PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakrIZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
^'7„as,prrg‘,:rov,n: Cena 500 lir - Leto XL. št. 4 (11.727)
Trst, petek, 6. januarja 1984
559
linije)
I
723
Prihodnji teden se sestane centralni komite KPI
Kritične ocene komunističnega vodstva na račun gospodarske politike vlade
Vodstvo KPI ni govorilo o «primeru Napolitano», ker ne obstaja
Mafijski zločin v Catanii
CATANIA — Včeraj zvečer je policija odkrila truplo 59-letnega novinarja Giuseppa «Pippa» Fave, ki je bil zelo znan v sicilskih krogih kot izreden poznavalec mafijskega pojava. Kaže, da gre za umor.
Pippo Fava je še prejšnji teden po neki zasebni televizijski postaji opozoril na dejstvo, da se mafija razvija in postaja iz dneva v dan bolj nevarna. V vrstah mafije, je dejal, je vedno več pomembnih osebnosti, morda celo politikov. Kar preseneča je dejstvo, da se je mafija, če je res odgovorna za Favovo smrt pojavila tokrat tudi v Catanii.
RIM — Vodstvo KPI se je sestalo včeraj, da bi proučilo nekatera notranja vprašanja ter spošen gospodarski položaj. Glede prve točke dnevnega reda — vpra šanje Evrope in evropskih volitev — je bilo sklenjeno, da bodo tem vprašanjem posvetili več pozornosti na prihodnjem zasedanju centralnega komiteja partije, ki bo prihodnji teden.
Kar zadeva gospodarska vprašanja in gospodarsko politiko vlade je KPI ponovila svoje načelne kritike, o-benem pa je postavi’a tudi vrsto alternativnih predlo gov, kar dokazuje, da je komunistična partija naklonjena iskanju dialoga z vlado. Kakšno je stališče KPI do vladnih ukrepov bo znano danes, ko bodo objavili sklepni dokument, ki so ga soglasno odobrili.
Vodstvo KPI pa ni govorilo o tako imenovanem «pri meni Napolitano», ker slednji ne obstaja. S tem v zvezi je bil Minucci zelo jasen, «saj smo resni ljudje in se ne pustimo pogojevati po nekaterih časopisih». Pomisleki, ki jih je Napolitano izrazil v svojem članku, je menil Minucci, so znani in se z njimi strinja velik del partije.
Predsednik komunistične skupine v poslanski zbornici Napolitano pa je napisal še en članek za Unità, v katerem je nekoliko pojasnil smisel svojih izvajanj. V tem članku pravi da so pomisleki, ki jih je direktor de-mokr Lstjanskega glasila «D Popolo» Galloni izrekel tako glede njegovega članka, kot glede članka Renata Zan-gherija brezpredmetni. Galloni je dal popolnoma neu strežno podobo parlamentarne debate glede finančnega
zakona, ki je bila zelo napeta in negotova do konca. Na 'parlamentarno razpravo je imela odločilen vpliv ostra kritika komunistov in vrsta predlogov, ki so jih dali. Mnogo bolj objektivni in pozitivni so komentarji tako Gallonija, kot drugih predstavnikov strank, predvsem socialistov glede odnosov med vlado, večino in opozicijo. Če bi glede teh vprašanj prišlo do večjega sogasja, pravi Napolitano, bi to brez dvoma koristilo demokra ciji in bi lahko sprožilo razpravo b reformah inštitucij, za katero komunisti trdijo, da mora biti ločena od raz, prave, ki zadeva vladno dejavnost. Napolitano kritizira petstrankarsko vlado, ker se čedalje bolj pogosto poslužuje nujnih zakonskih odlokov in se zateka k glasovanjem o zaupnici ter je prejudicialno zaprta do opozicije.
V Ljubljani predstavili srečanje malih odrov Postalo naj bi festival obeh Goric
NA 2. STRANI
Spopadi med delavci Talbota v Poissyju
Zaostruje se kriza v francoskem avtomobilskem koncernu Talbot. To varna v Poissyju je že nekaj dni prizorišče ostrih spopadov med delavci, ki bi hoteti nadaljevati z delom in tistimi, ki bi hoteli nadaljevati stavko. Izgredi so včeraj dosegli tako stopnjo, da so morali sindikalisti v zasedeno tovarno poklicati policijo. Obračun je bil 35 ranjenih.
Napetost v Poissyju je odraz krize, ki jo preživlja ta tovarna. 1.900 de lavcem grozi odpust, pa tudi za ostale perspektive niso kdove kako rožnate.
NA 12. STRANI
Manjša se upanje v uspeh Stockholma
MOSKVA — Po zunanjem ministru Gromiku je včeraj tudi sovjetska agencija «Novosti» ohladila upanja v uspeh skorajšnjega dialoga med obe ma supersilama '.ia konferenci o razorožitvi v Evropi, ki bo v prihodnjih dneh v Stockholmu. «Novosti» navajajo, da ne bosta spremenili bistva, ne konferenca v Stockholmu, ne napovedano srečanje Gromiko - Shultz, saj so ZDA z namestitvijo manevrirnih raket in raket srednjega dometa v Evropi dokončno pokopale ženevska pogajanja, da bo treba ogromno naporov in truda za obnovitev dialoga.
Čisto drugačne so reakcije ameriškega državnega tajništva, ki^ vztraja na zahtevi, da je Stockholm sedež, kjer bi lahko obnovili dialog. ZDA seveda zavračajo sovjetske trditve in navajajo, da so le sovjetske rakete «SS - 20» povzročile sedanjo oboroževalno tekmo.
Tunizijski «krušni upor» terjal več kot 60 mrtvih
TUNIS — Kljub izrednemu stanju, policijski uri, ukinitvi šolskega pouka in ukazu vojski, naj z orožjem zatre vsak nemir, so včeraj v Tuniziji ponovno izbruhnili spopadi v tako imenovanem «krušnem uporu». Po še neuradnem in začasnem obračunu je v nemirih od 29. decembra do včeraj izgubilo življenje kakih 60 oseb, več sto pa je ranjenih. Podvojitev cene kruha in vseh žitnih izdelkov je kot kaže prehudo breme za revnejše tunizijske sloje, da bi ga mirno sprejeli. V takem položaju seveda z lahkoto ribarijo v kainem razne islamske fundamentalistične skupine. Prav zato vsi pričakujejo sklep tunizijskega sindikata, ki pa je baje že dosegel sporazum z vlado, ki bi ob povečanih plačah omilil sedanje podražitve.
Britanski meč visi nad gospodarsko skupnostjo
DUŠAN SNOJ
BRUSELJ — Po kratkotrajnem novoletnem pre ™irju je v Evropski gospodarski skupnosti znova začela naraščati temperatura. Za najnovejšo za ostritvijo tiči včerajšnja izjava britanske premier ke Margaret Thatcher, da bo London prenehal plačevati v skupno blagajno, če do konca marca iz nje ne dobi,okrog 500 milijonov juntov šterlin Qov (709 milijonov dolarjev), ki mu jih dolgu je EGS.
Na sedežu komisije EGS v Bruslju z nelagod nostjo spremljajo grožnje iz Velike Britanije. Če bi se le ta resnično odločila za takšno potezo, bi to utegnilo povzročiti finančni in politični bankrot deseterice.
Medtem ko v Bruslju še niso razčistili, ali gre za nevarnost nove vojne v deseterici ali le za poskusni balonček, s katerim «železna lady» pre izkuša ozračje v skupnosti, pa je zadeva izzvala energične reakcije v evropskem parlamentu. Piet Dankert, predsednik te ustanove, ki je po neuspe-
šnem vrhunskem sestanku EGS v Atenah decem bra za nedoločen čas zamrznila refundiranje de narja za Veliko Britanijo, v današnji številki bru seljskega dnevnika Le Soir trdi, da je jedro problema v tem, ker je «Velika Britanija sicer povezana z Evropo, ne pa tudi vanjo vključena.»
Brez dlake na jeziku predsednik parlamenta trdi, da se je EGS zapletla v tri zanke: brez plodne sestanke na vrhu, nacionalno sebičnost ne katerih funkcionarjev in .. . pritiske Margaret Thatcher. «Deseterica s prazno blagajno», razla ga Nizozemec Dankerl, «bo lahek plen Velike Britanije. Brez sredstev bo Evropa morala pri stati na zahteve Londona.»
Krivdo za neprijetni «britanski problem», ki je eden od poglavitnih razlogov za presenetljive razsežnosti poloma decembrskega sestanka predsednikov vlad ali držav EGS v Atenah, kjer so šla mnenja tako vsaksebi, da ni bilo moč sesta viti niti simboličnega zaključnega sporočila se stanka, pripisuje predvsem Londonu. Obrazec, po katerem Britanci izračunavajo razliko med vpla čano in porabljeno članarino v EGS, je po nje govi presoji «popolna izmišljotina». «Če bo vsak
do računal, koliko daje v EGS in koliko od nje dobi, bomo razklali Evropo.» Načelo «pravičnega prispevka» je po njegovem mnenju nevzdržno zaradi različnih ravni razvoja v skupnosti. Samo vprašanje skupne blagajne se mu zdi nepomemb no v primerjavi s koristmi in vlogo skupnega trga. Škode od članstva v EGS nimajo bogati, temveč siromašnejši, ki morajo odpreti meje, čeprav bi lahko s carinami varovali svoje trge in šibke in àustri je. «Toda te škode zaradi tržnega tekmova nja z močnejšimi partnerji ni mogoče izraziti v proračunskih številkah», razlaga Dankert.
