo omehčala od vetro.*
Naročnikil
Ptaxile am §TKVIIJ» pdqr nadeva, ki p—ruljor prva
In trctl« pa leto, kdaj vam naročnina potete. NaprWr: —
5. 5. 38
Tli POMKM. rfa vam k
patekta 5. maja 1938
la nam prihranile
GLAS NARODA, 216.W. 16 St., New York
Razne vesti.
NAJPRVO OPROŠČENA,
POTEM OBSOJENA.
Brnsko vrhovno sodišče se je bavilo te dni zofnd z afero M^«-lije Ve Igo ve. ki je v marca 1.
s jiomočjo brezposelnega livarja Vaclava Vernega p<>l>Ua iu nato v kopalni ka«li utopila svojiMrti moža, upokojenega soidii(v?n svetni W Vel ga iz Brun. Vernega je porota lanskega lohruarja obso<lila na HO let ječe, vpraša nje o Marijini so, krivdi pa je zavrnila z devetimi proti trem glasom 111 so jo »a t o oprostili.
.Proti tej razsodili sta se pritožila tako Cernv, ki je bil v preiskovalnem oaporu poskusil samomor in je. oslepel ter dr-žfjvni tožijec. Vrhovno ^odisce 'je 'oihSoniho Vernega potrdilo, glede Vegove pa je. odrediid ponoKno razpravo. Pri tej raz-
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi-
sal Bulver. (2 knjigi in 2S0 strani.) Zgotlovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v 1*0111-pejih in Herkulanumu. Borbe > amfi-teatru. Spletke egipčanskega '•čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 2G:J in 230 strani.) Ve se hoče od srce nasmejati, čilaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švojkove pustolovščine 110 izvabijo iz človeka samo smeha, pač ]>a krohot.
Cena :....................$2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi sal Guy de Mau,pessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset na jboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje <0 skrajiu* zanimive ter neprekosljivc po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev.
iz svetovne vojne. Edinole mojster (-.ena......................$1.00
kakor je Barbnsse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon-
Marryat. (VS.) strani.) V duhu či-tatel.ja oživi romantika v najbolj pjstrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih >ta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$125
OD ŽIVLJENJA STRTA« Spisal M. J. Breme. (3^57 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi -drugih. Povest je pisana* v obliki dnevnika.
Cena......................$1-50
OGENJ. Spisal Henry Barbnsse. (3P>7 . strani.) Pretresljiv opis prizorov
kaj takega kot jo Cena........—
'.Ogenj."
.........$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal* v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ...................... $1-50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA.
Spisal ivan Pregelj. (*KS strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku.
Cena ...................... 70e.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem..— Cmi graben. — Veliki O roga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "R-okovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena ..;...........-.........55c.
POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spi. sal Franc S. Finžgar. 2 zvezka :>t)0
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika
Vašte. 12^0 strani.) Roman i/, stan* Ljubljane. Značaji s<> izrazito opisani. istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz pivjšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo 11111 žal. Cena ......................$2.-10
CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (41S strani.) "Cvetje v jeseni" in 4 * Vi soška kronika** sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je >o-glasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega *ebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
Jaklič. (2fiS strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisat«dj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne žensk«*.
Cena ...................... $1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(1S4 strani.) Povesi je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenj«' nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena ...................... 85c.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-boriau. (24<i strani.) (Jaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. < 'itatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena ...................... $1.00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (111
strani.) Najznamenitejše delo pi-sateljn "Na krvavih poljanah.** Pi-salelj je segel v najbol j zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižniei in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena ......................$H.O0
don. (4'J2 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50
SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki so je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena .....................$150
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (233 strani.) Tragična usoda župnika (Jolje, potomca tolminskega punta rja. Njegova pnntarska kri j«1 prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rntarja.
Cena......................$1.50
TARZANOVE 2IVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
Burroughs. (2f)4 strani) Nadalje- W -trani.) Janko Kersnik je po-vanje "Tarzana," ki je že vsaj po	Jurčiča najbolj znan in priljub-
imenil znan vsakemu omikanen. Dasi je snov jKvvesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tndi
-	, - n -m - - - i	- v neverjetnost vživi.
in strani.) To izjavi kritikov je ^^ J	^
to najboljši zgodoyinski roman. O-
pisaje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-
činskL (151 strani.) Nas najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic,.ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizljn je naravnost klasična. Cena .... $1.00
Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanila Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala nje ti ga v svoje mreže. Cena ................ .....$4.00
Ijen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatoria" bo sleherni čifal v. užitkom. Cena ...................... $1.00
HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (38.1 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1J>0

Stovenic Publishing Company
. • - y.
■ -J —
.............
•'GLAS NAROD A" — New York
Thursday, May 12f 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X.
Kratka Dnevna Zgodba
JEZUSA JE NESEL.
V i ovni majhni koči, v globi-! " Duhovnik, nah brazilskih gozdov jo lezii-jnik?"
kjt- jf duhov-
it* žoiim vsa izčrpana od mrr.li-«•»•. I'oli^g nji* sta klečala njen um '/. iu -iinči-k Jakob in molila.
kar sta mogla storiti, da bi olajšala bolnici trpljenje je bilo to, da <ta ji dajala požirek k;rve, pomešane s kininom. Bol-uica je tnipi ia < či in zaš<i»etala svojeiuLi mn/.u: 4*Anton!'*
"Kaj je!"
