Katollšk cerkven list« Tečaj XII. V Ljubljani 28. mal. travna 1859. Ust 0. Velikonočna. Na Šmarni Danica svetila In mirna je noč, kar skalo odkrila Je angelska moč. 0 Jezus naš kralj Vstal z groba si zal! Ti zmagal si smert In pekla še čert. Aleluja. alcluja. Kaduj sc Marija! Marija predraga . V tilioti solziš. De Jezus smert zmaga. >1u serčno želiš. Lej. blagi tvoj Sin V nebeški svetlin' Nar pred Ti naznan'. Častitljiv' svoj stan. Aleluja. aleluja. Kaduj se Marija! gori. Svetle so mu rane kot solnčni jc žar; O strune ve vbrane, Zapojte le kar: Oo rane ima, De svet ga spozna. Nas rešil on — Bog Je večnih nadlog. Aleluja. aleluja. Kaduj se Marija! Pod tvojo zastavo Boga te častim, Za tvojo šc slavo Kad smert preterpim. Moj Jezus Gospod, O slava ti bod' ! O slava bod' ti Vse kraje, vse dni! Aleluja. aleluja. Kaduj se Marija! Me žemljica mati Zavije v moj grob, Dan sodbe čem vstati. Kot upal jc Job. Marija, o le Pros' zame ti se. De z groba telo Mi vstane lepo! Aleluja. aieluja. Kaduj se Marija! Marešič. Ali bote pri ras imeli Smamice ? Bogoljubni častivci Marije Device že težko pričakujejo inesca majnika in sc med seboj poprašujejo: „A 1 i bote pri vas imeli šmarnice?u in res želeti je, de bi jih imeli povsod, kjer okolišine dopustijo, ker šmarnično obhajanje močno poživljuje vero in pobožno življenje. Torej jih tudi tako radi sprejcinljejo po tacih krajih > kjer vera šc bolj živi. Kjer koli je bila kdaj živa katoliška vera. je bilo tudi živo češenje Marije Device, in od nekdaj bolj ko je bila v kakim kraji živa vera. priserčniši jc bilo češenje Božje Matere. Mora se reči in terditi. de češenje Marije Device je človeku prirojeno. Zakaj mali otroci imajo tako radi Marijo Devico? Zakaj sc divjakam precej priljubi, de le od nje slišijo ali njeno podobo vidijo? Zamurski otroci v Afriki, pa tudi odrašeni hodijo s spoštovanjem in začudovanjem v ladijo .Zgodnjo danico,u kjer je podoba Matere Božje. Ame-rikanski divjaki, ko so slišali od Jezusa včlovečeniga in njegovih nezmernih dobrot, so opraševali sami od sebe: kdo je Njegova mati? de bi jo častili. Človek brez češenja Marije Device ne more zadovoljili biti. Ze celo pa je ka-toliškiniu kristjanu serčna potreba, častiti Marijo, Božjo Mater. Ona je neomadežana in čista ne le nad vse ljudi, ampak tudi nad vse angelske lepote; Ona ima v sebi vse čednosti, ki se kristjanu tolikanj priporočajo, je tedaj sle-herniuiu prelep in prečastitljiv zgled življenja. Ona je naša mati, zakladnica in delivka vsih milost, ki nam jih preu-smiljeni Bog deli po Njenih rokan: Ona jc tolažnica žalostnih, ki jim v njih zapušenji Njena pomoč tolikanj dobro de; Ona je zdravje bolnikov, ki v svojih težavah p<» pomoči tolikanj hrepene; Ona je pribežališč grešnikov, ki jih hudoba v njih britkostih k obupanjo naganja: — kar pa vse druge visoke lastnosti posvečuje iu jim neizrečeno veljavo daje. je to, dc jc Ona mati našiga preljubima Zve-ličarja, mati Kralja iu Stvarnika nebes in zemlje, mati Naj-vikšiga. Ona je perva zmed vsih svetnikov, povzdignjena nad naj vikši angele: Njo mora vsak dober človek ljubiti in častiti. Kdor Marije ne časti, on Kristusa zaničuje. Naj boljši otroci sv. matere katoliške Cerkve so bili tudi od nekdaj nar boljši otroci Marije Device, ker so bili njeni naj priserčniši častivci. Nar veči svetniki so bili vselej nar zvestejši njeni prijatli. Torej duhovni učeniki v sveti katoliški Cerkvi sploh terdijo, dc veliko iu priserčno češenje iu ljubezen do Marije presvete Device je eno zmed znamenj izvoljenih Božjih. Brez posebniga razodenja namreč noben človek ne ve z zanesljivostjo, če bo zveličan, ali ne; so pa nektcrc okolišine, ktere zanesljivost, de bo kdo zveličan, vterjujejo in skorej gotovo delajo. Te okolišine se imenujejo znamnja za izvoljenje. K tem znamnjem se šteje tudi veliko in prav priserčno češenje presvete Božje Matere Marije. Kdor ima namreč tako veliko in priserčno češenje do presvete Marije Device v svojim sercu in ga poživlja. sme upati, de se šteje med izvoljene, de se bo pod obrambo te prezveste Matere obvaroval tacih okolišin in grehov, v kterih bi se mogel na zadnje pogubiti. Temu se ni čuditi, ker ravno tako priserčno češenje Božje Matere je le stablo praviga keršanskiga duha sploh. Tako češenje Marije Device obrodi častivcu samim« nar lepši blagodar, ker mu požlahtnujc serce. ga z veliko močjo budi k pravi ljubezni Božji in k vsimu dobrima: od hudiga pa ga s posebno silo odvračuje. Iu ne odide mu obiln blagoslov, ter pomoč in tolažba v potrebah in stiskah, in vsi darovi in gnadc, ki jih Marija neprenehama tako bogato razliva med svoje častivce po svojih mogočnih prošnjah. Kakor pa zdravo seme ne ostane v zemlji, temuč iz-kali. poganja iu rase: tako tudi resnično češenje Marije Device ne more samo v sercu ostati, ampak se tudi lepo razcveta in kaže v vnanjim življenji vernih katoličanov. Po taki poti sc razodeva češenje Božje Matere zlasti tudi v lepim šmarničnim opravilu, ki ni umetno iznajdena. temuč iz resničniga češenja in ljubezni do Marije samo po sebi izvirajoča bogoljubnost. Duh Božji vedno veje v sv. materi katoliški Cerkvi, in smemo se zanesti, de so sc šmarnične opravila začele po Njegovim pohlevnim in ljubeznjivim navdajanji. On je učil bogo'jubne verne, de nar lepši mesec v letu se nar bolj prileže poscbniinu češenju Marije, nar čistejši Device. duhovne Rože. in visoke Božje Matere. Š m ar niče so nova cvetica v kraljestvu milosti, ki se lepo podajajo k novimu cvetju veseliga mesca majuika. Ta nova cvetica je pa kmalo m v oje zasluženo spo/.nanje našla pri poglavarji sv. Cerkve in s ie iii svojo veljavo in blagoslov. Sveti Oče so šmar-nično opravilo poterdili in nje, ki ga opravljajo, z bogatimi odpustki obdarovali: vsak dan 300 dni odpustkov; kdor jih pa celi mesec opravlja, zadobi po dobri spovedi in sv. Obhajilu popolnama odpustek. Iz vsiga tega pa lahko sprevidimo. de je posebna gnada /a slovensko zemljo, ko sc od nekaj let to lepo opravilo zmiraj bolj razširja. To sploh kratko, pa priserčno iu ljube/njivo vsakdanje opravilo, ki terpi celi