Medtem ko ni jasno, kako se bo razpletal spor med Londonom, ki terja svoj denar, in parlamen tom, ki ga je pripravljen dati le, če se EGS skupaj dogovori o trajni razrešitvi «britanskega problema» v okviru široke reforme EGS, pa de seterica živi iz rok v usta. V Bruslju zdajšnje finančne težave rešujejo z odlaganjem izplačil kmetom. Z zavlačevanjem izplačevanja podpor bo EGS letos lahko privarčevala okrog 140 milijonov dolarjev, so izračunali v komisiji EGS. «A to ne more preprečiti,» pravi Dankert, «da skup nost najkasneje letos poleti ne ostane povsem brez denarja.»
Poturica hujši od Turčina
VOJ M IH TAVČAR
Ipse dixit. V včerajšnjem uvodnem članku listarskega glasila Voce libera je melonarski prvak, bivši župan sicer pa evropski poslanec Manlio Cecovini spet načel problem zaščite naše narodnostne skupnosti, češ da zadnji dogodki v Trstu dokazujejo, da problem obstaja in ga je treba zato rešiti.
V tonu in slogu, ki se v znatni meri razlikuje od običajnega pisanja Voce libera, saj je navidezno umir jen in kulturen, medtem ko ostali sodelavci glasila obilno namakajo svoje pero v ceneno ironiziranje in izrazoslovje, ki je pod vsako kritiko, nam Manlio servira svoj recept. Formalna umirjenost in uglajenost pa seveda ne pomenita vsebinske sprejem Ijivosti, nasprotno. Z vsebinskega vidika se Cecovini opredeljuje za vse tiste prijeme, ki jih ne zavračamo samo Slovenci kot skupnost, pač pa jih odklanjajo tudi mednarodni do kumenti in zlasti stališča OZN o manjšinah.
Načela, ki jih navaja Cecovini kot osnovo zakema. ki naj bi obravnaval vse manjšine, narodnostne in jezikovne, v Italiji in ne samo slovenske, So sledeča: manjšine so kulturni in predvsem jezikovni problem, zato za ščita naj zadeva samo zgodovinsko in kulturno‘ izročilo, v nobenem pri meru pa ne sme zajeti gospodarske problematike. Uradni jezik države je in ostane italijanščina, manjšinski jezik, ki mu gre priznati enako dostojanstvo, je le zaščiten jezik, ne pa drugi uradni jezik. Zato, ko je dovoljena uporaba manjšinskega jezi ka v odnosu z javnimi uradi, bo manjšinec dobil odgovor v italijanšči ni in le na njegovo izrecno zahtevo bo lahko dobil še prevod v svojem jeziku. Seveda pa te itak omejene pravice ne gredo vsej manjšini, pač pa le tistemu delu, ki živi v krajih, kjer presega 25 odstotkov prebivalstva. Številčno razmerje — pravi Cecovini — je treba periodično prever jati, nikakor pa določiti, kot meni KD - enkrat za vselej ob moč ja, kjer naj zaščita velja. Kdor zahteva zaščito pa mora svojo pripadnost manjšini tudi uradno dokazati.
Manjšina pa ni problem etnične pri padnosti ali krvi, pač pa predvsem kulturno vprašanje kot odraz osebne izbire, ki jo prizadeti v vsakem trenutku lahko spremeni. «Medtem ko je treba gledati s simpatijo na pojav spontane integracije — meni Cecovini — kot odgovor spremenljivim kulturnim izbiram, je treba odkloniti koncept asimilacije, ki intuitivno predpostavlja tudi psihološki pritisk ene strani nad drugo »
Ne zapirajmo torej oči, ugotavlja listarski prvak in zaključuje: «Problem obstaja in je problem kulturne ga sožitja. Lotiti se ga je treba ob spoštovanju obeh kultur, brez vsakr šnega nadkriljevanja ene skupnosti nad drugo, lojalno in z dobro voljo. Če bomo znali stopiti na to pot, rezultat ne bo izostal.»
To je torej recept Manlio Cecovini ja, v bistvu, če lahko nekoliko poenostavim, stalno preštevanje in spodbujanje integracije, s «simpatijo» seveda. Na tako ponudbo je seveda dokaj težko odgovoriti s čim drugim kot z jasnim in odločnim NE. Ima te, da bi NE zabelil s kakšno krepko na račun ponujevalca in ponudbe, potem pa se premisliš in izbereš rajši pot kulturnega, zato pa nič manj odločnega odgovora. Začnimo kar z ugotavljanjem, da se Cecovini jev re cept tako po vsebini kot tudi po du hu povsem oddaljuje od zakonskega predloga, ki ga je izoblikovala bivša pripadnica liste Aurelio Gruber Ben co, predvsem pa se po vsebini in po duhu oddaljuje od resolucije o pravicah manjšin, ki jo je evropski parlament sprejel leta 1981. Poleg tega
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Cecovini
NADALJEVANJE S 1. STRANI
pa se po vsebini in duhu razlikuje od vseh mednarodnih dokumentov o manjšinskem vprašanju.
Vzemimo le problem preštevanja. V nobenem splošnem mednarodnopravnem aktu ali sklepu mednarodnih organov ni pojem manjšine niti obseg pravic, ki manjšinam in njihovim pri padnikom gredo, postavljen v odvisnost od števila ali odstotka manjšin skega prebivalstixi. Nasprotno, pogosto se ugotavlja, da obseg pravic ni odvisen od števila pripadnikov manjšine, kar je na primer izrecno stališče odbora OZN za odpravo vseh o-blik rasne diskriminacije, ki je leta 1974 poudaril, da «pravice manjšin niso odvisne od števila ali odstotka njihovih pripadnikov, ki ga le ti pred stavljajo na celotno prebivalstvo».
Cecovini velikokrat poudarja, da bi zaščitne norme, ki jih predvidevajo zakonski osnutki KPI, PSI, SSk in KD v bistvu pomenile privilegij manjšine v primerjavi z večino in nagla ša nujnost enakosti. Vendar kaj je enakopravnost glede na manjšinsko vprašanje? Mednarodno sodišče za pravice v Haagu je glede tega problema poudarilo, da samo formalna enakopravnost ni dejanska enako pravnost. Res je potrebno — pravi sodišče — da se državljanom različnim po veri, rasi, jeziku, zagotovi formalna enakopravnost, obenem pa je treba zagotoviti manjšinam in njihovim pripadnikom tudi, da morejo ohranjevati svoje etnične znočil nodi, kulturo, tradicije, narodnostno samobitnost. Prava enakost — je po udarilo sodišče — izključuje vsakr šno diskriminacijo, dejanska enakopravnost pa lahko zahteva, da je potrebno različno postopanje, da bi se vzpostavilo ravnotežje med različnimi položaji. Vendar — dodajamo mi — dejanske enakopravnosti manjšine ne more biti, če kot skupnost in kol posamezniki ni enakopravna na vseh področjih in torej ne le na jezikov nem, šolskem in kulturnem področju, pač pa tudi na družbenogospodar skem.
Pogledi in izhodišča tistih, ki izražajo zadržke o posebnih pravicah pripadnikov manjšin — ugotavlja dr. Ernst Petrič — so seveda vsakokrat družbenoekonomsko pogojeni v dolo čenih konkretnih zgodovinskih okoliščinah. V evropskem in severnoameriškem prostoru pa slednji po svojem družbenoekonomskem bistvu še vedno izražajo asimilatorske težnje tako imenovanih «državnih narodov». Cecovinijevi pogledi, še zlasti tam ko s simpatijo gleda na proces integracije, sovpada s koncepcijo «topil-nega lonca». Pri tem seveda Cecovini daje poudarek na spontanost integracije, pozablja pa, da ta proces ni nikoli spontan, pač pa pod prisilo, da je tudi tisti, ki se integrira, žrtev nekega nasilja ko gre za pripadnika neenakopravne skupnosti. Če ne zaradi drugega zato, ker je — kot je naglasil evropski parlament — kulturna in etnična identiteta danes ena najbolj pomembnih psiholoških nema terialnih potreb. Cecovini pa tega o-čilno ne more priznati, saj bi se izneveril samemu sebi in svoji opredelitvi za «višjo kulturo». S svojim uvodnikom v Voce libera pa potrjuje tudi že dolgo znano resnico, da je poturica vselej hujši od Turčina.