*'Zdi se mi, da umiram. Pojdi in privedi mi duhovnika."
* Ni moiroče. predraira. Naj-bt izriji mi-ijenar je tri dni hoda i d tu. Ne morem te pustiti vi - ta ča- -aine. Lahko bi—" Mož je iiiiiolfoviil in tiho zacepetal beliti o: "umrla.*
Jakob -e i«- t i h o dviirnil, pri--topil k i« ži^čn in se sklonil nad materjo, ki mu jo poljubila čelo. "l.aliko noč, revček moj!" je dejala. Tiho se je -plazil v kot in <e vlegel, a spati ni mogel radi težkega mate-j liiiine^a hroj»eiijii.
Proti jutru je Anton Šel pri praviti k?.vo. Ko -e je vrnil, je '►:lo Jak« hovo ležišče prazno.! Na ti« h pa je ležal košček pa- i plrja, na katerega j«* bil d<tVk .iaf i-al: **Dra^a mati in (mV!
44Kaj pa bi rad."4 t ■ Duhovnika. «iuho\ tiika
bi
ia<
Ji
njiča «li;,goeeni zaklad spoštljivo podelil sveto jilo.
in ji obba-
zdoma.** J: k« b se je zgrudil na tla. Brat ga j«> dvignil, odnesel v hišo in ga položil na duhovniki vo pu-leljo ter mu dal okrep čila.
"Moja mati . . . umira,4' je dejal deček, brž l:o j«» mogel govoriti, "in rada bi Boga. Vil ga ji nesite!"
44 Ah. n«' moreni. Sem samo| brat!"
"Ampak, duhovni oče j<- 11:1
I' ril. ee bi lii lt» pol r«'bil ..."
"Ne, tega ne smem.44
Jakcb ni črliuii be-<».|e \ «-e. N« da bi tnniil z nčini. je --f;:-tji. (K ji I«■ I juho. ki jo i-bil brat dobil /..-1111 o«l ;iek ur In lijanca. Potem j.* vprašal: Minit. ali -m« »n kapi-!«* malo » moliti."'
4t(Jot««vo!" j«* odvrnil brat. "a ne mudi -e pre«lolii-o. I\> -telja je zate ž«* pripravljena."
Jakob -e je -plazil v kapelo, kle«v-al nekaj časa pred taber-nakijt !ii, pri« nt pa : -tcpnicali k oltarju,
GLAS NARODA'
&
„	—----7 i
^pošiljamo v staro do- K ^ movino. Kdor ga Ko- 4.
čc naročiti za »voje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V (talijo lista ne pošiljamo.
Jakobu mati ni umrla. Njena radost, tako trdita on iti njegov oče. jo je čudežno ozdravila. Danes -rečna živita oče in mati v m-kem brazilskem
i -	... —	.... V
me -'tu. Jakob odpira ! berna-k«*lj vsak dan, da ju obhaja pri svoji maši.
LAS
ČEZ 5 LET IZDAL MORILCA.
Ne bi.jta -e! Odšel -«-in na miši vca-t«-r in odprl vrata tabi>rn.ik f '!'M
i< n -1% o ni »t: m m v 11h 11 fii'11 'i-1 I	ti I i,. i •■ :i.i.,.t-J ■	! lov,
Bolgarski sodni kemiki >o l-iol nekaj dnevi dokazali, Ja je lin i*'oče s polnočjo enega sa-ne.na l:ssa o.lkriti zločinca, čelu li šele či /. o dolgih let. KH-ii:naii>ti, to -o jnožj«*. ki odkri-vj 7.U "-im in zločince, so >e-«laj uporabljali v take namene i i-tiie * rt It i-e. Xa Bolgaiskem že od leta lilo.'! vsakemu are-liranc;i poleg prstnega odtisa vzamejo tudi «*n las z nejgove glav«'.
I iiho poj Nrke.ya jntra me>e<-a aprila razgrnil' IS() v sofijski ulici našli
listin«. Takih j<* dovolj marsikje. Pa tudi temu <o izpulili njvgov las in ga poslali k«>- j miku. Ta pa je <logua!, da j«'!
na, da si jo prebero tudi naiši čitatelji.
V Inki Helsingor so spuščali v morje ladjo, ki je bila na-menjoTia za prevoz izletnikov, j Bila j«* last (premožnega Danca. Naredili so za to veliko' slav »ost, pri kateri naj bi seveda igrala tudi godba. Najeli | so g< d.bo k ape klika Lingtona.. Njegova godba je res prišla! slavnostno oblečena ter je igra. j la na krovu nove 'a d je, čeprav j<- pihala mrzla burja in je več-; krat tudi padal mrzel dež |k>- ; mešan z babjim pšenom. Vendar tudi slabo vreme ni kalilo veselja. Nazadnje je ladja splavala v morje, ko so poprej ob njej razbili steklenico šampanjca, kakor je navada. V tistem hipu je godba zaigrala vesel m glasen marš. Bil je pač najbolj slovesni trenutek vsr slavnosti.