mesec, mora serca olepšati in zblažiti. ktere se ga vdeleževajo; ono veliko pripomore, de se vdeleževavci bolj skerbno greha varujejo. svoje dolžnosti bolj zvesto spolnujejo, in težave svojiga stanu veliko voljnejši prenašajo. K temu jih spodbuduje ze misel, de Marii služijo, de se vsaki dan njenimu altarju približajo kakor svetimu tronu, pred kterim bi jih njih nezvestoba toliko hujši pekla. Zlasti pa k čednosti pripomorejo serčne molitvice iu lepi nauki, ki sc dele v prijazni podobi iu nekako bolj zaupno kakor druge krati, in čez vse blagoslov Bazji od zgorej in prošnje Marije Device, ki jih podata pred tron Gospodov za svoje otroke na zemlji. Torej tudi naša visokočastitljiva velika namestnija z razpisani 15. t. m. šmarnično opravilo hvali iu prijazno priporoča. rekoč: „Zopet se bliža uiajnik — Mariin mesec. — v kterim )iobo..ni veii.: še posebno časte Marijo, sv. Mater Božjo, preblaženo Devico brez madeža izvirniga greha spočeto. — jo časte z nio.itevjo, s petjem, pobožnim branjem iti premišljevanjem .Njenih čednost. Tudi v naši škofii se to opravilo zmiraj bolj veselo razširja. Ne le de sc v našim glavnim mestu zmiraj bolj spodbudno razcveta, ono tudi po deželi zmiraj bolj vzma-guje. Vsako leto prihaja tukaj več prošinj od v. č. gg. duhovnih pastirjev, de naj hi ga smeli v svojih cerkvah obhajati. kapitularni zbor tako pobožno gorečnost, tako ljubezen k naši nebeški Materi spozna rvs hvale vredno in želi, de naj bi češenje do svete Božje Matere nikoli ne pešalo, ampak še bolj raslo, iu naj bi se prav posebno s tem razodevalo. de bi njene čednosti posnemali. Torej privoli to šmarnično opravilo po vsih kuratnih cerkvah, kjer ga žele pobožni verniki iu častivei Marije Device, in ga mestne in druge okolišine dopuste: vsak dau naj se v ta namen s sv. maš.i tudi litanije obmolijo — po vtčih duhovnijali iu kjer se več ljudstva shaja, tudi pred izpostavljenim sv. Rešnjim lele-am: zvečer pa naj se pred ali po Mariini pesmi. a!i branji iz primernih bukev moli veseli del roženkranca. ako ne vsak dan. pa vsaj večkrat. Naj se tedaj bogoljubne duše obilno zbirajo pred al-tarjem presv. Božje Matere, naj s ponižnim čistim scrcain na pomoe kličejo to mogočno llesednico, de nam izprosi pri svojim ljubljenim Božjim Sinu hrambo iu nebeški blagoslov v naših nevarnih časih, in vsim skupaj živo vero, terdno zaupanje iu pravo ljubezen do Boga in bližujiga. brez ktere bi bile vse zunanje opravila brez prida in cene. Slehern gospod duhovni pastir, ki želi š mamice v svoji cerkvi obhajati, naj to naznani kapitularnimu zboru, ako ni. iu uaj pristavi, kako de jih želi opravljati. S to priliko je preča-titljivo kapitelsko zborstvo blagovolilo v. č. gg. duhovne pastirje opomniti tudi na nove šmarniske bukve: ..M a r i i n m e - e c.u IViT« s mar niča. ">l.»i.j.i! \ir -i ti .»m vodja; >la«tko>i i tvojih bi ne pili. /.ik.tj b, -'Tinii li ne pdi. Obraz ko ivoj sc nam odkriva? Marija! ti si nam danica; Le kam oči bi obračali. Življenja čolnič karu peljali, ko svetna krije nas tamnica? Marija! ti nebeške vrata; Zakaj bi tebe ne prosili. De enkrat bi num v smertni t-ili Sijala tvoja zarja zlata? — A. Praprotnik. I .»»t li ; ra\ iie hrepeneli. Ko peti na« imdaj.t ž»Ij.*" Miriju! i i -i Ijiibeznjiva; t-i tebe ne ljubili. Marija! ti .-laiikomila; Z.ik.ij tii k tebi m- hiteli . Pomoči tvoj« ne želeli. K«» t.iii,- t:a- ži\ij'hj.i sila? Sklep slovesnosti sv. Feliksa. V veči pojasnjenje te slovesnosti služi tudi naslednji odgovor prečastitiga škofijstva do visokočastitljiviga g. faj-moštra pri sv. .lakopu v Ljubljani, zatoraj ga tukaj v vedni spomin podamo. Na Vaše sem poslano naznanilo od 15. grudna t. I., de ste ob svojim Božjim potu v Rimu vse kosti sv. Feliksa ni učenca za farno cerkev sv. .Jakopa pridobili, jih že prejeli, in »le se v kapeli lavretanske Matere Božje pred mo-stam tiranijo; — iu na prošnjo, de hi se leti sv. ostanki v slovesnim obhodu k sv. .lakopu prenesli 26. grudna t. j., v dan sv. Štefana, perviga mučenca, ko se obhaja tudi spomin vseh drugih mučeneov; Vam odgovorimo, de je leto Vaše prizadevanje škofijstvu prav po volji, ravno tako se Vam tuili dovoli, po nam naznanjenim redu in cerkveni šegi sv. ostanke prenesti, ter jih v cerkvi sv. Jakopa v spodobno češenje tega svetnika kakor t tuli v spodbudo verniga ljudstva na odločeni kraj postaviti. Za to pobožnost spodobno povabite stolniga prosta, prcčastitljiviga gospoda generalv ikarja. iu oznanite tudi s prižnicc odpustke, ki so jih sv. Oče, papež Pij IX., za 7 let »lobrotno podelili. List za odpustke in spričevanjc, de so resnično sv. Feliksa kosti, Vam nazaj pošljemo. V Ljubljani 17. grudna 1858. Anton Alojzi, knez iu škof s. r. Po tem vikšim privoljenji so bile. kakor je žc znano, sv. kosti v imenovano cerkev slovesno prenesene in dokler ni bila dodelana za sv. Feliksa primerna shramba, na poseben altar položene. Se le 14. mul. travna je bil sv. Feliks v stransko kapelo sv. Janeza Ncp. ua altar postavljen. To sv. opravilo so zverševali prečastitljivi veliki namestnik in stolni prošt, gospod Anton Kos. Pred sv. mašo zjutraj ob osmih je bilo pa Njim iu tudi vsem obilno zbranim pričujočim še posebno duhovno veselje napravljeno. Sprejeta je bila namreč zopet v katoliško Cerkev pri ti priložnosti Ana Strehi, žena lutranskiga umčtniga podmojstra v slav-noznani zvunarski livarnici. Prečastiti veliki namestnik so pri ti priložnosti pred oltarjem imeli prav lep iu ginljiv nagovor. Rekli so med drugim, de se jim zdi, kakor .) ( Konec nasl.) 0M Jutiov kaj. Po neštevilnih ulicah visociga Dunaja je res marsikaj viditi. kar se drugod ne vidi in vidili ne more. ker Dunaj ima vse dobre in slabe lastnosti veliciga mesta na sebi — jc človeško mravljise: kakor pridni mravljinci, ljudstvo vse križem hitama dirja, lode zlasti za tistim, od kteriga govori sv. evangeli. rekoč: llaec oinnia ad/icientur vobis. Vse druge pa v tej zadevi prekose. kakor povsod, tudi tukaj tisti blaga zeljni, denarja lačni mravljinci, ki jim pravimo judje. Vsiga druziga na Dunaji ne omenim, ne katolistva, ne kri-voverstva in