VOJMIR TAVČAR
□ ATENE — Grška državna turi stična organizacija je pozdravila sklep jugoslovanskega izvršnega sveta o ukinitvi depozita za prvo potovanje Jugoslovanov v tekočem letu v tujino. Turističnemu gospodarstvu države je to prinesla kot najprijetnejšo novoletno novico, '.na podlagi katere v Grčiji že '.načrtujejo obisk v prihodnji turistični sezoni, (dd)
Cilj je festival obeh Goric
MARIJ ČUK
LJUBLJANA — Kaj pomenijo goriška sreča nja malih odrov? Predvsem zbliževanje in srečevanje ljudi, ki jim je gledališko iskateljstvo pri srcu, potem pa tudi uveljavljanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, ki se lahko ta čas izrazito uveljavlja po gledaliških poteh. Ta izhodišča so bila izrečena na včerajšnji tiskovni konferenci v ljubljanskem Cankarjevem domu, ko so predstavniki Primorskega dramskega gle dališča in goriškega kulturnega doma osvetlili in predočili letošnji spored, ki se bo začel 12. t.m. v Novi Gorici. Gledališko srečanje malih odrov v Novi Gorici ni samo prireditev slovenskih ali tujih teatrov, temveč gre v srčiko celotnega udejstvovanja ob meji, takega udejstvovanja, kjer ni več zapornic ali omejitev. V tem smislu je spregovoril podpredsednik izvršnega sveta občinske skupnosti iz Nove Gorice Stojan Fakin, ki je naglasil, da pomenijo goriška srečanja malih odrov več kot samo odrsko prireditev. Gre nam reč za sodelovanje dveh občin, ki živita v raz ličnih družbenopolitičnih stvarnostih, a ki vzpo-
stavljata dialog na različnih ravpeh. Fakin je ob tem še poudaril, da je v zadnjem času zadobilo to sodelovanje med Gorico in Novo Gorico nove kvalitete, ki jih je pripisovati prav kulturnemu sodelovanju. Gre za stalno pretaplanje vrednot, kot da ne bi bilo med obema mestoma meje in v ponazoritev temu je navedel nekaj konkretnih akcij, ki so bile v zadnjem času izpeljane med obema občinskima skupnostima.
V tem smislu se je izrazil tudi predstavnik goriške občine Damjan Paulin. Poudaril je, da se je v letošnjo organizacijsko strukturo trinajstih GSMO vključila tudi goriška občinska uprava z organizacijo in financiranjem nekaterih prireditev v Gorici. To je zaenkrat izhodišče nadaljnjega sodelovanja, ki bo obrodilo še mnogo sadov tudi zato, ker gre manifestacija preko regionalnih mej in vključuje celo področje Alpe - Jadran. O velikem pomenu sodelovanja med obema Goricama je v imenu upravnega odbora kulturnega doma iz Gorice spregovoril tudi Edmund Košuta, ki je podčrtal, da take oblike sodelovanja odpirajo nove perspektive med tu živečima narodnostnima skupnostima. Z goričkimi srečanji malih odrov je Gorica dobila še eno manifestacijo, s katero se lahko uveljavlja in ponaša tudi navzven.
In prav o novi vsebinski zasnovi goriškega srečanja malih odrov je spregovoril tudi programski vodja PDG Emil Aberšek, ki je zaželel, da bi ta srečanja postopoma prehajala v gledališki festival vseh dežel Alpe - Jadran. Nato je Aberšek orisal še spored celotnih srečanj, ki se bo odvijal v Novi Gorici, Gorici, Ljubljani in v Trstu, kjer bosta v okviru tega srečanja dve pred stavi. Jedro sporeda pa sestavljajo še vedno slovenske predstave. Glavna značilnost mora biti iskateljstvo in nov gledališki izraz, ki so značilni za male odre.
Na koncu gre poudariti soudeleženost goriške občinske uprave pri prirejanju te tradicionalne gledališke manifestacije, ki ni samo manifestacija Nove Gorice, ampak gledališki festival obeh Goric, sai umetniškega odrskega sporočila, ne morejo omejevati meje, ker je umetnost vsesplošnega značaja in zato si tudi prireditelji tostran in onstran meje prizadevajo, da bi res postala srečanja malih odrov festival obeh Goric, kot se bo najbrž izkazalo že letos, ko bodo srečanja malih odrov potekala v Novi Gorici in Gorici in s tem tudi konkretno (in ne samo v besedah) uresničevala enoten slovenski kulturni prostor.
Medtem ko se nadaljujejo spopadi v Šufu
Džemajel bo danes predložil novi načrt za utrditev miru
BEJRUT — Libanonski predsednik Amin Džemajel bo danes predstavil novi načrt o utrditvi premirja v Libanonu, ki predvideva tudi novo lokacijo za italijanske vojake v Bejrutu. Zadnje podrobnosti načrta so določili včeraj dopoldne na srečanju z libanonsko - saudskim posrednikom Rafikom Haririjem.
V glavnih točkah predvideva «Haririjev načrt» umik falange iz pokrajine Iklim Harub in prisotnost libanonske redne vojske na vseh ozemljih, ki jih ni zasedla izraelska ali sirska vojska. Izjema bo le Šuf, ki ostaja v rokah Džumblatovih druzov. Druži in Sirija so načelno že sprejeli ta načrt, glavna neznanka pa je predvsem Bejrut in njegova neposredna okolica.
Predsednik Džemajel bi želel, da bi od Francozov izpraznjene položaje v zahodnem Bejrutu pri Wadiju Abu Žamilu zasedla italijanska vojska. S tega območja so se Francozi umaknili, ker so bili preveč izpostavljeni ostrostrelcem in terorističnim napadom. Po mnenju o-
pazovalcev je to eno najbolj vročih območij Bejruta, saj so se v razdejana poslopja vselili predvsem obubo-že.ii šiiti, ki so pribežali iz južnega Libanona pod izraelsko okupacijo.
Trenutno ni še povsem jasno, ali bi to bilo za italijanski kontingent novo breme a’i le zamenjava položajev. Pri palestinskih taboriščih Sabra in Šatila je po mnenju libanonske vlade položaj relativno miren, da je italijanska prisotnost trenutno odveč.
Poleg tega skuša novi načrt doseči «nevtralizacijo» bejrutskega letališča in nadzorstvo nad obalno cesto, ki pelje proti izraaskim položajem na jugu države.
Medtem pa se je kot kaže premaknin tudi jordanska diplomacija, saj je kralj Husein sklical izredno zasedanje parlamenta, ki se ga bodo udeležili tudi poslan ci iz Cisjardanije. Prisotnost poslancev z zasedenih o-zemelj daje slutiti, da je hašemitski monarh pokopal sklep iz Rabata in da je ubra' pot tihega dogovarjanja
Scalfaro poročal o javnem redu
RIM — Predsednik vlade Craxi je vodil včeraj popoldne sejo o javnem redu, ki se je je med drugimi udeležil tudi notranji minister Scalfaro. V svojem obširnem uvodnem poročilu je notranji minister govoril o dejavnosti sil javnega reda, tako karabinjerjev kot policije v boju proti najrazličnejšim oblikam kriminala. Scalfaro je podčrtal velike uspehe v boju proti terorizmu, v o-kviru katerega so aretirali 83 skrajnolevičarskih teroristov in 52 fašistov.
Scalfaro je tudi opozoril na angažiranost sil javnega reda v boju proti organiziranemu kriminalu ter podčrtal na uspehe pri osvoboditvi nekaterih ugrabljenih oseb.
Dolar zopet kvišku
Risba, ki jo je pripravila agencija AP, ponazarja vrednost ameriškega dolarja v primerjavi z nekaterimi drugimi valutami velikih industrializiranih držav zahoda. Tudi včeraj je vrednost ameriškega dolarja narasla in je v Milanu dosegla vrednost 1694,75 lire.
Na pobudo osmih neuvrščenih držav
V	varnostnem svetu zahteva o koncu agresije na Angolo
NEW YORK — Že nekaj dnd trajajoča agresija južnoafriškega rasističnega režima je prodrla v širšo zahodno javnost šele po zaslugi osmih neuvrščenih držav, ki so v varnostnem svetu OZN zahtevale takojšnjo prekinitev vojaških operacij in umik južnoafriške rasistične vojske tudi z juga države, kjer se nahaja že dobri dve leti.
V	svoji sedanji ofenzivi je južnoafriška vojska prodrla preko 200 kilometrov severno od angolsko - namibijske meje. Pretorijski vojaški stroj je v tej umazani vojni zadal Angoli ogromno materialno škodo, saj južnoafriška soldateska ruši vse prometne infrastrukture in produktivne obrate. Pretoria seveda trdi, da imajo vojaške operacije za edini cilj uničenje oporišč borcev SWAPO, ki se borijo za osvoboditev Namibije.
Kljub ogromnim človeškim žrtvam pa je Angola še vedno pripravljena na dialog in pomiritev s Pretorio. Seveda ne pristaja na zahteve južnoafriškega rasističnega režima, da bo mir mogoč šele po umiku kubanskih vojakov iz Angole. S svojo direktno agresijo in neposredno podporo angolskim kontrarevolucionarjem je Pretoria dobesedno prisilila vlado v Luandi, da se je obrnila za pomoč na Kubo. Tega se dobro zavedajo tudi neuvrščene države, ki ne očitajo Angoli, da se je vpletla v blokovsko spletkarjenje.
Varnostni svet seveda ne bo skoraj gotovo osvojil resolucije, ki bi obsojala Južno Afriko, saj je Aa režim za Reaganovo administracijo prepomemben.
Z1S: Spoštovati odlok o zamrznitvi cen!