In v to slovesnost je naenkrat z v?o silo zapihala burja te.r kapelniku odnesla lep črn klobuk, ki ga j«> nosil ob t«'j ko-j slovesni priliki. Ker je bila lov«»snost pač na višku. s«k ni-
Jo iskani las. I>i! j«' torej las ž«' ."i let iskanega morilca. Oez p«-t lot je imela policija z In-
let
>OHl uspeli.
kakor ni <pedobilo. da l>i bi' kanclnik plrnil za svojim klobukom ter pustil godbo samo. In tako je klobuk frčal po lu-
S tem pa š«> ni bilo mnogo po- žali, ki so se zbirale na krovu, mag;,no. Policija -e je uanm č)'-epo ie skaklial e.l luže do ln-r.avcdaia, <la Vilkova nobeuj^- ohiskal tudi vsak oljni ma--•« ilnik m- bo ob-odil zaradi I ki ^ nabral na krovu umora, če bo policija doknzo- j bolje. Ko je bil že dovolj uma-vala njegovo krivdo
.1« n-k«» p« -tajo m v treh «lneh 1k>:ii nazaj. /. <luhovnikom. (J /d p znam in očetovo puško m n z« I Jakob."
Anton j«* i»r« bral li-tič, bol-nica pa j«- zaiurmralxi: "Kje j«» lakrb."*
ja. Drgetal je in š««petal: 44< bliai-ti mi. (J -po«!!" je jemal mali. hostijo iu •ki l'Uo p« l«.ž'l m«- I dve d«
" ■ .i ran
u j«- -krivjil na notranji	P'»'*"iij«> lahko
Ko jo zapa-til mi-podal n :
siikiii jea.
Z ka|H'le. je lih - ion-ko p« stajo in <i »•«>! pr 'I i domu.
raiek i«' bil zanj pravi
•	•" * ( "i j,ra V ie i iii4*l jio-
IIIU
i..
"H.Uel j«-." j«» odvrnil mož. "P«»-lal pt.-lal >»eiiL gji po duhov ni ka. V-«- bo uredil. •
Ci«;zd pozna iu mojo pu-k<» k! v ju t. « . prav je miu inia."	Ziilekle in opia-kau«* in
/.a t r««t ni t«-k -e je .lak«.l» »►».o- I" v "!:lVI	g"»«!«». j- t
t.ivljal, ko je pri-|w| na r«»b ir«»- "/'j'l'J 1,1 "«|»r«'j. ure iu Ztla, p«it« iu pa j«* «»b mi-li na mater |m gnal v g«--čo iu pri«VI teči. Videti je mogel zvezdo >i\vrtiico, «l«»kler j«« svetila in mu kazala p«»t.
V mali koči ^ta čakala «mV in n:. ti en dan. «1 va «lui. Anton »e že razilli-lj.-ll. kje l/| niOi^el biti lije*i4 V -i n. '/.t bij -e lllll j«»
lokler -«• ni zgrnili! na tla po-» < Imuna izčrpan. Bil j«- še d
'« ma. a ni zmogel uiti i ':«• !>11
e «• « |
koraka v« e. 1 )i mi-lil
-'ce je ,l\;i!a;it - '»r ž*1.
N »< «»\ » -e ;« iiil ve- I.iiupatl. k j«' i. -in. /a-li-al je -n*«l. -k« m i I e:i iio jt«. i n hitel v «;ozd. I : o ka-n« je -e jt> vrnil v kočo
h< Vllikolll roti. - —-
n< g:» n« k. ga <!". ("i a vri-' «laj niso mogli dognati, <u| kakega značaja je t.1 umor. Mo-rihr pa ni na kraju zločina ČH«iJ 1'H^tiI nobenih >l«di, iz katerih
klepala.
pnsel k«h» ga j«' umoril. \* r«»ki nmor-jenega pa .-«i našli en las.
Zaradi t«ga la-a je sofijska policija v«dela v-«-m polieij-kim I »ostaja in po \>ej državi, naj vsakemu o-umljencu izpulijo po en la- ter ga v zaprti kuver !i po-lj« jo V Si lijo. S««lni kemik je n: iur«'č izjavil, «la je las v-ak<-ga človeka druga«M'ii. ("'«*-prav j«- bila t«» velika novost in >«» -«• Ijinlj«' norčevali iz tega. vendar oblast ni «Mhn hala.
Li-ti so prinašale karikatur-; ne -lik«* odvetnikov, učenjakov: in policivikih ur:- laikov, ki s pov«-čevalnim -ti-kiom v roki i vs<*jii Bo|«r;irom nrei-kujefo la-! se na glavi. To je trajalo ilolgih bila mogla po-a je ihibila pravi
iistim jZ!U1- -- buria veselo odne-ia-om. Zato se j«> sofijska p«> v morje. o«l koder >e nikdar lici ja |»o.-lužila zvij ;če. Tak« j vt'*' n' VJ"n'' 11J1 glav«» s\-ojega ie «jsup!i Vilkov kar gladko; ^-T^darja. prizna!, da je leta lO.io r>-j 'bugi dan na je kanelnik umoril dr. Oaviil«»va. S t«m <svojemu naročniku, ni bil 1«' dokazan morilec, mar- j b«>gatemu Dancu poslal račun, v«, č je bilo tudi «lekazan«>, «!a je. v katerem ie poleg pogojene poskus s«ifijsk«*xn k«*miWa biL vsote za godbo zahtev al še ka-eravilen. P«»-lej l»odo umrd i!^'1 W kron Žil i/.gubljeili klo-tudi polici je ilrugih narodov |	Danec je »bil hud iti je
posnemale Bolgarsko.
1'K'I1 lil'«
PEA VDA ZARADI KLOBUKA.