nejeverstva. vam nebom popisoval ne cerkve-niga ne družinskima življenja — kakoršno povsod, takosno tudi tukaj po vsih mogočih razmerah: glede1 eerkveniga živ-lipnia bi >c Slovenci tu komaj kuj učiti mogli, glede dru-žinskiga pa — zraven bogastva medleva grozna sirosčina; / aven gizde nar veči pomanjkanje 7. vsi mi nasledki z obeh -irani. Na v-uk vogal bi utegnil pod ulično ime še postaviti: Misericoidia tua. Domine. «|uia non sumus coiisumpti! — Na Dunaji tedaj je veliko Abrahamovca viditi. kolikor po vsim Kraj ii s kim ne. iu kakošno de je po v nanj i m to ljudstvo, morile vedo tisti, ki pridejo v Ljubljano nasomenj: ker takrat tudi kaka dva juda pred šolami svoje blago razpostavita. /a druge pa to ljudstvo nekoliko popišem, .slabotno je in šibko. Zakaj? Ker večidel v nesnagi živi, se premlado ženi in »noži, in le pri sorodnih (zato pa tolikanj radi keršanske posle v službo jemljejo, ker jud pri težkih delih neki ni za nobeno rabo). .Sicer ima moški spol. eden ko drugi, čeruo pokrivalo, zarašen obraz, z dolgo brado, in z dvema ferkočinama ob sencih. Navadna zgornja obleka je ccrna ali sivkasta hala do peta. večidel umazana. \erh nje pa ravno taka pasica. Tak je jud po vnanjim, iu namenil -im sf. vam ravno od tega juda nekoliko sporočiti. Nagnila meje k temu undauja da ni čina opomba, de za vse druge krivoverce in nejevercc molimo, samo za j ude mende s»? ne. Povem, kar znam. Ako se ni še bratovsina v stanovih. se pa vsaj nje osnova pripravlja. Marsikomu ie znano ime jezuita Ratisbonna: bil je jud. in po čudeži. kakor sam piše. v katoliško cerkev pripeljan. Ko sc je namreč zlo togolil nad svojim bratam ( ki je bil že popred ker-an-ko resnico spoznal), in je proti kal. cerkvi z besedo iu z djanjem svojo sovražnost razodeval, ga jc vender nekdo pogovoril, de naj si dene na vrat svetinjo Matere Bo/.je z molitvijo vred. s. Bernarda ^Meinorarc.1* Posmehoval *e je temu. pa vender storil po prijatlovi volji. Kmali potem pride /. družbo v cerkev v Rimu. iu tukaj se mu v \>i svetlobi kralj"-e nebeške prikaže Mati Božja; njegova teidovratnost se spremeni v serčno gorečnost do katoliške \erc. in kiuali stopi med jezuite, med kterimi je živel do laiiskiga leta. Ker pa so se mu njegovi oslepljeni sorodni bratje judje tolikanj smilili, si nameni z Božjo pomočjo bratovšino osnovati s to namernim. de bi se zanje molilo in njih spreoberiijenjc. kolikor mogoče, spridama pričelo in pospeševalo. Ker sc pa pravila jezuiškiga reda s tem ne strinjajo, so ga njegovih redovniških obljub od-vezali. de se bo mogel svobodno iti neoviran ves temu us- miljenima delu posvečevali, kar mu Bog daj in pomagaj Devica Marija. Bral sim poziv do vernih kristjanov, dc bi molili za spreobernjenje judov, ki je takle: „Neprenehama se moli za spreobernjenje malikovavskih in od cerkve ločenih ljudstev. Vender pa je narod, — milovanja vreden — ki ga morde preveč pozabljamo v svojih molitvah: Izraelci so, bolj znani po navadnim imenu: judje. Zakaj bi tudi za Izraelce naša pobožnost ne skerbela. In toliko bolj, ker je sveta družina tega rodu in ker mora vsaka daritev storjena za spreobernjenje tega ljudstva Jezusovo, Marij no in Jožefovo serce razveseliti. — Tedaj z molitvijo in s postani pri Bogu prosimo, de bi Izraelce odrešil tistiga mutastiga duha. ki jim brani, de ne spregledajo in ne spoznajo naše sv. vere; in de bi Gospod tiste tolažne besede do njih govoril : rZlil bom čez vas čisto vodo in očišeni boste vsih svojih pregreh. Dal vam bom novo serce iu vlit v vas no-\iga duha; vzeti hočem iz vašiga mesa kamnito serce. iu dal vam bom meseno serce; storil bom, de boste hodili po potu mojih zapoved." Kceh. 3ti. Molitev: Gospod. Bog Abrahamov, Izakov in .Jakopov, ki si zmed vs'h narodov Izraelce si izvolil za svoje ljudstvo in svoj delež, spomni se nesrečniga stanu, v kterim toliko časa že zdihujejo: napajani so s sramoto in z zaničevanjem, ker so tvojiga Sina Jezusa Kristusa umorili. Oni ne spoznajo ne svoje zmote, ne svoje slepote. Prosimo toraj zanje tvojiga usmiljenja. Gospod, in tvojiga razsvetljenja. Odpri svojo usmiljeno ljubezen zgubljenim ovčicam iz hiše Izraelov e, de se vernejo v hlev praviga Pastirja, in de bo zgubljeni sin zopet našel Očetov dom. l*sliši. Gospod, naše prošnje. Združimo jih s prošnjami njih spreobernjenih bratov in z zasluženjem kri-žaniga Jezusa Kristusa ki je rekel: rOčc, odpusti jim. ki ne vedii. kaj delajo !u Vzemi vender od njih sere zagrinjalo, de bodo z nami spoznali našiga Gospoda Jezusa Kristusa Amen. — Podpisan je Ignaci Samhiri, patriarh Antiohijski v Sirii. Kaj več nisim pozvedil. Ako to velikansko početje Ratisbonnovo. za ktero ga more le pregoreča ljubezen do Boga in do bližnjiga vne-mati. s pravovernim očesam pogledamo in v duhu katoliške cerkve premislimo, se resnično nekaciga strahu in sterme-n j a ne moremo znebiti. Tedaj to ljudstvo, ki mu je prekletstvo Božje in hlapčevstvo na čelu zapisano. — to nesrečno ljudstvu, ki mora—od Boga obsojeno — pričanje dajati Sinu Božjimu in njegovi nevesti, sveti cerkvi, do konca sveta, ker je kričalo: rnjegova kri pridi čez nas in čez naše otroke:" — to ljudstvo, nad kterim se previdnost Božja čudovito razodeva, nad kterim ostra šiba neskončne pravice nenehama šviga, to ljudstvo tedaj v zveličavno naročje sv. cerkve napeljevali, večno prekletstvo od njega odvaliti: koga le nekaka strahota nc ohšiiie. kadar sliši od taciga početja, de hoče namreč slaba revna stvar človeška z orožjem molitve in goreče ljubezni vsemogočno roko pra-vičniga Boga znad nesrečniga in tako očitno tepeniga ljudstva odmakniti? Kdo ne ve. dc celo sveta cerkev , ki je prečista nevesta Kristusova, pri kterim iu po kterim vse premore, vender celo ona. pravim, ravno glede judovskiga ljudstva ua veliki petek z nekako sveto grozo svojo molitev opravlja: ko namreč moli za vesoljni svet. za vse stanove iu narode, in povsod na koncu molitve velemoeni Amen pristavi, si pri molitvi za slepo in nezvesto judovsko ljudstvo ne upa Amen pristaviti, ravno ko bi cula Očeta svojiga kri-zaniga Ženina, ki ravno zdaj svojo kri preliva za grešno človeštvo, ravno ko bi slišala g'as njegov: rNe delaj mi sile. saj vidiš, kdo mi je Sinu na križ pribil: spomni sc. de se je to ljudstvo samo v moje strašno maševanje obsodilo „za vekomaj!