BEOGRAD — ZIS je na včerajšnji seji razpravljal o poročilu o izvajanju sklepa o določanju najvišjih cen proizvodov in storitev iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti. Ugotovil je, da nekatere OZD in družbenopolitične skupnosti kršijo in ‘poskušajo izigrati sklep o zamrznitvi cen. To poskušajo s spremembami tehničnih normativov, slabšo kakovostjo nekaterih izdelkov, prijavljanjem tako imenovanih novih proizvodov, zviševanjem različnih taks in podobno.
ZIS je opozoril na nujnost angažiranja vseh družbenopolitičnih organizacij, pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih organov v OZD, da dosledno uresničujejo sklep o zamrznitvi cen in preprečujejo vse oblike poskusov njegovega izigravanja. Brez doslednega uresničevanja tega odloka ne bo mogoče uresničiti bistvenih ciljev gospodarske politike v letošnjem letu in to posebej na področju ohranitve življenjske ravni, znižanja inflacije in ohranitve učinkov sklepa o odpravi razlik v cenah.
ZIS poudarja, da so nezakonite vse oblike dvigovanja cen po sprejetju sklepa o določitvi višje ravni cen. Zato je sklenil, da morajo vsi organi in organizacije, ki so povišali cene izdelkom ali storitvam, le te znižati na prejšnjo raven, (dd)
Predvidevanja resolucije SFRJ
Posodobitev prometnih zvez med Jesenicami in Djevdjelijo
BEOGRAD — Nadaljevanje gradnje avtoceste Bratstva in enotnosti, posodobitev proge Jesenice - Djevdjelija in položitev koaksialnega PTT kabla preko notranjosti države so najpo membnejše prometne naloge, ki jih predvideva jugoslovanska resolucija za letos.
Na avtocesti Bratstvo in enotnost, dolgi 1184 kilometrov, bodo nadaljevali z gradnjo posameznih odsekov. Asfalt bodo na primer položili na odseku Naklo - Kranj Ljubljana, med Li povljani in Okučani pa naj bi končali južni in začeli graditi severni odsek. Dela bodo nadaljevali tudi na nekaterih drugih odsekih te jugoslovanske najdaljše ceste.
Na železniški progi, ki povezuje Jesenice z Djevdjelijo, bodo začeli prenovitvena dela in jo bodo opremili s sodobnimi sig nalno varnostnimi napravami. Proga je zdaj opremljena z različnimi signalnimi napravami, vlaki pa morajo po več desetkrat spreminjati hitrost.
Posodobitev PTT prometa je občutno v zastoju zaradi po manjkanja denarja. Sredstva, predvidena za sedanje petletno obdobje, so zmanjšana za polovico, tako da jih bodo porabili za najpomembnejše naloge, med kateri sodi tudi položitev koaksialnega kabla prek osrednjega dela države. Prav tako ne bo zapostavljen nakup vagonov, ki jih zdaj vsak dan primanj kuje okoli 2 tisoč, pa tudi ne pomorskih in rečnih ladij, (dd)
Jugoslavija že vrača električno energijo
BEOGRAD — Električne energije v Jugoslaviji še vedno ni dovolj, čeprav je preskrba potrošnikov boljša kot pred dvema ali tremi tedni. Ob nenehnem varčevanju in smotrnejši po rabi gospodarstva in gospodinjstev po vsej državi zahteve pokrivajo 185 do 190 milijonov kilovatnih ur na dan.
Nedavno deževje v večjem delu Jugoslavije in kopnenje snega nista odpravila elektroenergetskih skrbi, je dejal glavni dispečer skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva ing. Milojko Mešanovič.
Povečanje gladine rek omogoča večjo dejavnost hidro-central, ki vsak dan proizvedejo do 60 milijonov kilovatnih ur, ali skoraj trikrat več v primerjavi s proizvodnjo v sušnem obdobju. V tem času so na številnih termoelektrarnah opravili manjša popravila, zamenjali dotrajane dele in podobno. Ta dela so bila nujna zaradi večmesečnega neprekinjenega obratovanja termoelektrarn na premog.
Zdaj že 14 dni nekaterim sosednjim državam vračajo dolg, vsak dan po 10 milijonov kilovatnih ur, uvoz pa je manjši za dve tretjini. Prisilnih izključevanj gospodinjstev ni v nobeni republiki ali pokrajini, še vedno pa veljajo omejitve za velike porabnike, saj dnevne omejitve znašajo okoli 15 milijonov kilovatnih ur. Zima se je šele začela, in kot pravi Mešanovič, ni mogoče govoriti o dolgoročnih boljših elektroenergetskih razmerah. Nasprotno, celoten položaj je še naprej težak in morajo zato še naprej varčevati in elektriko smotrno rabiti, (dd)
Po sledeh Orwellovih mračnih napovedi ?
VOJMIR TAVČAR
Lahko bi začel kar s parafraziranjem Gaja Julija Cezarja: «Leto 1984 je prišlo» in z odgovorom vedeža, ki ie gospodu Rima prerokoval zlo usodo: «A ni še prešlo». Pričakali smo ga s pritajeno tesnobo v srcu, kaj nam bo prineslo, in si malce odahni-li, ko se v teh prvih dneh v letu ni zgodilo nič posebno travmatičnega Koledar pa nas kot cinični vedež o-pozarja, da ni še prešlo.
Prestopno leto 1984 se najbrž ne bi razlikovalo od drugih let, skozi katera smo se tako ali drugače prebili, ko ne bi britanski pisatelj George Orwell objavil svojega znanega . romana 1984 z morečo vizijo o usodi človeštva, če se ne bi svetovni tisk, na- Pragu tega zaznamovanega leta, začel spraševati, kaj se je od mračnih Orwellovih napovedi udejanilo, v kolikšni meri je pisatelj v svoji viziji zadel v črno in v kolikšni meri se je zmotil. V Onvellovo črnilo so prvič javno namočili svoje pero tudi sovjetski pisci, ki so v romanu videli zelo resnično fresko «realnega kapitalizma», v Ronaldu Reaganu pa li-telešenje zloveščega Velikega brata, vsevidnega diktatorja Okeanije, ki mu je oblast edini cilj.
Paradoksalno pri vsem tem je dejstvo, da 1984 in prav tako znana Živalska farma zdaleč nista najboljši Orwell o vi knjigi in da ju Reportaža iz Katalonije zdaleč prekaša. In vendar prelahko bi se bilo ustaviti ob ugotovitvi, da 1984 ni velik roman, da Sa po umetniški moči ne moremo primerjati z drugimi literarnimi dosežki našega stoletja. Kot pričajo razpra-
ve, tudi pristranske in izkrivljujoče, v svetovnem tisku, kot pričajo seminarji, tečaji in študijska srečanja o Orwellovem letu, negativna utopija britanskega pisatelja ohranja vsaj za nekaj generacij »svojo dražljivo moč, postavlja prav tako izzivalna vprašanja kot leta 1948, ko je izšla ravno na pragu hladne vojne. In morda je po svoje knjiga s svetom, ki ga slika, kljub svoji she-matičnosti danes še aktualnejša kot leta 1948, ker smo danes odstranili nekatere tabuje in Onvella ne odklanjamo več samo zato (ali pa ga ne
poveličujemo samo zato), ker je med drugimi načel problem «realnega socializma». Najbolj naraven, najbolj pravilen obenem pa najpreprostejši pristop k romanu, ki nas bo tako ali drugače spremljal vse leto, je da sežemo po njem in ob branju primerjamo Onvellovo vizijo sveta s stvarnostjo, ki nas obdaja.
Mislim, da je 1984 dovolj znan tekst in da ga ni treba na dolgo obnavljati. Roman pripoveduje o življenjski poti Winstone Smitha, 39-letnega funkcionarja Ministrstva Resnice. Skupno z Ministrstvi Miru, Ljubezni in Obilja je izraz vsemogočne stranke, ki vlada v Okeaniji, eni od treh velesil, na katero deli svet. Stranko vodi, in s tem dejansko vlada Okeaniji, vseprisotni Veliki brat, njemu pa se zoperstavlja prav tako fantomatska skupina Bratstvo, izraz renegata Emanuela Goldsteina. Sistem, ki ga imenujejo Socing (kratica za angleški socializem) temelji na dvomišljenju, katerega osnovna gesla so 'Vojna je mir’; 'Svoboda je suženjstvo’ ; 'Nevednost je moč’.
Družba se deli na tri razrede: notranje člane stranke, člane stranke
in tako imenovane prolct, ki so ve Uka večina družbe in živijo neke vr ste živalsko življenje. V tej družbi ni prostora za kakršno koli osebno življenje (to je eden največjih zločinov, ki ga psihopolicija ostro za tira), vsi so organizirani v skupinah: otroci so pri vohunih, dekleta v Li gi proti spolnosti, moški v neštetih drugih organizacijah, ki so izraz stranke. Zakonitost je povsem izginila, tudi, ker ni nobenega napisanega zakona; kljub temu pa huda prede tistim, ki kršijo nenapisane norme. V Ministrstvu Ljubezni (beri policija) jih mučijo v zlovešči sobi 101, dokler ne ubijejo v njih vsake volje do odpora in jih ne spremenijo v vseubogljive človeške prikazni.