Iz Kooenliagena por«iča.ii> tole s od n i j.-k o zgodb«>, ki je vred-
r bantil. da tega klobuka ne plača. Začela se je >odna drama. ki v veliko ve-el«e odvetnikov še sedaj ni kon«w-ana. Kant* I ni k ie namreč vložil tožbo. N'ai« l m j«' seveda odvetnika.
Naznanilo in Zahvala
Tiižiiogn -sresi na>.n:injuiuo Mfr«ilntk«ui, |>rij:in fjeiu n. znancem
žalostno v ost. .l:i jt« T.r-tuitml jim .J Ijultlji-ni	in . w
Frank Bradley
liojon j,- iMl lot.1 1.Š7S V Vsisi Z;,rtvj,- ,.ri IHr>Sii Iti-iri.-i ii:i \oiranJ-skom. I mrl Je.dnc 2. moja ia::s v l.nlriišnii-: v uiii..nta, V. 1»ojnv'» sej.- vr-il |K» k.tloUšk.-m .Ure.ln .tu.- l.'maja na Sf. .Marv- |H.koi.jiliv> v «'.Ki,^rs|.»wn. X. Y„ ..1. ..I.ilni u.l..|«-žl„ l>rijaH-lj. v in zuiim^v. I>:i Jr 1>U |»riljuMj* ii lmil lukajinji.,, cIh-ihmv. m.	vi.le!.. v.-liki u.l.-
leŽM zmi.H-ov in p« i iai.-lj. v. k« s.. s..r.-.aili U xa.|i.j«-iuii i*--ilk.. iti darovati li.liko kfa.-uili vi-im-v.
Hvala Mr in M,< .lulin lii.-. .Mi in Mi> .|)M- .Mrzlikar, I lioa. X. V.. Mr In .Mi- Jak..I. Uiij« i-. k. Mr in Mi> Amln v Kiitn. Mr in .Mike Kalan. .Mr in Ah- An^tjsi Ixmiion. Mr in Mr- J.•-. •►It Mil laiiy.ina. Mr in Mrs Joseph Križ. Mr .l«.lui	\li<-es i |;t).
per^i-k in l'ai Klopi. Mr in Mrs- Anton Košar. Mr in Mrs l.u.lvik Molior, Mr in Mrs .loo Volk. Mr in Mrs A«l«»lf Križ. .
Nadalje |:>'«i hvala el:ni.-i vn Sainoslojno^a d rušiva K. 1. li. I', za krasni venoe. Ilvala Mr in \lr« Anion <\.lario W. I'l. vJand. 11.. Mr I;t Mrs Kmly Oni'-rxn. Mr in Mrs Howard Uiish, Xadolj«' lep:: hvoi i
Harlwiek Cninp" z.-i kra-ne orelli«-e. Nadalje lixala « ristian H*:i Seli.'Nil l»isf. 17 wi kra-ii" ilarovani- . v.-tli.-o. S.* enkrat lopa hvala vsoni, ki slo darovali voin-o in evetli. e. in hva'a \soni. ki -le dali avl«-tnoliilo na m^fiwlatr.. in nas tolažili v uri žalosti. Hvala vsem. ki si" potrudi l hi ..hi? kovati pokoju« ia \ nji holoy.ni v holnišiiiet v i\ni|km'slownil in ituioula.
fokejliik zapuš«'-:( hrata Malha v <'oiider.-poi i, l*a.. in -trioa I*r. Dokli^va v rifVotaiMlu, «>., v si arom kraju pa tri hralo in iri in maoeho in in nogo dnnrih sorodnikov v Ameriki in v -i arom kraju. Tnkaji v <\H>jn-rsio\vnu pa mono žalujee-i sopn^o, dva -ina in h.'-;".'-ko Emo.
"Drniri s.»pre^a in r*V. |K«"-ivaj v miru in lahka naj Ti ho ameriška sriuta.
l>ratri .si>[.r< u iu ikV o.U -1 .h) na- i. la sp min na Teho o-ian-"' mi^il nami «lo kon.-a našega življenja.
Žalujtei o>iati: FKANCKS 1SKA1M.KY. vil ova; FRANK i« Al.KIS, sinova in UMA IlRADl.KV. li.Vrka. f*«»o|i»>rs|o\vi». X. V.. 111. maja. HKIŠ.
dva, nakar -i j;* kapemtK rni ;-e p •vosčH še «lrnuei»:i («!v» ! uika. j j: I»1 F ri vsi štirje o<l\vtniki -o pi.-ali jdir
iu pisali t«»ž:b«' in oil.y.«>vore, vsak po (» do 10 str: iti.
Dva sodna naroka sta že minila, ko so poprej o«lvcitiikl in tudi so«lniki «vso stvar «!«> dna .popisali ln pr« štu«lirali. Ko pa je prišel tretji narok, so ni<»-rali obravnavo prekiniti, obe
Bojrati Dance >i j«' vzel kar!^franki pa st:r -i nujeli v<aka
• ■in-ua 'Hlvetnika. Tako na/.;« I nje -rečno končan t.ankk, nakar je bila ta s.iviir i/.ioe« m:i drn^i instanci, ki je doe,»lila- <la np»r.i bo«*:iti Danec p!a«'ati kapetniku v.a kl«>-buk ion kron. Sti«»-ki za i»d-vetnike obeh strank pa >o znašali SOOO kron, .kar vse mora plačati toženi Danec. Oba skupaj )»a morata še ?odisču pla-«"ati ot>Ol> kron za sodne -tresk«-
z.l« lo. da j. na mi-ijonski p«>. j/, uezave-tnim sinom v naročju, ,,,-t let. ne da hi -ta ii. z bij «la -«• zavihti z «lu Ko n.u je sir«—el. j,- deček ! liei ia i-eči.
konja, da j«' ua j p«.časi zavedel in nje-ovo prvo las. 'ki je bil tak kakor oni v ru-\ prasj u je je bi!«i: * Matii ki umorjen^ dr. Ovvrilova \ "Se je živa,** je «l« jal o«V. j pmj kratkim .«• pr;-« l s,-I«, na viim-i-j44 IVdi in po«j;h'j! l>ohro ji b« liie ua mi-ijonsko i»o-i«I«lo!" izčrpan iif opra-ka l Jakeb Je n kli kni'
Jakob •Iruv« u.-
-ijtju
itih n«i,u.