- — Kdo nadalje se ne spomni Kristusovih besed Mat. ti. 24. rNihče ne more dvema gospodama služiti; ali bo namreč eniga sovražil in eniga ljubil, ali sc bo eniga deržal. iu eniga zaničeval. Ne morete služiti Bogu in m anionu." To je gotovo pomenljivo, de jc Gospod vsiniu Božjimu nasproti postavil ravno mamona — bo- gastvo: j,Ali se bo eniga deržal in eniga zaničeval!" In komu ni znano, de je ravno juilu za mamonam pohajati tako prirojeno, kakor družim Božjim stvarem jesti in piti. in de ga je pravični Bog ravno tej kugi, lakomnosti prepustil, kaj naj to pomeni? Naposled tudi pri njem enaciga hrepenenja po dušni resnici in po odrešenji, kakor pri druzih krivoverskih in nejeverskih narodih, kratkomalo ni čutiti; to-raj zgolj tepenost, zgolj zagreznjenost v mamoma, zgolj slepota! — Ce vse to pomislimo, iu ko pravi katoličani spoznamo, kakor se je uuidari v enim časniku bralo: de bo judovsko ljudstvo katoliški veri pričevanje dajalo do konca sveta; se moramo res zaupanju in vnetosti llatisbonuovi čuditi, ki se je vpričo tolikanj tehtnih djauskih resnic vender taciga silovitiga dela lotil; de bi mu pač vekomaj moljem neskončno modri sklepi previdnosti Božje premajhniga vspcha ne bili odločili! Mislimo pa ravno zavoljo teh resnic, de namen njegov ne more drugačin biti. kakor ta. de bi posamezni judje še bolj pogostama prihajali v katoliško cerkev, kakor dosihmal, akoravno se tudi zdaj zmiraj sliši in bere od judovskih kerstov. 1'pajmo toraj iu prosimo tudi mi, de bi njegovo usmiljeno delo veliko sadu obrodilo, ker nazadnje je vender pisano: „Charitas oinnia vincit — ljubezen vse premaga:4 in če se tako rekoč „in toto" to ljudstvo ne bode spreobernilo. de bi vsaj od mnogo njih naš Bog in Gospod vzel zagrinjalo, de bi spoznali Jezusa Kristusa! — (Konec nasl.) Cerkveno slovstvo. Te dni je iz J. Blazni ko ve tiskarnice prišlo na sviilo lepo in potrebno delo. ki zanesljivo ne bo le slavno znanimu g. pisavcu. ampak tudi sploh naši deželi v čast iu slovez, namreč: OlTiciiim in Vitivitate Domini und llcbdoiiiaifae Sanclac ct Itesurrcctioni* Domini. in Choral-Noten gesetzt. Mit vorausgeschickter theoreti-seher und praktiseher Anleitung zum gregorianisehen ( bora I - Ge-ange. Fiir Geistliche und Cautoren. Zusaiiimcn-gesetzt von BI asi tis Potočnik. Pfarrer. Format Kleiu-Folio. i m scliu arzen und rothen Druck. Prcis 2 Guldeu "jO kr. Oesterr. \Vahrung. Kako potrebno de je bilo enako delo. so pač marsiktere cerkve, duhovni in bogoslovci občutili po eni strani. Po drugi strani pa to potrebo gospod spisavec pojasnujc, ker pravi, de v tem ko je cerkvena figuralna muzika dosegla naj vikši izliko. je bilo veliko stareji gregorjan-sko koralno petje tako zanemarjeno, de bi utegnilo pri nas biti le malo izučenih uiuzikarjev, kterim bi njegov prestari skalni sistem le znan bil, — to gregorjausko petje namreč, ki ga hoče katoliška Cerkev pri vsili svojih slovesnih opravilih stanovitniga in nesprcincnjcniga ko cantus lirmiis za vselej ohraniti, ker je tako staro in častitljivo. Tačas jc za izurjene orgauiste toliko prav učenih del za cerkveno muziko prišlo na svitlo, za duhovne in šolnike kakor pevce pa razun le nekterih starih in prav redkih iztisov, kolikor vemo, ne eno delo ne, v kterim bi imeli kako podučenje za cerkveno koralno petje. Pri takim po-grešku sc mora slehern potrebnih cerkvenih pesem le po sluhu učiti od druzih, iu potem takim se to pelje veči del skaz-ljivo iu uapčno opravlja, zlasti po farnih cerkvah na deželi. In kako de je tako zdergnjeno cerkveno petje nasproti visoki častitljiv osti katoliške Božje službe, ni treba praviti. Imenovane bukve tedaj imajo namen, to napako odpravljati, ker iz njih se zamore slehern. tudi ako ni vajen v muziki. ko-ralniga petja z malim (rudam v kratkim popolnama naučili. To se zamore zgoditi s pomočjo naj priprostejšiga inštrumenta. n. pr. s ei tram i (na kterih eni struni na tipniku pervi peteri tipljeji storijo ravno heksakord). Pristavimo se. de tudi natis je izverstno ličili in papir čverst in močili, kakor takimu delu prisluje. Zanesemo se. de bodo te bukve veliko pripomogle k poživljenju redovniga koralniga cerkveniga petja, v kteri namen jih vsim Slo-veticam goreče priporočimo. ** „G o v o r o d z n a m n j a prave keršauske čednosti; spisal Jožef Poklukar, korar v Ljubljani, bivni c. k. učenik bogoslovne devstvine in pastirske vednosti." — z dovoljenjem vikši duhovne gosposke natisnjen, se dobiva za malo krajcarjev pri Gerbcrji. pa obsega veliko prav teht-niga blaga. Privošili bi slehernimu. de bi te nauke večkrat prebral s prevdarkam. sebi in drugim pa še posebno, de bi jih spolnovali. ker res je: Kdor ne ljubi bližnjiga. tudi Boga ne ljubi. Ogled po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. V oziru na sedanje okolišinc pravi visokočastito veliko namestništvo v razpisu od 19. t. m.: „Na politiškim obzoru sc čezdalje bolj temni in oblači, torej tudi skerb kake nastajoče vojske zmiraj hujši tiši in žuga. Kako bo z nami v prihodnje? kakošnih časov bomo doživeli ? Tega ne vemo. Vsi skupaj se nadjamo nar boljšiga — bojimo nar hujšiga. Za malo kaj nam jc še upati. Za več kot vec sc bati. — II komu hočemo pribežati v bližnjih stiskali * od kod pomoči prositi? K naj svetejšimu Scrcu Jcziimi-vimu hočemo pribežati, v Njegovi neizmerni ljubezni hočemo pomoči iskali s ponižno, sinovsko terdno zanesljivostjo do Njegove obljube: Vse. kar bote Očeta neheškiga prosili v mojim imenu, vam bo dal; —prosite, in bote prejeli. de bo vaše veselje popolnama. Moliti tedaj hočemo, de naj bi Vsigauiogocui -tra-uo sibo vojske milostno od nas odvcruil. ako je Njegova sveta volja. Ako nas pa po Njegovih iiczapopadljivih sklepih vender zadene, ker smo jo le preveč zaslužili, iu pa de bi nas ozdravila; hočemo moliti, de bi se vsim stiskani, ki utegnejo nad nas priti, v Njegovo presveto voljo vdani serčno