Jezik postopoma izginja in nadomešča ga dvoumna nova govorica. Okeanija je stalno v vojni, zdaj z Estazijo, zdaj z Evrazijo. In vsi so pod stalnim nadzorstvom Velikega brata ; ni ga kotička, kjer bi se lahko skrili pred zloveščim očesom televizijskega ekrana, celo travniki in gozdovi so posejani z mikrofoni, ki ujamejo vsakršen, tudi najbolj tih vzdihljaj. Ljudje vegetirajo v tem degradiranem, žalostnem svetu, v katerem jim ne pripada nič, niti spomin niti preteklost, ki jo Ministrstvo Resnice stalno spreminja in prikrojuje sprotnim potrebam.
Ali svet, kot ga je slikal Orwell leta 1948, spominja na današnjo družbo? Ali lahko vidimo v njem «realni socializem»? Lahko istovetimo Veli-kega brata s Stalinom, psihopoli-cijo s KGB itd? Ali je, kot trdijo sicer z zamudo, sovjetski avtorji. Orwellov roman točen prikaz «realnega kapitalizma»? Ali pa je pretresljiva slika totalitarnega sistema brez predznakov, v katerem človek najde bolezenske klice in elemente degeneracije vsakega sistema?
Res je, da Orwell v celoti najbrž ni zadel svoje napovedi, da se doslej njegova nočna mora ni udeja-nila. Kot ugotavlja Pietro Ingrao, družba, kot nam jo prikazuje George Orwell v Okeaniji leta 1984, je izredno poenostavljena, medtem ko se mi soočamo tako na državni kot na mednarodni ravni z izredno kompleksnostjo; OnveU govori o vsemogočnosti politične oblasti na planetarni ravni, medtem ko se danes soočamo z nasprotnim pojavom, ki so ga v ItaUji poimenovali neupravlji-vost; Orwell odpisuje kapitalizem, zreducira proizvodnjo na minimum, medtem ko je danes kapitalizem še živ, proizvodnja pa kljub gospodarski krizi eno gonilnih koles sveta.
In še bi lahko naštevali razlike, tudi makroskopske, med Onvellovo 0-keanijo in sodobnim svetom, kot ga poznamo danes. Obenem pa bi po drugi strani lahko našteli tudi vrsto presenetljivih podobnosti. Orwellov svet se kot celota ni udejanji, a nekatere njegove napovedi in predvidevanja so še kako resnični. Nekdo je celo trdil, da se je doslej uresničilo 120 od skupnih 132 prerokb, kolikor jih vsebuje roman 1984. Morda je ta trditev pretirana, dejstvo pa je, da so med Onvellovo družbo in našimi nekatere presenetljive analogije.
Vzemimo na primer kontrolo. Helikopterji policije nas nadzorujejo z višine, televizijsko oko nam sledi v banki, na letališču, ponekod na službenem mestu, sateliti nas stalno opazujejo s kozmičnih višav, povsod, kamor gremo pustimo za seboj neko sled, ki ostane, tako ali drugače, zabeležena v tem ali onem kompjuter-ju. In metode psihopolicije ne spomi-
Magda Tavčar
O piscu romana 1984
Erich Artur Blair se je rodil leta 1903 v Bengaliji, kjer je oče službo val kot funkcionar britanske kolonial ne uprave. Ni mu bilo več kot eno leto, ko se je z materjo Ido Blair vrnil v Anglijo, kjer je rasel v krogu srednje britanske buržoazije. Po opravljeni osnovni šoli v domačem kraju so ga sprejeli v znani britanski solski zavod Eton. Tu je Erich Blair preživel šest let. Študiju se ni posvečal veliko, kljub temu pa je v nekaterih predmetih dosegal zavidljive ocene.
Poprečna matura pa mu ni dovolila, da bi se vpisal na univerzo v Oxfordu. Zato se je tudi pod pritiskom očeta odločil za državno službo in postal je policaj v Burmi. V tej službi je mladi Blair zdržal vsefia pet let. Nazadnje je odstopil češ «ne moram aretirati ljudi, ker so naredili prav tisto, kar bi na njihovem mestu naredil tudi sam.»
Iz Burme se je vrnil v London, kjer je začel svojo «kariero» na pol potepuha in na pol pisatelja. Poldrugo leto je nato živel v Franciji in iz leh izkušenj je nastala knjiga «Brez denarja v Parizu in Londonu». In prav
z objavo te knjige se je «rodil» tudi George Orwell. Ni bilo namreč pojm Ijivo, da bi Eric, sin državnega funkcionarja in tudi sam bivši državni fukcionar, objavil spomine na potepuško življenje s pravim imenom. Izbral si je psevdonim George Orwell in to po imenu rečice, ob kateri je preživel svoje otroštvo.
Orwell, ki je postal eden vidnejših levičarskih britanskih pisateljev, se je leta 1936 oženil, že naslednje leto pa je odpotoval v Španijo, kjer se je kot prostovoljec udeležil španske državljanske vojne. Najprej je sodeloval z anarhisti, nato pa se je boril v vrstah trockističnega gibanja, za radi česar je prišel navzkriž s komu nisti in konec leta 1937 je zapustil Španijo skupaj z ženo Eileen.
Kmalu po španski izkušnji in tik pred izbruhom druge svetovne vojne je napisal Živalsko farmo, ostro satiro na račun stalinizma, iz španske iz kušnje pa je nastala vrsta reportaž o Kataloniji, ki so morda najboljše Orwellovo literarno delo.
Z izbruhom vojne je pisatelj pristopil k BBC in urednik radijske postaje je ostal vse do smrti. Živalsko
farmo je Orwell skušal objaviti še v vojnih letih, a ni ga bilo založnika, ki bi knjigo sprejel, saj je bila te daj usoda VB odvisna tudi od zavezništva s Stalinom, šele avgusta 1945. leta se je opogumil njegov prijatelj Frederick Waburg in njegov pogum je bil poplačan, saj so kmalu prodali 11 milijonov izvodov satirične knjige.
Skoraj istočasno je umrla Eileen in Orwell se je čutil spet samega, ob tem pa je tudi njegovo zdravje za čelo pešati. Svoje zadnje delo, negativno utopijo 1984 je napisal v sanatoriju, kjer so ga zdravili za tuberkulozo. Knjiga je izšla v juniju 1949. leta in je doživela znaten komercialni uspeh, pa čeprav so jo kritiki razlagali zelo pristransko, kar je zagrenilo pisatelju zadnje dni življenja. V pismu nekemu prijatelju sindikalistu je zapisal, da ni hotel napadati ne socializma ne laburistične stranke, pač pa «perverzije centralizirane ekonomije, do katerih je prišlo tako v komunizmu kot v fašizmu».
Umrl je 21. junija 1950 le nekaj mesecev potem, ko je Sonia Brownell klonila njegovemu prigovarjanju in se omožila z njim.
njajo na postopanje številnih policij (na Vzhodu, na Zahodu in v tretjem svetu) ? Ali ni marsikje, kot dokazujejo letna poročila organizacije Am-nesty International, teptanje človekovih pravic prav tako brezobzirno? In koliko režimov sloni na ustrahovanju, na razosebljanju človeka?
Vzemimo še primer nove govorice. Jezikoslovec Tullio De Manzo trdi, da je italijanski jezik že marsikdaj doživel ta proces, pa čeravno v pozitivnem smislu. Pa tudi negativni aspekti «nove govorice» kot izraza dvomišlje-nja, so na dlani: Sovjetska zveza na primer prikazuje invazijo Afganistana kot «pomoč prijateljski državi», v Wa-shigtonu pa na primer govorijo o «levičarskih upornikih» (in prizvok je seveda negativen), ko gre za gibanje, ki se upira neki zavezniški vladi, o-ziroma o «borcih za svobodo», če se država nahaja v nasprotnem taboru.
sih Socing imenovali igro šaha v beznicah, v katere je pisatelj zahajal, da soba 101 ni bila nič drugega kot u-rad, v katerem je pisatelj delal na BBC, da roman v bistvu ni nič drugega kot opis izredno stroge discipline, ki je bila v veljavi v šolskem zavodu Eton.
V družbi svojega časa je torej Orwell zasledil klice in deviacije, ki so danes še kako prisotne in so se v marsikaterem pogledu še zaostrile.
Morda pa, kot ugotavlja ameriški avtor David Riesman, je vzdušje, ki preveva Orwellov roman, še najbolj prisotno v problemu, ki se ga pisatelj ni dotaknil: v našem odnosu do jedrskega orožja. Kljub prisotnosti pacifističnega gibanja, kljub protestom, se večina ravna v tem pogledu kot Orwellov «junak» Winston Smith: sprejema stvarnost jedrskega terorja, ker ne ve, kako bi se ji zoperstavil in
Magda Tavčar
In z naštevanjem analogij bi lahko, prav tako kot z navajanjem razlik, še nadaljeval. Vendar bi me to zavedlo predaleč in morda bi, pa čeprav nehote, prispeval k iztirjanju bralca. Bolj umestna, skoraj vsiljuje se, je neka druga ugotovitev. Literarni kritiki pravijo, da so v Orwellovih ča-
se zato prepušča pomirjujočemu opoju propagande Velikega brata. V tem smislu je roman 1984 skorajda v marsičem že presežen prolog nove stvarnosti, nove dehumanizacije in razčlo-večanja: privajanje na oblast našega Velikega brata — jedrske oborožitve.