"O, " -e je začu.lil l*i mu i«' < dprl vrata. '*kaj ni li Jakob, -in one«fa
pa je od nekod prišla pošiljka ■/. la>nn. ki -o i irJi zopet natančno pregledali P«»l«'is: | in mrotovili. da j«' 'Mia la-** po-i voje mat ore iti ji veekrat na j doben onemu las«, brat.| lahno znVpeta!: -Mati, Bo-a Polieiia i«' namreč aretirala " " >om prinesel!" Razumela j«' m|nekeira Vladimiria Vilkova ki -C sniehljaln, ko je jemal i? ^ik-1 jP bil osumljen, da je ponarejal
VELIKA SKODA VSLED GOZDNIH POŽAROV
"Padišahovi »en-"Ob Vadarju";
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri 11 Oboževalcih ognja", kdo bi ne i otel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
Pogled" na goadov® *ri Falmoiith, JiaJi, Jcjer ie požar uničU '28 kvadratnih milj gozdov.
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL
4 knjige, s slikami, strani
VSEBIXA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRJ2EM PO JUTROVElv;
' 4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kakoj sem v Mekko romal. — Pri ^amarih. — Med Jesidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURD1STANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBIXA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEBELI SKIPETARJEV
4 knjiee, s slikani:. 577 strani
VSEBIXA:
Brata Aladzija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njakn. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1 704 strani
. VSEBIXA: .
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. —■ Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nat divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
1 2 knjig, s slikami, 1753 strani
VSEBIXA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. -Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 u ti
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50 NaroČite jih lahko pri -

Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. Y.
! " - t;-'
"GLIB NlBODl^VivTcm
Thursday, May 12, 1938
mm LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 1. S.
oj za ljubezen
BOMAM 12 ZlVLJEMJA Q ZA "6LAS NAHODA" PRIREDIL: I. H.
mmmswm 4
Mnogo bolj mora misliti lia njo, kot pa na njeno lepo sestro Uršulo. In vsemu, kar se bo dalje godilo, je mogel posvetiti vso svojo pozornost. Oprostilna razisodlba in vse, kar bo njej sledilo, so bile zanj sanje, ki< se niso hotele oddaljiti od njegia.
In k<t v sanjah srprojmo tudi čestitke svojih najbližjih p^nnneev, prijateljev in tovarišev, ki se drenjajo okoli njega in mu nrso inogli rzreči dovolj prijaiznih besed. Nikdo ni verjel v njegovo krivdo. Njegov neposredni predstojnik, ki je bil v resnici prepričan o njegovi nedolžnosti, mu -amo molče stilne roko in ga smeje potreplje po rami.
Ga-pa Rosemann, gospodi i nji Ralfa Tieienbaeha, marljivo pospravlja po treh sobah, ki jih je imel pri njej v najemu Navzoča je bila pri sodnijski cbravnavi in jo naglo hitela domov, da vse pripravi za p niz nični' sprejem svojega stanovalca. Celo cvetlice je v naglici kupila in jih je posadila v vazo in jo postavila na njegovo mizo.
Zelo je vesela, da je zopet dobila svojega mladega, zelo piikupljivega najemniku. Na tihem ,pa premišljuje, ali ji bo plačal najemnino tudi za čas, Iko je sedel v preiskovalnem zaporu. No*— to bo že naredil, ker je bil zelo odličen in plemenit gospod — saj sama ne more nič za to, da je padel nanj sum. Pri vsej svoji udanosti gosipa Rosemannova ni pozabila na svoj dob če k.
Zelo se potrudi, da za svečan sprejem svojega najemnika pripravi 'vse kar najbolj praznično, kajti opaziti mora, da mu je hotela storiti dobro.
Pri tem pa gospa Hosemann premišljuje, kaj je z mlado I ospodičiK), ki je po svoji čudni izpovedi omahnila in omedlela. Ali je bila v resnici ljubica njenega gospoda doktorja, ali v kaki zvezi je bil ž njo?
In kakor ona, tako so tu;li vsi poslušalci v sodnijski dvorani premišljevali, ali je mlada gospodična v resnici povedala resnico, da pa dr. Tieferibach tega samo ni hotel priznati, ali pa ni g(ATorila resnice — in — zakaj je tako izpovedala.
Na wafli način pa je Roza Ana Marten šJkodila svojemu gla-u. Toda saj ni prišla tako daleč, da hi bila po krivem prilegla. In ko s- zbudi Lz omedlevice, je niso zadrževali, ko je hoteta iti domov.
Gospa Rosemann je po razburljivi obravnavi i7,vedela tudi to, ker je mislila, da se'bo njen gospod doktor za to zanimal.