podvcrgli. Ostanimo v vsili prigodkih /vesti vdanci svojiga Božjiga učcuika. ki nas je povabil v svoj vinograd, de bomo najdeni kakor Njegovi pravi učenci, iu zvesti pastirji njih. ki so zročcui ua>i duhovni >kerbi. Zvesti hocciim ostati ua>imii preljuldjenimu vileškimu cesarju Frančišku Jožefu, bodi si tudi v nar hujših ca>ih. Z besedo in djniijcui hočemo svoje podlo/.ne učili, de >iii<» pripravljeni, blago in življenje dali za svojiga »kerbniga. hudo skušaniga deželniga očeta. Po>lcdnjiczapoveduje pirca>titljivo uamestnijstvo. de uaj se pri -v. masi privzame molitev: lleus refiigiuiii iio>irum itd., ako bi se pa vojska vnela: Dcu-. e t eni pore belli: pri litauijali pa, dokler ni vojake, molitev rob sleherni nadlogi *, potlej pa rob voj»kiu. 1% Ljubljane. Precastitljivo veliko namesiiiij-ivo v posebnim razpisu priporoča novo delo go-p. fajmošlra lllaza Potočnika: Olficiuiu in Nativ itate Domini. Ilebdomadae Sanc-tae et llcsurrcctiouis Domini. • Gl. cerkveno slovsivo v dan. listu I. — V razpisu od |.~>. t. m. daje precastitljivo naiiiot-nijstvo v ravna v o zastran letašnjiga -maruicuiga opravila. (Gl. v začetku dan. Ii>ta.) I/ Ljubljane. V ljubljanskim nunskim samostanu čč. gg. Cršuliuaric je 1-1. t. m. umcrla M. Ferdinanda K-a-verija Sušnik. duma iz Škofje loke. li. I. P.! Iz Ljubljane. Gotovo ze mnogi popra>ujcjo. kako in kaj je s Knobleherjcvim spominkam in z nabranim de-uaram? — Nato za zdaj tale kratki odgovor: Nar veči d« I ( 737 gold.) smo dali za zdaj v hranilnico; /. drugim dc-iiaram moramo nar pred poskerbeti za ..du>ui" spominek raiijciinu g. provikar ju. njegovim i»var«cui. pa tudi dohrot-riikam. ki so denar skladali. V la namen hiih že poslali visokocast. gosp. fajinoštru K u ii s t e I u u v Skocjan lini gl.. kteri so priljudno obljubili, de bodo s tem dciiaranr spodobno obletno opravilo napravili. Ko se ta reč vstamvi. bom » častitim bravcam bolj natanko oznanili. Tudi je dogovorjeno, de se bo pri keistniui kamnu ondotne farne cerkve vdela'a v /iii ploša aii tabla h primernim napisani. — Že poprej pa smo bili pisali tudi g. Kirchnerju, de uaj bi se tudi v Ncapelnu obletnica napravila in pa napis v rakah ob Knob-leherjevi trugi, i*i g. Kirchner piše, de ta reč je /e v obravnavi. iu upa kmalo o.l ondot dobiti pisanje, kako bi se to iz\eršilo. Tamkaj lio prav primerno, ker bo velika množica zarnurcov k obletnici hodila in se v svoji misli za misijon poživljevala. Že zdaj jih je tamkaj bliz 50 čeruakov (med njimi Jožef Slovenski ali mlajši, iu Aleksander, ki sta bila poprej v Ljubljani J, gotovo pa jih bo zmiraj še le več. Od tiupla ranjciga provikarja piše g. Kirchner: Ranjki počiva v občnih rakah prav v avguštinarnki cerkvi. Ta cerkev iat deleč od samostana .,delta Palma" ( kjer je zainur-sko sobivališe). ob klancu homca Capo di motite. Očetje tega reda imajo še -/.miraj z ljubeznijo iu spoštovanjem v spominu ranjciga, kije bil našel pri njih poslednje pribežališč. /astrau provikarijc piše g. Kirchner. de je ne misli sprejeti. Vestnimti možu je neki ta butara pretežka. „Volks-freuud" piše. de je res ni sprejel, de pa vender v misijonu ostane, v kteriga pojdeta tudi 2 Tirolca in en duhoven iz reda sv. Frančiška iz Gradca. Frančiškanski veliki prednik v Rimu je namreč dovolil, de bo ta red misijonu pod roke segel, iu tako se zopet poživljuje upanje za la te/.ko sku-ani misijon. Kar tiče rokodelce, jih tudi žele v misijon. tode le zastonj in pa nar rajši za celo življenje, ker vedno prehajanje sem ter tje prizadeva misijonu silne stroške. Iz IJ ubija nc. Cvetno nedeljo popoldan ob 5. so se tukaj pričele giiuiiazialne „eksercicije- ali duhovne vaje. v nunski cerkvi za spodnjo gimnazijo, v Križankih pa za zgornjo. Opravila so bile v obeli krajih po enakim redu. l»o kratki molitvi ..Veni sanete Špiritu m" iu pesmi rVcni Creator Spiritusu je bila pridiga in potlej lita— nije vsih svetnikov ali Matere Božje z. hlagoslovama. Tako je bilo v nedeljo, pouedcljik in torik popoldan. Zjutraj ob osmih je bila \suki dan zopet pridiga iu sv. maša z blago-slovama. V minski cerkvi so vodili to zveličansko delo č. g. .1. Kogej. utciiik veroznaiistva na spodnji gimnazii; v krizatiski cerkvi pa perve v. č. korar gosp. Jan. Kriz. Po-gacar. in en »lan tudi go-p J. Marti, učenik veroznaiistva ua zgornji gimnazii. Govori iu premišljevanja so bile zlasti pripravljanje k vrednimi! prejetju zakramentov sv. pokore in sv. Rešnjiga telesa v različni obliki, (v nunski cerkvi: razlaganje vaj, greli in njegov nasledek, pripravljanje k vredni prejemi sv. Rešnjiga telesa, od molitve itd.; v Kri-žankih: od ."» reci k zakramentu sv. pokore po priliki od zguhlieiiiga sina; kdo. kaj iu zakaj je Odrcšenik terpel, premi»levaujc ziiiianjiga iu iiotranjiga terpljenja in križa Sinu Bozjiga itd.) V torik so imeli spodnji giinuazijalci. v -red« zgornji občno sv. Obhajilo. V torik dopoldne so se med t c iii v gimiiazijalni zborni sobi sprejemali radovoljui darov i za podprranje ubozih latinskih šolcov. Z obresti te istine ali kapitala, ki je v kratkih letih že močuo narasla, se revnim uccnram v raznih rečeh pomaga. V sredo zjutraj smo po dokončanim opravilu dokončali vaje s hvaino pe-nujo t Te lleuiii I; potem smo jo pa kmalo iz Ljubljane mahnili, si v či»icjim zraku glavo malo ohladit, naši Go-renci na Goretisko. Dolenci na Doletisko. in tretji spet drugam. kamor so bili povabljeni na pirhe ali pa k cerkvenima pel ju. — llealci so teden poprej duhovne vaje imeli. — Ker te versiice dokoticevaje imam ua peresu černila še odveč. uaj šc dveh podob v razložbi Giontinitovi opomnim, ki ji ie ze dolgo easa lam viditi: .Smeri pravičniga in kri-vicniga."* Ni-im >c vidil toliko ljudstva, ptujiga iu doma« iga. vedno tam stali. Vsaki sc čudi nad njima, tako dobro »te zadete. Pero ti ne more lega popisati. Pač dobro 11 bilo. ko bi vsak lake dve vedno pred seboj imel (iu ne ostudnih in pohujšljivih. ki jih je le prevečkrat vidili po prodajavnicah in po hišah: — de I« tako ne! Pošten kristjan. k" vidi enake nečedne podobe po pivnicah, gostarijah. kofetarijah, prodajavnicah, brivnicah itd., naj bi zažugal, de takim dalje ne bo zaslužka tegnil, ako se pohujšljive reči ne odpravijo. Vr.) E. Z Dunaja. 