V založbi Drave iz Celovca in Založništva tržaškega tiska je pred kratkim izšla dragocena knjiga. Gre za znameniti Drabosnjakov Pasijon, ki je objavljen v skorajda bibliofilski izdaji na podlagi zapisa Magdalene Kokot, matere koroškega pesnika Andreja Kokota
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
1.	Dorče Sardoč: «TIGROVA SLED» (Založništvo tržaškega tiska)
2.	Boris Pahor:	«TRŽAŠKI MOZAIK» (Cankarjeva založba)
3.	Lojze Spacal: «MONOGRAFIJA» (Mladinska knjiga)
4.	Pavle Merkù: «POSLUŠAM» (Založništvo tržaškega tiska)
5.	Ivanka Hergold: «POJOČI OREH» (Založništvo tržaškega tiska)
Načrt devinsko - nabrežinske občine za prehransko vzgojo šolske mladine
Po osmih mesecih dopolnilne blagajne
Delavcem Calze Bloch bo INPS izplačeval nadomestila plače
Devinsko - nabrežinska občinska tipkava se je skupno z Inštitutom za prehrano dogovorila za načrt o zdrav stveno - prehranski vzgoji šolskega prebivalstva v občini. Konvencija predvideva tečaje za starše, učno osebje in kuhifijske operaterje ter občasne zdravniške preglede za vse šolsko prebivalstvo v občini, od otroškega vrtca, mimo osnovne ter do srednje šole. Poleg tega predvideva tudi posvetovanje Inštituta pri u-pravljanju tako centralizirane kuhinje, ki pripravlja šolsko refekcijo, kot kuhinje v domu za ostarele v Sesljonu.
Vsekakor gre za zd o zanimivo in koristno pobudo, ki je že dala pozitivne rezultate v miljski občini, kjer je že prišlo do podobnega sodelovanja med tamkajšnjo upravo in omenjenim inštitutom. Ob prisotnosti njegovih kvalificiranih predstavnikov je devinsko - nabrežinska občinska uprava včeraj na tiskovni konferenci ori sala načrt o zdravstveno prehranski vzgoji šolske mladine v občini ; tiskovno konferenco je vodil pristojni odbor nik Giorgio Depangher, konference pa se je poleg nekaterih predstavnikov učnega osebja in operaterjev u deležil tudi podžupan Vittorino Caldi.
Uvodne besede je podal odbornik Depangher, ki je med drugim podčrtal, kako je bilo to vprašanje prehranske vzgoje doslej nekako v ozadju, čeprav se prav v sedanjem času veliko govori o njem; o njem je že tudi razpravljal devinsko - nabrežin-ski svet, in pred časom sprejel sklep
o sodelovanju z Inštitutom za prchra no; medtem so bile premoščene vse birokratske težave, tako da bo občinska uprava lahko že v teku tega meseca začela izvajati načrt o prehranski vzgoji.
Kaj pa pravzaprav predvideva ta načrt? Najprej je treba povedati, da je za zdravstveno - prehransko vzgojo treba razpolagati s podatki o stanju hranjenja in prehranskih navad tiste ga dela prebivalstva, s katerim se namerava uresničiti omenjeni načrt. Zaradi tega bodo predstavniki Inštituta za prehrano najprej ocenili stanje in navade prehranjevanja šolske mia dine; takoj pa gre dodati, da bodo vsi ti izvidi potekali v strogem sodelovanju s starši, z učnim osebjem in tudi s šolskim zdravnikom.
To stanje bodo ugotovili z antropo metrijskimi pregledi, s katerimi bodo s standardnimi merini mi tehnikami poskušali objektivno določiti oblikov no variabilnost človekovega telesa; predvideni so tudi klinično - prehranski pregledi šolskih otrok, poleg tega pa jim bodo izročene tudi vprašalne pole, v katerih bodo morali otroci in njihovi starši zabeležiti količino in vrste hrane, ki jo zauživajo vsak dan v roku enega tedna.
Ko bodo predstavniki Inštituta za prehrano razpolagali z vsemi temi podatki, ki bodo zbrani v vseh razredih (pregledani bodo namreč vsi otroci iz občine), bo prišlo do srečanj s starši, s katerimi se bodo analizira li podatki in na katerih bodo evetual-
no predlagane spremembe glede prehrane ca.otne družine.
Predvideni so tudi izpopolnjevalni tečaji za učno osebje, šolske operaterje ter za osebje šolske refekcije.
Osebje Inštituta za prehrano ne obvlada slovenskega jezika: odbornik Depangher pa je glede tega zagotovil, da ne bodo slovenski otroci zaradi tega prikrajšani, ker bo občinska u-prava poskrbela, da bodo lahko v odnosih s predstavniki Inštituta lahko uporab'jali materin jezik, poleg tega pa bodo tudi vprašalne pole natisnjene tudi v slovenskem jeziku.
K vsemu gre še dodati, da gre vsekakor za koristno pobudo devinsko -nabrežinske občinske uprave, ki bo gotovo prispevala za boljšo in zdravo rast mladine.
Sestanek o problemu štivanske papirnice
Deželni odbornik za industrijo Fran-cescutto bo danes ob 14. uri sprejel predstavnike tržaških pokrajinskih taj ništev CGIL, CISL in UIL ter vodstva štivanske papirnice Cartimavo. Beseda bo tekla o finančnem načrtu deželne uprave za preustroj papirnice, ki zaposluje okrog 700 uslužbencev in se nahaja, kot je znano, že dolgo časa v hudi krizi.
Tajništvo CGIL - CISL - UIL za tekstilno industrijo sporoča, da je po dol gem birokratskem zapletu tržaški tirad INPS končno prejel pooblastilo za izplačevanje dopolnilne blagajne delavcem tovarne Calza Bloch. S tem se je uspešno končala prva faza boja za priznanje dopolnilne blagajne, nn katerega so delavci čakali že osem mesecev, sredi volkih finančnih težav za preživljanje svojih družin. Sin dikati ob tem pripominjajo, da je tre ba vpreči vse sile, da se reši vpra šanje tovarne v okviru deželnega načrta za tekstilno industrijo, še posebno pa se sklicujejo na obljube, ki jih je v tem smislu dal deželni odbornik za industrijo. Poudarjajo tudi, da je njihov cilj v prvi vrsti zaposlovanje in ohranitev delovnih mest, tudi v sektorjih, ki so a temativni tekstilni industriji.
Delavce Calza Bloch obveščajo, naj se zglasijo v uradu Studio Rossi — Trg. S. Giovanni 6, kjer lahko podpi še jo listine, brez katerih INPS ne mo re izplačati nadomestila plačam. Taj ništvo nadalje sporoča, da bo datum prihodnje skupščine objavilo preko tiska.
Radijska oddaja o «Gospodarstvu»
V nizu oddaj z naslovom «Gospodarska problematika», ki jih pripravlja programski odsek Radia Trst A v sodelovanju z izvedenci Slovenskega de-
želnega gospodarskega združenja in jih lahko poslušamo vsak ponedeljek, ob 13.20, bo 9. januarja na sporedu intervju z urednikom tednika «Gospodarstvo» Jožetom Korenom. Na položaju odgovornega urednika je dr. Lojzeta Bercela, kot znano, zamenjal dr. Elio Fornazarič. V oddaji bo govor o oblikovni pa tudi vsebinski preureditvi in obogatitvi tednika, o njegovi vlogi v okviru slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu in o njegovi prihodnosti.
Urniki slovenskih denarnih zavodov
Gotovo ne bo napak, če bralcem osvežimo sporni na to, kdaj so okenca slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem odprta za javnost:
Tržaška kreditna banka (TKB) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.20 do 13.20 in od 15.00 do 16.00 (ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto).
Hranilnica in posojilnica na Opčinah
(HPO) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.30 do 12.30 in od 14.00 do 15.30, ob nedeljah od 10.00 do 12.00 (ob sobotah in praznikih v tednu zaprto).
Hranilnica in pojosilnica v Nabrežini (HPN) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.20 do 13.20 in od 15.00 do 15.30 (ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto).
V torek seja občinskega sveta
Po kratkem novoletnem premoru se je upravna dejavnost tržaške občir.e obnovila s polnim ritmom. Pred prihodnjo sejo občinskega sveta, ki bo v torek, 10., so bile sklicane stalne svetovalske komisije. Danes dopoldne se bo sestala peta komisija, ki bo proučila vrsto ukrepov povezanih z odbor ništvi za kulturne inštitucije, izobraževanje in zdravstvo.
Jutri je bila sklicana druga komisija, medtem ko se bosta v ponedeljek sestali prva in četrta. Istega dne bo tudi običajna medtedenska seja občinskega odbora. Načelniki svetovalskih skupin pa se bodo sestali v torek dopoldne, da bi se dogovorili o dnevnem redu večerne seje občinskega sveta.
Univerzitetno izpopolnjevanje v okviru evropskega parlamenta
Univerzitetnim diplomirancem, ki raziskujejo problematiko Evropske gospodarske skupnosti in proces evropskega zbliževanja, nudi EGS tudi letos možnost za trimesečno izpopolnjevanje v Luksemburgu, kjer je s-adež evropskega Parlamenta. V okviru pobude, ki nosi ime «Robert Schuman» po enem izmed najuglednejših predsednikov EGS, bodo raziskovalci lahko razvijali stike z ravnateljstvom EGS, sodelovali pri njegovem delu in se posluževali knjižnice ter drugih informacijskih virov evropskega parlamenta. Študijska nagrada bo znašala 870 tisoč lir mesečno. Za podrobnejše informacije se je treba obrniti na deželni urad za zunanje odnose, Ul. sv. Frančiška 15, tel. 77-46 48 v Trstu.