Ko je bil Ralf Tiefenibaoh izpuščen na svoibodo, velike hiše, v kateri je doživel toliko slabega, ni zapustil s ponasni-mi občutki. Prav nič mu ne pride iki misel, da bi se veselil zmage, kajti še vedno se zaveda, da je vse bilo zanj kazen za to, da je prelomil eno izimed desetih zapovedi.
Zato ga tudi skrbi, kaj se je zgodilo z Kozo Ano Marte-novo. Toda o teni ne mor«* ničesar izvedeti. Saj začasno ne.
PROSLAVA 1. MAJA V NEW YORKU
Willi]
Slika nam kaže deli parade, v kateri je bilo 2<M>,000 ljudi, ki prihaja na I'liion Square v N.Y.
Iz slovenskih naselbin
P< >ROKA.
Dne 7. maja se je poročila Mi.-«.- Jeinnie Somrak, hčerka John in Antoniji' Tonih' s Mr. .lohn Polassom.
vod je bil najlepši, kakor more biti.
lx'p pozdrav od njegove družine vsem roj;.kom in rojaki njajti po eel i Ameriki.
Virgin<ki zastopnik.
ŽALOSTNA VKST
IZ MINNKSOTK.'
KOMANTK NA POT SLOV.
Srčna kap je za lela Mr. M:ir-t i na Pa njena. Star je bil .07 1>KKI JSTA SK JK KOXf'ALA let in rojen pri Treh farah. Ko-J	y BOLNIŠNICI
salnice pri Metliki v Keli kra-(
jini. V Ameriko je prišel leti« lU' l[ S,«,M' >x Clcvelanda je l!MMi, in je imel čevljarsko d«*- st:,,a	,H	> ro
Iona Kveletliu in (illWrtu, zad- »»antična in neka notranja sila njič .pa na Vir-iuiji. Bil je,«" M1 vlekla im-d svet. Pritekli naročnik (llasa Naroda kakih' <'<*trtek je vzela kolo svojegj«
:V2 let
Trnka j zapušča ženo, tri sinove in tri hčere ter dva brata v Joliot, III in tii v Pennsylvania.
lTmrl je 1. maja VX\X. IV gre4» je bil .*». maja. Dosti je bilo prijateljev in sonwlnikov, ki so darovali lepe vence. Spre-
Naroči avtomobil in je vesel, da more biti sam.
Najprej m- odpelje doniiov in se v resnici veseli praznič- NAJBOLJŠE STAROKRAJSKE
nega šofika in lejK) urejenega M an o van j.
Za Vse to se zahvali gospej Roseniannovi, ki mu ne more čestitati k oprostitvi in: po<s«bno še, ker je prišla na dan nje-- >va nodolžno.-t. Ker pa je bila zelo radovedna, kdo je bil* ona mlada gospodična, ki so je odločila pričati v njegov pri hug .n ker je potem omedlela, zato pravi diplomatično:
"Takoj spočetka sem ione 1 a občutek, gospod doktor, tla *te nedolžni in da boste oproščeni in sem bila vesela, da je mlada gospodična tako ugodno za van izpovedala. Potem pa sem se prestrašila, ko ste jo vi tafko odločno aavmili. Moj Bog, kako mi je «rce utripalo! Zakaj pa ste to storili? Ko bi oni mož nato ne prine>el pismrn, bi bili naval ic svoji nedolžnosti prav gotovo obsojeni. Ako vam je že hotela pomagati, bi ji saj pustili njeno voljo.'*
44Ne, tega za nobeno ceno nisem »mel storiti, ker se je Hotela samo žrtvovati.*'
41 Ali jo v resnic! poznate tako malo, -kot ste rekli?"
Ralf Tiefenbaeh nagulbanči čelo. Tudi sam o luni t i, da je Roza Ana Martenova <pri£la v slab glas in to ga muči.
. 44Res je tako. kot sem povedal, go>pa Rosemann; ne vem, zakaj je hotela za mene žrtvovati svojo čast in si moreni samo misliti, da ni pri popolni pameti. Pri tako mladih dekletih se včasih zgodi, da se zalete v kako misel. Zelo mi je žal, da ji ne morem pomagati. Samo ko bi vedel, a>ko je zdrava i*i če ji nozavest in razburjenje ni škodovalo."
44To «iem si takoj mislila, da boste zaradi tega v skrbeh in zato sem, predno sem od£la, vprašala, kako ji je. Rekli so mi, da se je zopet kmalu zavedla in da je šla zdrava domov."
Ralf Tieferibacti «e oddahne.
"Hvala vam, da »te mi prinesli to tolažbo, go^pn Rosemann. In — sedaj pa mi napravite večerjo — prvič po dolgem čn.su -sem zopet lačen."
Na ta način •se je hotel iizneAuti malo preveč klepetave in radovedne gospod i nie.
Ko je sam, sede v naslonjač in se ozira po svoji pisarni. Oči mu gredo čez pisalno mizo, na kateri je prej ležal bodalu poicfoen nož, ki je pri procesu igral tako veliko vlogo. Nato pogleda peč, v kateri je tedaj njegov hioiavf&i prijatelj sežgn' njegove načrte v iivpanju, da bo s tem njegovo iznajdbo popolnoma uničil. Prijatelj pa je moral dati svoje mlado živ Ijenje za greh, katerega mnogi mladi možje vzaonejo v lahko-m i šli eni uri nasebe.