24. mal. travna, f — Dans bi Vam lahko veliko pisal, dans je dan kakor nalaš zato; tode kje hočem začeti in kaj vverstiti, ker je toliko dobriga. pa tuai slabiga vmes, de bo za kej. de Vas bode mikalo. Pa že vem kako, — začel bom. — Postni čas je bil tudi tukej čas pokore, vsaj oznanovali so jo naj imenitniši pridigarji v vsih jezicih, ki so tu bolj navadni ali domači. Sad uasledva. Ker je bilo dosti dosti poslušavcov, se gotovo tudi sme u-pati. de so serca obdelane in perpravne, z Božjo milostjo storili vse kar jc potrebno de požene, raste in zori evan-gelsko seme. Čudno pak je vender le, de se tako imenovano občno mnenje, ki se razodeva po romanih, spridenih in spačenih listih in po druzih knjigah, pa tudi že v domačim življenji in vzajemnim občenji, de se to tako malo z uninii nauki edini, ali kaj edini? ker popolnama nasprotno pol hodi, druge pomočke, drugi cilj in konec k blagru kaže in laže. Z vsimi svojimi sestrami se rlaž" goji in širi, iu pa s toliko silovitostjo, de nikoli tega. Posebiti značaj da-našnjiga veka pa jc res spet, dc toliko izobraženi po tako ostudnim pripomočku segajo in ga pestovajo na vse strani' Ne boni pa pravil, kje se razodeva, ker to bi bilo preveč, dosti je. če potožim, kako se je bali, dc bi pri tolikim hrepenenji rpo resnici" marsikteri ji herbta nc obernil ravno takrat, ko bi jo imel slišali, ali — ko jo je slišal. Cčeni bogoslovcc doktor Vcith je imel več postnih ogovorov (^kon-ferencij), v kterih jc razkazoval dandanašnje napake in grehe, in pa pomočke zoper nje. Govoril je med drugim od laži in resnice, od dubovniga boja, od slabe sedanje, in stanovitne večne sreče, od greha, od samosvoje, in prave keršanske ljubezni, od dela in službe Božje, od vedne priprave za sinert in večnost, iu jc vse to razlagal učeno, pa lahko umevno, z mnogimi izgledi in povestmi pojasnoval. Vse veči resnice pa tudi napake so prišle na versto, z u-govori iu zagovori in mnenjem današnjih modrovavcov. — On je res. kakor sim že rekel, pridigat iu mož po volji Božji. — Tudi sta bila dva niisijoua v predmestjih, ki so ju imeli častiti OO. Ligurijanci. Eniga so sklenili sami kardinal. ravno domu pridši, kjer so nazadnje sami pridigovali iu blagoslov dali. Tu je bila gotovo obilna milost Božja. Tudi zdaj v velikim tednu so se verstile množice iz cerkve v cerkev, Zveličarja v Božjim grobu častit i.i molit. Navadno so po dva ali trije vedno v posebni l za višji odme-iijeni) klopi klečali in molili, iu viditi je bilo učenih in imenitnih mož. Omenili moram tudi, de sim večkrat vidil proste vojake prav ginljivo. pobožno sc obnašati, kar je pač pomenljivo dandanašnje, ker zanesljivo se priporočajo Gospodu vojskinih trum. Od Pv s t a j e n j a*' le toliko povem, de je bilo lepii. posebno na ces. dvoru, kjer gresta svitli cesar in cesarica z višiini uradniki, z vso stražo in napravo s procesijo za sv. Rešnjim telesam. Dans pa je dan. ki ga je Bog naredil; — tode popolniga veselja vender ni, ker je vojska pred durmi, kakor je govorica. Res. tihi pa ginljivi čas nam je zdaj minul, obhajali smo terpljenje in sinert svojiga Odresenika iu Zveličarja, in upali bi bili, de bo ta spomin ljudstva kej prešinil iu navzel; tode bojmo sc, de namesti Zvcličarjeviga „iii i r vam bodi!" utegne ravno nasprotno naš delež hiti! Vender kakorštia koli naj že bo skušnja, ki nastaja, dc bi le taka ne bila, de bi se nam nebo zaperlo, temuč dc bi bila k dobrimu. in k pravimu spoznanju, k pravi sreči, kar nam milostljivo dodeli On. ki jc današnji dan častitljivo od smerti vstal! Letaš je tudi spomina vredno, dc obhajajo zediujeni in nezedinjeni Greki Staroverci — z nami vred velikonočne praznike. — Zdaj pa Vam in vsim dragim Slovencam veselo Alelujo v Gospodu! Z Bogam! Ha z g te d po kersanshhn svetu. V Zagrebu je 12. t. m. umeri g. Matija Tli o n-hauser, korar ondotne stolne cerkve, ueen mož in brez graje, kakor piše „kat. Iisttf. V G en v i so neki več duhovnov zaperli, ker so zoper picmonteško vlado očitno govorili. Na to naj berže meri razpis turinskiga vikšiga škofa, v kterim duhovstvo svarijo zavolj taciga govorjenja zoper dolžno spoštovanje do kraljeve osebe in deržavne naredbe, — iz tega pa se ne izhaja, de vikši pastir res poterdijo take napačne naredbe, kakor jim več listov očita. (Kath. BI.). — V Gen v i je bilo tudi nasvetvaiio, de naj sc 10 samostanov s silo izprazni in za vojašiuo pripravi. Dobro katoliško prebivavstvo pa jc svojo nezadovoljnost razodevalo, iu dosihmai ta nasvet še ni izveršen, ter so za vojašiuo druge prostore našli. — V Rasalu je moglo -10 nun samostan sv. Jerneja popustiti in si v drugih hišah pribežališa iskati, dc so sc vojaki vanj vstanili. Bencktini v Savigliani na Biemontcškiin so bili dobili povelje od ministerstva, de se morajo v 10 dneh vojakaiu spod nog spraviti; pa že 2. dan pridere trop vojakov s silo v samostan in obsede vse prostore ter prisili ninihe. neute-gama se umakuiti. — V Turinu in Aleksaudrii so žc ukazi daui, več cerkev izprazniti za vojašino. V Hi mu, kakor smo bili že enkrat omenili, je mlada in imenitna angleška gospodičina i'a ve udi š prestopila v kat. Cerkev. Njen oče, admiral, pa zdaj silo udeluje zavolj tega, in bi jo rad zopet premotil k protestauštvu. Od-nienil se je nazaj na Angleško iu ima ta čas svojo hčer terdo zaperto. V dan ko sc jc bila zmoti odpovedala, jo je bil v posteljo zadervil iu ji 3ii ur ni obleke dal. rekoč, de naj le gre zdaj kam kako Mater Božjo molit, iu seje grozno rotil iu preklinjal zoper v se katoliško. Naznanilo pravi: Zanesljivo mlada katoličanka med gorkimi solzami moli za spreobernjenje zaslcpljcniga očeta, in meni. de bi ne bilo nic noviga ko bi ludi njemu sprosila spreobernjenje. K temu pristavi zgled od mlade Amerikankc, ki jc pred 20 leti \ Celovcu prestopila v katol. Cerkev. Njena mati v Terstu. strašno razserdetia. se poda neutegama v Celovec, de bi s silo vzela hčer iz samostana, kjer je bila sprejeta. Blizo