Srečanje med jusarskimi odbori in Jagodicem
Predstavniki vseh jusarskih odborov se bodo v prihodnjih dneh srečali z občinskim odbornikom Jagodicem, ki je v občinski upravi zadolžen tudi za to vprašanje. Prišlo bo tako do prvega srečanja med jusarskimi predstavniki in zastopnikom občine, na katerem si bodo izmenjali mnenja in spregovorili o številnih odprtih vprašanjih ; med temi gre tudi omeniti vprašanje finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo jusarski odbori. Ta finančna sredstva se bodo za nekatere od teh odborov zaradi razlastitev dela ju sarskih zčmljišč (zaradi gradnje hitre ceste) znatno povečala. Naj k temu dodamo, da je v okvirnem sporazumu o razlastitvah med drugim tudi določeno, da morajo biti tako pridobljena finančna sredstva uporabljena za namene tistih vaških skupnosti, pod katere spadajo razlaščena jusarska zemljišča.
Opravljala jo Slori in Isig
DRUGA FAZA RAZISKAVE O ŠOLNIKIH NAŠE DEŽELE
V prihodnjih tednih bo stekla druga faza raziskave o šolnikih, ki poučujejo na obveznih šolah v deželi Furlaniji - Julijski krajini, za katero je dal pobudo Deželni raziskovalni zavod za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE. Zavod je poveril nalogo za izpeljavo raz_ iskave Inštitutu za mednarodno sociologijo v Gorici ISIG in Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu, ki sta začela z delom že pred poldrugim letom ter sta opravila doslej že pred test, na podlagi katerega bo sedaj temeljila druga faza raziskave.
Težišče raziskovalnega dela je bi lo v prvi fazi predvsem v oblikova nju vsebine vprašalnika, ki naj bi po sredoval informacije in mnenja posameznih šolnikov o odnosih do šol ske institucije, do družbenega in kulturnega dogajanja, do manjšinske problematike, do lastnega poklica, do metod dela, do izpopolnjevalnih tečajev, do učencev in dijakov, do sku pinskega dela s kolegi in do drugih dejavnikov. Predtest je bil teritorialno omejen na tržaško in goriško pokrajino. Raziskovalci so anketirali sto šolnikov, ki so bili izbrani na o-snovi tabel slučajnih številk in seznamov stalnih učiteljev v obeh pokrajinah. Od teh je bilo 20 učiteljev slovenskih.
Po tej predanketi so raziskovalci SLORI in ISIG opravili analizo podatkov, na podlagi katere so nato
ponovno pregledali vsebino vprašalnika in izdelali nov vprašalnik. Le-ta je mnogo krajši od prvega (obsega 161 vprašanj, medtem ko je sestavljalo prvi vprašalnik kar 371 vprašanj). Pri predelavi vprašalnika so razisko vaici predvsem podrobneje obdelali nekatera področja in posvetili posebno pozornost nekaterim vprašanjem, kot na primer strokovnemu izpopolnjevanju in vzgojni praksi. Vsem fazam prvega dela in reviziji vprašalnika sta stalno sledila člana komisije IRRSAE.
Druga faza raziskave bo stekla potem, ko bosta SLORI in ISIG dobila seznam stalnih učiteljev in profesorjev iz vse dežele. Nato bodo raziskovalci, vedno po naključnem vzorcu, izbrali od 1.000 do največ 2.000 an ketirancev, tokrat iz vse Furlanije -Julijske krajine. Na podlagi njihovih odgovorov bodo dobili realno sli ko o sedanji figuri šolnika pri nas, o njegovem profesionalnem profilu in o njegovi povezavi z organizacijami in inštitucijami, ki delujejo na šolskem in drugih področjih.
• Dežela Furlanija - Julijska kraji na je ustanovila nov protipožarni center s sedežem v Vidmu. Telefonska številka centra je 212020 in jo je mogoče klicati iz vseh krajev dežele brez predštevilke. Center deluje 24 ur na 24.
De Rosa nov deželni
šolski nadzornik
Prof. Luigi De Rosa je novi izvrševalec dolžnosti deželnega šo/skega nadzornika. Na novo delovno mesto ga je s 1. januarjem letos imenoval minister za šolstvo posl. Franca. Fal-cucci. De Rasa, ki je bil doslej tržaški šolski skrbnik, je nasledil dr. Camil la Imbrianija, videmskega šolskega skrbnika.
• Tržaška pokrajina je razpisala natečaj za dve mesti otroških varušk. Kandidati morajo imeti diplomo vzgojiteljske šole. Prošnje je treba odposlati pokrajinski upravi do 21. januarja 1984. Vsa pojasnila na pokrajinskem uradu za osebje, Ul. Ceppa 21.
Prepoved vožnje težkih vozil
ob nedeljah in praznikih
Tržaški prefekt je odredil prepoved vožnje po cestah in avtocestah tržaške pokrajine za tovornjake z nosilnostjo več kot 50 stotov ob nedeljah in prazničnih dneh v letu 1984. Ob nedeljah bo prepoved veljala od 7. do 22. ure. Prav tako ob praznikih. Odredba velja tudi za nekatere dneve pred prazniki (na primer jutri od 7. do 22. ure). V poletnih mesecih (sredi turistične sezone) bo veljala prepoved za vožnjo tovornjakov neprekinjeno skoraj tri dni: začela se bo ob petkih ob 14. uri in bo trajala do 24. ure ob nedeljah.
Prepoved ne velja za tovornjake službe RAI TV, tovornjake smetarske službe, vojaška vozila, tovornjake za prevoz časopisov in drugih publikacij, tovornjake za prevoz goriv.
Za morebitna dovoljenja za vožnje ob nedeljah in prazničnih dneh morajo zainteresirani vložiti prošnjo na tržaško prefekturo.
• Združevanje trgovcev tržaške pokrajine uradno podpira — kot je zapisano v tiskovnem poročilu — pobu do predsednika avtonomne pristaniške ustanove Zanettija, po kateri naj bi za navtični turizem uporabili predel med staro in novo luko.
Zadnja številka « Voce libera» prepolna šovinističnega strupa
Protislovenska histerija listarskega glasila
Voditelji Liste za Trst se niso nikoli odlikovali po tem, da bi sestavljali dolge in razčlenjene politično - upravne programe: raje so se omejevali na nekaj točk, po možnosti čim bolj demago-ških, saj so bili njihovi programi očitno le vaba za nevedneže, ne pa načrti bodočega delovanja.
No, še tako omejeni listarski program (tri same točke) je v znanih političnih prigodah zadnjih let skopnel kot sneg v soncu. Če naj ga danes ocenjujemo, bi lahko rekli, da so tri točke padle v pozabo, da pa se je krepko uveljavila neka če trta točka, ki bi jo lahko strnili v geslo: «dol s Slovenci!».
Da je ta ugotovitev na žalost pravilna, nam potrjuje zadnja številka listarskega glasila «Vo ce libera»: ne da bi se spuščali v komentarje, ki menda niso potrebni, se nam zdi pravilno, da naše bralce seznanimo s tem, kaj piše melonarsko glasilo v številki, ki je od včeraj na prodaj.
Na drugem mestu komentiramo uvodni članek Manlia Cecovinija na prvi stremi «Voce libera» z «vsebinskim» naslovom «Minoranza». Prav tako na prvi strani pa najdemo še komentar o nedavni odpravi depozita na maloobmejni promet s strani jugoslovanske vlade: v njem se seveda omalovažuje pomen sklepa, vse skupaj pa je obe ljeno s strupenim duhovičenjem o vseh oblikah prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
Na drugi strani beremo izpod peresa «Bran camelona» o tem, kako skuša tržaška pokrajina
spremeniti Trst v nekakšen «dvojezični Tanger», in to po zaslugi «tovariša Klariča», ki mu listar ski tednik očita predvsem to, da je «preplavil tržaške (italijanske) šole» s knjigo prof. Pirjevca o slovenski zamejski kulturni zgodovini, glede katere seveda pisec ne štedi z ceneno ironijo in zakrknjenim sarkazmom.
Na tretji strani najdemo na uvodnem mestu članek s katastrofalno sliko jugoslovanskega go spod arsiva, pa tudi s neprekritim svarilom pred možnim sodelovanjem s tako državo. Na isti stra ni se prof. Ventura huduje nad našim člankom o seji pokrajinskega sveta, ko smo zapisali, da ga je sigla OF skrajno razburila, v isti sapi pa ponavlja svojo vse prej kot zgodovinsko oceno pomena Osvobodilne fronte tudi za naše kraje.
Na četrti strani, posvečeni kroniki iz Milj, imamo kar dva protislovenska članka. Polemika pa je naperjena predvsem na KD, ki naj bi nameravala uvesti tudi v Miljah «obvezni bilingvizem» s pomočjo «krajevnih slavokomunistov» in v pod poro «jugoslovanski penetraciji».