Misli iro ženo, o »kateri je mi-slil, da jo ljubi, na ženo, ki je zbndila njegovo strast rn ga je pognala v zatblojene mM i. Da — to je storila. Upirati se ji je »hotel, toda je bil tako slab proti nieni zapeljivi lepoti. Do sedaj ni ego v o mišlienie o ženskah ni bilo visoko. Vse, « katerimi je stopil v kake tesnejše zveze,, po se mu prerade vdale. Njegova mladost in njegova mlada, vroča ikri sta ga zapeljali v marsikatero neumnost.
^	(Dalj* prihodnjič.)
KOSE IN MOTIKE NA SVETU
RAZPOŠILJAMO NA VSE KRAJE — j Poštnino plačamo mi. — Pošljite poštno nakaznico z naročnino. KOSI:, zvane STONICH. 2K—3<>— 32
pa It-«-v i1(»!ki*, z rinki > ............(2 30
KOSE |M.liiank.-, bolj uzkr, sjiiimi 22
[»ultev............................|1.j0
KOSlš<~\\, javorov les, |»..............—
l:RISII.M Bergamo HRCSI......50c:
lioljAi .......... 7Sc
KLF.I'AIAO (»It-.IOK, klailivo. težko
ostro ............................$2.—
SRPI z-i klepali. |»o .................. 90c
KI BRŽ VI s*. repo ribati ........»1.00
BLANKaOK, rtM-no kovane. 5 do 8
funt. tetke, |hi ..................93.50
\Tem*ke hrtvne OK1TVK...........$2.9C
MOTIKE. roT-no kovane v Jugoslaviji
........$1.25; vefje ........»1.50
\A«U»V NAPIŠITE SAMO:
STEPHEN STONICH
CHI6HOLM. MINNESOTA
brata in se odpcljela iz (levi anda. S seboj ni imela dru-^1'ga kot par overalls in
j Najbrž je iir.nierala v W \v Volk. Toda vožnja z bieiklji>m
J <e ji je gotovo z lela pre|n»čas-na. Prišla je do Ashtabule, (>.. kjer je spravila bicikelj na varno in sklenila z ukradeno vožnjo na vlakcu priti hitreje na pri'j. Toda, ko ji- .stopila v vlak, se jo ]»«>n«'srečila. Vrglo jo je 'r/. voza in ji' dobila pri tem tako uevamie po>kodhe da se nahaja sedaj v Ashtabula boluišniei.
To se je pripetilo zadnjo so-l:i.to. Iz holnišniee je Rosi' telegrafi ra!a svojemu očetu kako in kaj. Sev» da so oče, sestra Polly Ann. ki šteje 20 let. in brat Edward, ki je star 1(» let. odšli v A.-htabulo. da vidijo Rose. Vzelo bo precej časa, predno bo dekle okrevala.
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
V (ieneva, < >., je preminula j Mrs. Margaret Koši ček, rojena Logar in ki je svoječasno imela faimo na Dock Kd. v Madison. Ranjka j«' bila rojena v va^i J'odginul, I'ara Žužemberk in je bila stara <»0 let. Umrla je na domu svoje hčere Mrs. Kr. .Jerman v tienevi. Tu zapušča soproga Ant .na iu osem otrok ter tri pola stil', ki žive v bližini Pittsbnrgha
(»len vil le boluiš>niei v ('le-velandu je umrl dobro znani rojak L<r.iis i »rnžem, -tar 4!» let. Tukaj z:.pušča žalujočo -oprogo Angelo, roj. Pirnat, doma i v. I )< ha pri I mžalah, in hčerko Alice, v starem kraju pil dva brata iu dve sestri. Pokojni Loui's je bil doma iz vasi Prigorica pri Ribnici. V Ch've-landu ji* bival h-t.
nedi'ljo, dne S. maj.i ob pol !). zjutraj ji* preminul v mestni holnišniei v (Mfvrlandu Charles Kk«»k.. Tu zapušča so-pn-.iro l-'ram-es, in hčerko Ka-roline.
*
Dne II. maja je preminula v Cleveland!! Mrs, Frances Cnč
n i k. stara S2 let.
*
Te dni je umrl «v Chicago. II!. rojak .Tolni 1 »ličar, star .Vi let in doma 04I Xovega mesta.
V noči <_d 4. do .">. maja ie v bolnišnici v So. Chicago. 111. izdihnila svojo dušo rojakinja Mrs. Jiihanna Franko, ki je iHilehala že več mesecev. Po-
Rose. Slabe, katere mamica leg žalujočega moža Johna za
ie lansko leto umrla, se je počutila samotno brez matere. Dekle ima talent za i>etje i<n za ples, toda ker ni šlo vedno vse po njeni volji, se je podala v široki svet. Ker je pa še mlada in neizkušena, jo je se veil a •loletela nesreča.
pušča tŠe tri sinove, štiri hčere in več sorodnikov in prijateljev. Pokojna je bila doma iz Logatca na Dolenjskem.
naroČite se na -glas
naroda" najstarejši SLOVENSKI DXEVN^ V m eriki
SPOMIN JNA STARO DOMOVINO
Nasi K
»»
RAJI
ZBIRKA 87 SLIK
iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7 Vi inčev
Ta ktasna zbirka, vas stane samo
SPADA V VSAKI
SLOVENSKI DOM
\a|vec|a zaloga slovenskih Knjig v Ameriki!