mesta si mali nogo zlomi. Ta nesreča jo še hujši razdraži zopel hčer. de je bila v svojim serdu že skorej vsa iz uma. Ko jc bila pa od dobrih uršiilinaric lepo iu serčno sprejeta, i n so ji v bolezni ljubeziijivo iu zvesto stregle, sc je logola sčasama ulegala; ljubezen, pohlcvnost. zlasti pa molitev hčere in vsiga samostana je omcčila materi serce, zginile so lažnjivc presoje, iu kmal je bila tudi njena duša ozdravljena piotestanških zmot, pobožna hči pa se je uršuliiiskiuiii redu pridružila. \ kterim je še zmiraj učcuica. t Kal. III. a. T.). Irsko. Iz poslednjiga ogovora kardinala \Visemaua zastran Irskiga se vidi. de so si ondi katoličani že veliko cerkev sozidali. ker jim od iieštevilnih cerkev, ki so jih lini protestanti vzeli, še nobena ni povernjeiia. Tc katoli-čauani vzete cerkve so zdaj večidel prazne, ker sem ter tje je komaj lo protestantov v občini; kjer jih je pa obiluiši število, so \ mnogotere ločine razcepljeni, in ima vsaka svoje posebne zakotniša. Vse cerkveno premoženje in cerkvene ča-ti so anglikanske. Ti pridigarji iu lažujivi školje vlečejo do 20 milijonov letne desetine; oni veljajo za postavne škofe; ko bi se pa katoliški škof za škofa podpisal, bi mogel 100 liber šterlingov globe plačati. Katoličani ne smejo zunaj okroga svoje cerkve nobeuiga znamnja llo/.je službe razodeli. nikjer ne križa postavili, ne procesij s sv. Res njim lelesani imeti. Zvonovi i/, njih starih stoljuih iu farnih, njim vzetih cerkev jim brez namena in kakor \ /.asmeh na ušesa kleuibajo in otožne misli v scrcili budijo: katoličani pa smejo s silo le po en sam zvon imeti. Duhovni se ne smejo nikoli očitno pokazati v obleki, ktera bi njih stan razodevala. — Bratje keršanske ljubezni so imeli 'icdavi.o misijon v Donaglimorc- u, kjer .'i uho/.tii duhovni revno žive ob darovih vernih. Protestanški pastor pa ima 2.3,000 frankov na leta. pa nič druziga ne opraviti, razun se vsak dan z ženo iu hčerjo sprehajati po lepim spreha-jališu. Cez 10 angleških milj deleč so verni o mv. Rcšnjiui telesu prišli k misijonu, de bi bili enkrat pri procesii po katoliški šegi. Komej pol jih je v cerkvi prostor našlo. „Amtmautt pa je protestant in kratko in malo ni pustil, dc bi bila šla procesija čez bližnje ulice in terg. Tesni dvor pred cerkevjo, z nizkim zidani obdan, jc edini prostor, kamor so smeli z Narsvctejšim priti. Ali kako bo tukaj procesija? Cerkev jc z ljudmi natlačena, in v dvoru jih je do 3.000 na kolenih. Ne morejo se zverstiti. ne dalje iti; z veliko silo toliko poti narede. dc zamorejo duhov ni in strežniki dalje iti. Tako tedaj zapusti sv. Rešuje telo lesne zidove v cerkvi in sc prikaže pod milim neham; katoliško ljudstvo je stermelo in od veselja se jokalo, ker sc je sv. Rešnjo telo, skorej 300 let skrito, zopet očitno pokazalo. — Pri omrežji obzidja pa je stal „Amlman." s klohukam na glavi in s smodko ( cigaro) v ustih ! Taka le sC godi ubogim katoličanam na Irskim! Nekaj podobniga je vidil po-pisovavee I. 1841 tudi v Kimu. Sv. Oče so z nadstropja šent-peterske cerkve velikonočno nedeljo vsimu svetu blagoslov dajali. Silna množica, ne mara čez 20.IMNI ljudi, jc bila na kolenih; samo en anglež zvezd okla te/, s svojo gospo — suho kakor terska ob rami, ni pokleknil iu ni razodel nikakoršniga keršanskiga znamnja. Rimljani, ki -o jim zagovedenosti iu brezverske divjačine protestantov dobro znane, se niso zato zmenili. Na vprašanje, zakaj de taci-a zaničevanja ne strahujejo. so odgovorili: Italijani >e tolažijo z mislijo: ..Non sono Cristiani,- riiiso kristjani.** — Pazimo nase. de ne bo tudi kakimu katoličanu veljalo t.» očitanje! V Parizu jc umeri pred malo tedni 1». >uvalo|. haruahit. ki je bil nekdaj zlo bogat, učen iu iimniiin i/, ene naj slavnišili rodovin. ru-ovsk oficir, bil je pa sc p.»-katoličil. iu obnovljenje barnabilov na francoskim je ii|C-govo delo. Tudi je s svojo gorečnostjo iu hlagodiisiio-tio stoiil neizrečeno veliko dobriga. Vsi oudotui llusi. njih vce grofov in knezov, so bili v cerkvi zunanjih misi|oiiov pii ni» -govim pogrebu, akoravno v veri od ranjciga različni. Ta mož je poprej blodil po razpotjih posveluiga življenja iu po mračnih dragali lažujive lilo/.o!ije; poslednjič ga je jelo gnali po resnici, ktero je ludi res k svoji v ceni srce: v kal. Cerkvi našel. Dva tedua pred svojo suicrljo jenasviibt dal bukv.-o svojim prestopu v kat. Cerkev in poklicu z naslovam: Ma convcisioii et ma vocalioii: par I«- pere Baruabit >uvalov Govornik pri njegovim pogrebu. O. Pclilol. jc rekel med drugim: rKo je bil raujki posledujikral v Kimu in je prejemal blagoslov od sv. Očeta, so mu naročili Kristusov namestnik. de naj po trikrat na dan daruje Bogu svoje življenje za spreobernjenje celiga Kusov-kiga. Pokojni ie to dopolnil in Bog je sprejel njegovo daritev!"' V II o r d e a ii x - u (Borilo) je višji vradnik. denarni vodja M. > iglic, šel k Trapistam. V i. o ii d o u-u s«» kardinal Uiscnian ob začetku ic^a mesca v cerkvi >v. Jurja posvetili li novih duhovnov. bivših protestanških pastorjev. \ Tournav-u na Bi-lgijaiiskim je ."». t. m. umeri po I2uriii bolezni grof Jožef Teodor /I. iz Stolbcig-Slolberga itd., začetnik družbe sv. Bonifacja. Kojeu je bil 12. vel serp. 1*04. Bog mu poverili njegove dobre dela! Kusovsko razkoluišivo se močno prizadeva v Palestini zemlje si pridobiti. V Nazarciu so kupili velik ko« zemlje za romarsko hišo; ravno ua lo menijo v Kajti Y hribih v rojstnim mestu sv. Janeza Kcrst. so si pridobili kos sveta za neko poslopje; ludi v Jeruzalemu so ^i kupili veliko sveta v prav lepim kraji za vce poslopij, ki jih mislijo zidati. (»O.OIMI frankov so dali za ta prostor. T*< bodi migljcj driižiiikaiu ss. Cirila iu Metoda, dr naj piMno molijo za sprcobcriijeiije lili zuioiciiih bratov, iu potem ImmIi« njih pridobitve na-e — katoliške pridobitve. V lla I i faks-ii v severni Ameriki je velik šum napravil prestop fajm. Maturiu-a v kat. Cerkev. Popotval je Itil na Angleško, je bil Midi povabljen in jc pridigoval v neki protestanški cerkvi; kmal potem sc je pa zaslišalo, de si- e pokatoličil. On je bil