Znani poslovni
rezultati
gospodarstva
občine v letu 1986
Služba družbenega knjigovodstva je zbrala podatke ix zak-Ijučnih raeunov OZD gospodarstva občine v letu 1986 in izde-lala zbirni pregled za celotno gospodarstvo. Primerjava občine z niestom Ljubljana in SR Slovenijo kaže, da smo v gospodar-slvu občine dosegli nadpovprečne finančne rezullate.
Gospodarstvo občine je v letu 1986 doseglo 545.000 milijo-nov din celotnega prihodka. kar je 96 odstotkov več kot v pre-dhodnem letu in 13 odstotkov več, kot so organizacije planira-lc. Rast celotnega prihodka je večja. kot je bila dosežena v mestu Ljubljani (90 %) in SRSloveniji (94'%). Istočasno se je povečala ekonomičnost poslovanja. saj so OZD na enoto proi-zvoda zmanjšale znesek porabljenih sredstev. Tako je bila v občini dosežena nadpovprečna 133 odstotna rast dohodka (Ljubljana 120 %. SRS 121 %) in 131 odstotna rast čistega do-hodka (Ljubljana 218%. SRS 217 %). Po posameznih področ-jih dejavnosti je bila rast dohodka največja v organizacijah s področja financ in drugih poslovnih storitev, kmetijstvo in gradbeništvo. medtem ko je industrija. ki ustvarja polovico do-hodka gospodarstva. dosegla 131,6-odstotno ra^t dohodka.
Doseženi finančni rezultati so bili sicer doseženi v pogojih vi-soke inflacije (rast cen življenjskih potrebščin v letu 1986 je bila 96-odstotna) vendar pa je bila istočasno dosežena tudi realna rast. To potrjuje podatek. da so industrijske organiza-cije v lanskem letu naredile realno za 5.1 odstotka več kot leto prej. Ta ugodna stopnja rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje je tako presegla resolucijsko načrtovano 4-od-stotno rast kot tudi rast. doseženo v Ljubljani (2 %) in Sloveniji (1.9 %). Se zlasti je zadovoljivo. da so se ob istočasnem pove-čanju proizvodn je zaloge blaga zmanjšale za 8 odstotkov.
Pomemben dosežek gospodarstva občine je tudi zmanjšanje zneska izgub nominalno za 30 odstotkov. kar ob visoki inflaciji pomeni še večje realno zmanjšanje. Z izgubo so zaključile po-slovanje štiri organizaci je združenega dela občine. ki zaposlu-jejo 2.3 odstotka vseh zaposlenih in ustvarjajo 2.5 odstotka ce-lotnega prihodka gospodarstva.
Število zaposlenih se je povečalo za 2 odstotka. kar je več. kot smo načrtovali z resolucijo za leto 1986. Kljub temu ugo-tavljamo. da se je produktivnost dela v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda povečala za okoli 2 odstotka.
Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini je nomi-nalno porastel za 129 odstotkov. kar ob omenjeni rasti cen živ-Ijenjskih potrebščin pomeni tudi realno rast. Vsak zaposlen v gospodarstvu občine je leta 1986 prejemal povprečni osebni dohodek v višini 127.224.— din. kar je več od republiškega in manj od ljubljanskega povprečja.
Manj ugodne rezultate kot na drugih področjih pa smo v ob-čini dosegli na področju zunanjetrgovinske menjave. Gospo-darstvo občine je namreč po podatku Narodne banke Slovenije v letu 1986 izvoziloza 18.231 milijona din blaga (indeks 92). od tega 84% na konvertibilno področje (indeks 97). Tako nismo namesto 8-odstotne rasti konvertibilnega izvoza dosegli niti realiziranega izvoza v letu 1985. Kot smo ugotavljali že med letom. se je potrdilo tudi na koncu leta. da so novo uve-ljavljene sislemske spremembe na področju ekonomskih od-nosov s tujino bislveno spremenile pogoje poslovanja organi-zacij izvoznic. Preprosto povedano — združeno delo je proda-jalo svoje blago tam. kjer je zanj več iztržilo — to pa je bilo v letu 1986 domače tržišče.
JANKO KRAMŽAR