V knjigarni "Glasfc Naroda" lahko dobite vsakovrstne slovenske knjige naših priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, /Preglja, Kmetove,1
Milčinskega, itd. V zalogi imamo
prevode del svetovnoznanih mojstrov; Gospodarske, gospodinjske in poučne knjige . . . Igre, pesmi, zemljevide.
Ljubitelji lepe knjige naj pišejo p« cenik knjig, ki jih imamo v zalogi.
SL1S \\\M)\< (Dep. k ) 216 W. Iftlh Slreel, York
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zafetc 11:
SL0VEN1C PUBL. CO.
| YUGOSLAV TRAVEL. DK1T. ; 216 W. 18tb St., New York, N. V
T'i bo sijajnf "Snlni-nf Plovba", vscliiij<»iV vse pusebnn iz-iMtrne prednosti Južne Prog« 7. neprekoaljivinii prostori m slir/.txp svftovriD.sla vnili Itah-janskili ladij. GilKinjf na pro-sleni aii ixH'ilek na .solnrnih krovih, vas lioživi in vam da udobrK#.st. »la uživate vse veselje i»rekooeeanslte vntnj« Prostori turist ii'-nega iu Tretjega ražre«la na vseh parni-kili vam nudijo velik«- moder ne kabine, velieastne obednle.-, razki>š«ie jstvue prostore, ne nadkriljivo lir.tiio iu n»-|>reko
v.ljivo siližlio.
VULCAHU
SATURNIA
Naruvn.st v .Iuko>I:i\ijo:
21. maja; 20. jun.ja; 9. jutiji; 30. Julija; 13. avgusta
REX G.D'SAVOIA ROMA
I*r.-ko Ciif.-i: 28. maja: 4. lu-nija: 11. jun.; 18. jun.; 30. Jun. '/.• pojasnila \ praftajte pot»'o-lašeen.jfa agenta :iJi pri Italian l.itie, «?4 r.ili A v- . X Y «'
u+fITALIAN LINE

KRIMINAL.
Xfziinni tatovi so s«* 1*0javili v nori v < Ki tovj gostilni v LjuliljiiJiii t«'i* tdliifsli razin* predmet«* v vniltn-Mi trlc«■ 1 i 2<J(H> din.
Pdlieija je izroeiln -*i7-let.nci služkinj«* fvnnUo Pre-šel novo r/. Kad«, vi jiee, ki pri-y.ii:tl:i, dn je ray.nim slii%kiiijam in kuliarieain v M:iril»om «»1» priliki prenoeevaiija pri njih r.dnesla razne e>hleke ill perila.
P«»lipija i~ee ."»"»-letlie^Jl llla]»-p:i Franea K. ki mu je dar izroeil tlin za poravnavo nekega menna. pa i^a ni bilo vpp nazaj.
V ljubljansko bolnišnico <o pripeljali 38-letnica delavca Antona Luka.na. ki j«' po rodu iz Jnlij>ko krajine a sp zadnji čas brez >talneira bivališča zilr-žnje v Ljubljani. V Št. Vitlu je prišlo v neki družbi do pretepa, iz katerega je Taikan odnesel poškodbe na rokah in no-call.
KIIKTANJK
CA.HN1KOV
SHIPPING NEW.'S
14. tiimJU :
Kes v tirtioa
18. maja:
Norinundle v Havre Kuropu v Bremen
'JI. utaja:
Sat urni m v Trat
25. uta ju :
Queen Mary v Cbf>rhotirg
27. inaju :
Itreuieo v Bremen
Paris v Havre
2H. maja :
(Niiite <11 Savola v tlenoa
1.	jtiulja :
New York v Hamburg Aijuitauia v Cherbourg Norinumlie v Havre
'.l Junija: Kuro|ia v Bremen
4 Junija: lt< ima v tienoa
7. junija : I le ■!«• Fran»*e ? Havre
K. junija: Queen Alary t Cherbourg Hansn v Hamburg
11. junija: Hex v Genoa
Ct>luiul-u9 < Bremen Champlain v Havre
15. junija:
Normautlie v Havre Atjuitania v Cherbourg
Bremen v Bremen
I
118. junija:
j Con te ill Savola v t Jena«
' 1!». junija:
j bi* <Jr.is-e v Havre
21.	Junija: Kuro|>a v Bremen
22.	Junija:
Queen Mary v Cherbourg lie ile France v Havre
23.	Junija: VuU-anla » Trat
2!». Junija:
New York * Hamburg Normamlie t Havre
Aquitania v Cherbourg
2.	Julija: Bremen T Bremen Champlaln ▼ Havre Bex ▼ Genoa
Obiščite Jugoslavijo to leto! Pridružite se enemu osebno vodenih pomladnih ali poletnih izletov na Cunard White Star Line in uživajte v družbi svojih rojakov razkošne ugodnosti . . .l>obro kuhinjo . . . uljudno postrežbo . . . prijetno zabave. Vse to je proslavilo to progo in jo priljubilo našim rojakom ter potnikom v splošnem.
AQUITANIA
1—15 JUNIJA, 13. JULIJA
GEORGIC
28. MAJA
pod vodstvom M. Kkerovirha
HRVATSKO PEVSKO DRU&TVO "ZORA" PRIREDI IZLET NA
GEORGIC — 28. MAJA
IM1> t»SKBN1M VI »DSTVOM
(Utile itoilrohnosti in prostorov se obrnite na svojega lokalnega xasl«k|Hiika ali na
CUNARD WHITE STAR
25 Broadway
New York City
j