um/, silo spoštovan od svojih \i-)ih. tovaršev in občine, na moč učen in olikan v posvetni in -veli vedi. in posebno bistriga uma. kolika krivoverska zbloda je v Ameriki, se je vidi iz trga. de ima samo v fincinaiu 22 krivoverskih ločin p« več ali manj cerkva. Vsih cerkev v tem mestu je 100. zmed kterih je 13 katoliških. — .Neki protestanšk pisavcc je bil /e v IT. stoletji naštel med |00in200 protestanških lorin. V Sev erni Ameriki je pred kratkim general \Val-ktr prestopil v katoliško (erkev. in sc zdaj napravlja v kak minišk red se podati in duhoven biti. Iz Amerike, kako se godi katoličanain med ne-verci ali krivoverci. to le kaže. triidau je stari častitljivi piidigar \Valter ( oomes ( r. kum s) v Ciiicinatii svojim po-slu-aveam pravil, de so ga mogli 40 angleških milj deleč k v. kerstu nesli, potem ni vidil katoliškiga mašnika do !.">. leta. Francosk novoposvečenec ga je bil odpravil, ker je bil gora k ( brez kamzole ali suknje ) prišel k pervi spo-vi di. Se le v 2.">. letu je dobil priložnost pervo sv. Obhajilo opravili; nato je bil v 30. letu mašnik posvečen, in že let v ti službi dela. Domače duhovne vaje • svet o ž i veti i n z v e li č a u o umreti. (Dalje.) Telo. kije strohljivo. obtežuje dušo. pravi modi i ( buk. modr. !♦. 15). Zlasti velika nevarnost je v ti revi, ako je telo v mehkužnosti odrejeno. Tako zmehkužeuo telo niza zatajevanje, in je toliko nevarniši sovražnik svoje duše. Za vsako nekoliko težji dobro delo najde izgovor; ne pusti se postili, molili, premišljevati; ne pusti duši. dc bi bila krotka, pohlevna, ponižna, poterpežljiva. tiha iu moleljiva: telo noče nebeškiga. ampak le pozcmcljsko; hoče zložno biti. dobro jesti in piti; iše le nasladnosti in kraikočasa. I>uša s te.n ni zadovoljna, ker ona po ti poti ne dobi pokoja; telo pa hoče dušo v svoji oblasti imeti in tez njo gospodovati. Ako se hočeš zveličati, moraš svoje telo v oblasti, pod pokoršino imeti, de te v greh ne zapeljuje. moraš z njim terdo delati. I.judje. ki se jim hoče vedno pustovati. ne ljubijo (loga. iu ako bi že ne bili hudobni. so pa vender gotovo nepridni hlapci. Posebno pa su cerkvene zapovedi mehkužnikam pravi tem v oceh. Ilritko se pritožujejo čez post. desiravno ga -Umi »polnujejo ali pa še zanemaijajo kako mnogi pa delajo > potam v obrazu in pri tem vender z vso vestnostjo iu keišanskim spoštovanjem spolnujejo postno in druge cer-kvene zapovedi. Melikužuiki se boje za zdiavje, ako bi se kej bolj postili, sv. Cerkev in skušnja pa uči ravno nasprotno. Kes je. de želodec nekoliko vpije, kadar ni do verha uazokau in napolnjen, ali to ne škoduje zdravju, temveč k zdravju še le pomaga. Neki svet mož pravi: rl»ost ozdravita bolezni, prežene hudobe, odganja hude misli, raz-vetluje duha. očišuje serce, posvečuje telo in postavi «loveka pred Božji I run; kdor se posti, gre v družbo angelov.u Zgled v tolažbo preokušeucam. de jim ne bodi preiti idko za zdravje, ko se postijo, pripoveduje Bclaimiu kardinal. Bil je mladeneč*. silo mehkužno odrejen in od perve mladosti na sladkarije vajen: torej je bil tudi bolehen in je menil, dc mora umreti, ako bi prav izbranih in nežnih jedi ne jedel, ali pa ko bi ga o-tra sapica opihala. Bil je pa popotvaje čez morje od morskih roparjev vjet. in brez vsih ..komplimentov" na vesliše prikovan, kjer je mogel nepre-iiehama veslati. le samo vodo piti in sušnik ali cvibak jesti. Mislil bi si bil kdo, de tega preokušenca mora čez malo dni konec biti. Zgodilo pa se je ravno nasproti. Pri takim postu in treznih kosilih si je bil pridobil moč in zdravje. — Koliko moč in zdravje si pridobi človek s poštam še le za dušo, ako ga prav obrača. (D. si.) Duhovnhe zadeve• V ljubljanski škofii. Lokalija Javor je podeljena g. Antonu Jerina-tu, duh. pom. v Smarji. Naslednji čč. gg. duhovni pomočniki so prestavljeni: Fr. Zupančič iz Mokronoga v Košco za ekspoz.; Jan. Dovič iz Mozeljna v Mokronog; Juri Snoj iz Dol v Mozelj; Fr. Povše iz Kadeč v Polhov gradeč; Andr. And o I še k iz Polhoviga gradca v Kadeče: Jak. Vindišar s spodnje Idrije k sv. Trojici: Jan. Iliti od sv. Trojice k sv. Križu; Val. Lah iz Metlike v Sinarijo. V I a v a n t i n s k i škofi i. Na Koroškim. Prečastiti gosp. Janez AVošnak. dohtar bogoslovja, konz. svetova-vec in špiritval v celovški diihovšnici, je izvoljen korar stolne cerkve in vinesten 4. mal. travna. — Za fajmeštre so postavljeni: čč. gg. Matija (»resi n g za mestniga faj-meštra in dekana v Sent-Lenart; — Franc Fik v Roje; — Leopold Zev ii i k v Teisenek. — Za namestnika: gg, Jožef Katič k sv. Ulrihu; — Korl Pa rti v Prebl. — Prestavljeni so gg. kaplani: Janez Celer v Pliberg; — Jožef Jereb v Roje; — Jožef Kokic v Trajberg; — l.orenc Sever v Jezer;— Luka Zelnik v Klošter.--- Na Štajerskim. Prestavljeni so gg. kaplani: Jožef Flek za mestniga kaplana in bcueliciata v Slovenji gradeč: — Simon I' i h I c r v Trebole; — Jakob Cocej v Tinje; — Luka Jeriša v I.oče; — Matevž Pogclšek v Reče; — Jožef Toporišič v Mozirje; — Frane Košan v Skale: — Martin Kragl v Smartin ua Pohorji; — Janez Horvat v Ljubno. JMUi darovi. Za a f r i k a ii s k i misijon: M. S. 2 gold.; Helena B. 2 gold.; g. A. KI. 1 gold -g. Jan. Sm. 2 gold. 30 kr. Za misijon g. Oliv ieri-a: (i. J. Sm. 2 gl. 30 kr Za misijon gosp. Lavtižar j a: A. S. 1 gold. Miošja čast v naravi. ko zarja že v«.taja . t elnicek se maja. \ eselo mornar proti bregu jadra: Pozdravlja danico. Zoni porodnico. Se kimama dvigne in hvali Boga Zvonenje se čuje. Vesel gostoluje Ze v bližnji dobravi slaviček lepo. In tičiec redke, ki lepšajo kletke . Ze Božje češenje premilo pojo. Se niične cvetice. Ilvigaje glavice V obsolnčni toploti tiospoda sla\e: Prijetno dišijo. Te, človek! učijo. De čast ino hvala Bogii samo gre. Bučelca zarano Pogleda za hrano. Nareja z cvetličic. o človek! ti slast: Po polji nabira. Težave umira. Se vpira in trudi Bogii le na čast. Si v venček deklica. Nedolžna devica. Naniza le v Božjo čast raznih cvetic: Serce razodeva, kar vedno prepeva: Naj lepši lepota jc čistost devic. J. Galr Odgovorni vreduik: Luka Jeran. — Založnik: Jožef Blaznik