Na peti in šesti strani ni protislovenskih izbruhov ; na peti je namreč reklama neke mestne trgovine, šesta pa piše o koncertih in razstavah.
Pač pa je povprečje spet vzpostavljeno na sedmi strani, kjer je zapečateno nič manj kot u-radno stališče Liste o vprašanju zaščite slovenske manjšine. Uvodoma se to stališče sklicuje na člene 3 in 6 ustave, tako da bi človek pričakoval nekaj bolj konstruktivnega, še v istem stavku
pa Voce libera dodaja, da je slovenska manjšina «brez vsakršnega dvoma med najbolj zaščitenimi». V naslednjem stavku pa je seveda poudarjena potreba preštevanja manjšine, nato pa še zahteva, da se je treba «posvetovati z zainteresiranim prebivalstvom», pri čemer pa listarji ni kakor nimajo v mislih pripadnikov manjšine, pač pa seveda italijansko večino.
Na osmi strani lahko beremo kroniko znanih dogodkov v rojanski družinski posvetovalnici, se veda v (vsaj za nas) povsem novi optiki: po pisanju lista so se namreč voditeljice posvetoval niče prekršile proti zakonu, ker so nadaljevale in do konca izpeljale sejo, pa čeprav ni bilo veliko slišati, in to zaradi motenja listarskih aktivistk.
Na deveti — predzadnji — strani lahko beremo še eno listarsko opozorilo proti bilingvizmu, na zadnji strani pa ni najti niti enega protislovenskega izbruha : očitno se je samim sestavljavcem lista zdelo, da so izlili že dovolj strupa.
Sicer se ne kaže preveč razburjati: lista je pač ostala brez političnih parol in je zaradi očitnega pomanjkanja fantazije izbrala oguljeno zastavo an-tislovenstva. Strup, ki so ga polne strani listarskega glasila, je samo sad histerije ljudi, ki niso mogli uresničiti svojih ambicij političnega uveljavljanja. Kljub temu pa so taki poskusi zastrupljanja ozračja lahko nevarni. Naloga vseh je, da se jim zoperstavimo.
T. M.
Jutri spet reden pouk
Po 15 dneh počitnic se bo jutri na Šolah vseh vrst in stopenj nadaljeval reden pouk. Letošnje božične in aovoletne počitnice so se začele 23. decembra lani. Predvidoma bi se bili morali vrniti učenci in dijaki v šole že 5. januarja, ministrstvo za šolstvo pa je po začetku šolskega leta podaljšalo zimske počitnice za dva dni.
Odločitev ministrstva je naletela na vrsto kritičnih pripomb: predvsem je bilo v zadnjih tednih mnogo govora o dodatnem podaljšanju počitnic še za en dan (seveda jutri), da bi se tako redni pouk začel spet v ponedeljek, 9. januarja. Minister za šolstvo posl. Falcuccijeva je zavrgla te predloge, ker bi se na ta način skrajšalo šolsko leto na 214 dni, to je en dan manj, kot to predvideva zakon. Zato bo jutri na šolah reden pouk. Ministrstvo za šolstvo je ob tem pozvalo šolske oblasti naj strogo preverijo opravičila učencev in dijakov, ki bodo jutri izostali od pouka.
Zveza trgovcev
za navtični pristan
Tržaška zveza trgovcev (Unione commercianti di Trieste) bo zaprosila za vstop v družbo, ki sta jo ustanovila pristaniška ustanova EAPT in avtomobilski klub ACI za uresničitev m uprav- jan je načrtovanega navtičnega velepristana na tržaškem nabrežju med staro in novo prosto luko. Kot poroča agencija CTT, je zveza trgovcev mnenja, da bi navtični turizem v tem delu mesta znatno koristil
ENEL: MANJ ELEKTRIKE IN VEČ SONČNE TOPLOTE!
Statistični izvedenci so ugotovili, da odpade skoraj 50 odstotkov skupne energetske porabe v velikih turističnih, socialnih, športnih in drugih skupnostih, kakor so na primer hoteli, kampiiigi, družbeni centri, zdravstveni domovi itd., na ogrevanje vode. Le nekoliko manjši pa je ustrezni odstotek pri zasebnikih, to se pra vi družinah. Ker vodo segrevamo prvenstveno z elektriko, je družba ENEL sprožila kampanjo za omejitev električne porabe, to pa z uvaja-pjem naprav za izkoriščanje sončne toplote.
Družba si je zadala cilj privesti u-porabnike do tega, da inštalirajo vsaj 100.000 kvadratnih metrov ravnih ko-lektorjev. To seveda stane lep denar, toda na pomoč pride pristojna oblast Evropske gospodarske skupnosti : načrtu je namenila v obliki posojil 54 milijard lir, in to z ugodno obrestno mero, ki se suče okrog 12 od sto. Res je sicer, da odpade 60 odstotkov razpoložljivega denarja na območja, ki sodijo v pristojnosti Sklada za Jug, vseeno pa ostaja še precejšnja vsota za druge predele Italije in čemu ne bi priložnosti izkoristili tudi v naših krajih? Tembolj,
ker interesenti (ponavljamo: naročniki ENEL) lahko izkoristijo v ta smoter še poseben prispevek italijanske države v smislu zakona št. 308 z dne 29. maja 1982; prispevek doseže največ 30 odstotkov predvidene naložbe oziroma 15 milijonov lir. Toda vrnimo se k evropskemu posojilu: to lahko znaša do 70 odstotkov potrebnega zneska, vračljivo je v obdobju, ki gre od 3 do 7 let, in to kar s položnicami, s katerimi plačujemo uporabo električne energije.
Za posojilo se mora dotični obrniti na servisno - trgovski oddelek družbe ENEL in mu predložiti predračun za namestitev sončnih kolektorjev, ki mu ga pripravi ta ali oni proizvajalec teh naprav (vendar ne kateri koli, ampak eden od tistih, ki jih ima ENEL na svojem seznamu). Višina posojila je odvisna od površine inštaliranih kolektorjev, ustreza pa načelno 400 - 500.000 liram za kvadratni meter. Posojilo prejmemo po namestitvi kolektorjev.
Pobuda ENEL je, kot rečeno, dobrodošla vsakomur, predvsem pa seveda gostinskim, športnim, trgovskim in obrtniškim delavcem.
Jutri pravoslavno božično praznovanje
Srbsko pravoslavna verska skupnost praznuje jutri svoj božič, to je trinajst dni po katoliškem božiču. Tržaška pravoslavna skupnost se bo za božične praznovanje zbrala jutri ob 10.50 v templju sv. Spiridiona. Praz novanje se bo pričelo že danes ob 17. uri s tradicionalnim «Badnjakom», praznovanjem božičnega predvečera, ko si po stari navadi izročijo hrastovo vejico.
Izredno zanimanje za naše izlete
/Va pobudo ustanove za poznavanje slovenskega jezika
Lekcija o sožitju v učilnici na trgu
Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture je včeraj izdala letak, v katerem najavlja za nedeljo, 8. januarja, zanimivo in izvirno pobudo, ki teži k utrjevanju kulture sožitja in miru. «Nedavni izbruhi nestrpnosti proti slovenskemu prebivalstvu na Tržaškem dokazujejo, da štirideset let po koncu vojne in propadu fašizma še ni bilo storjenega dovolj, da bi se v Trstu uveljavila kultura miru, demokracije in sožitja», je rečeno v letaku. Prav zato, da bi opozorila javnost na resnost položaja, bo ustanova priredila v nedeljo predpoldne pred tržaško občinsko palačo še eno simbolično lekcijo sožitja z javno razpravo, tako da bo na Trgu Unità postavila tablo in klopi iz ene od svojih učilnic. «Učenci na trgu» naj bi simbolično ponazorila potrebo, da se tržaška javnost globlje in temeljiteje seznani z vsemi aspekti kulturne stvarnosti v naših krajih in krene na pot pravega sožitja in medsebojnega spoštovanja, kar je neobhoden predpogoj za pravi mir v teh krajih, «šolska ura na odprtem» se bo pričela ob 11.30, v primeru slabega vremena bo improvizirana učilnica premeščena pod oboke občinske palače.
Dijaški dom: končal se je seminar o delu v organiziranih skupnostih
V Slovenskem dijaškem domu «Srečko Kosovel» v Trstu, Ul. Ginnastica 72, se je sinoči končal tridnevni seminar pod naslovom «S'enzitivity trening». Priredil ga je Zavod za šolstvo SR Slovenije, na njem pa so sodelovali Poleg tržaških še domski delavci iz Gorice in Celovca.
Osnovna tema seminarja se je glasila : Odnosi med ljudmi in delo v organiziranih skupnostih. Seminar je potekal v dveh delovnih skupinah, ki sta ju vodila prof. Marija Skalar in prof. Franček Mlinarič.
Pravzaprav je v torek, sredo in včeraj šlo za drugi del seminarja, ki 86 je začel avgusta lani v Gorici in se bo zaključil avgusta letos v Celovcu.
• V smislu zakonskega odloka 55/1983 mora država najpozneje do 31. janu arja dodeliti pokrajinam in občinam z več kot 20.000 prebivalci 30-odstotni saldo na račun državnih prispevkov za leto 1983.
Takso na avtoradio so odslej dolžni plačati tudi lastniki motornih koles
Finančno ministrstvo je izdalo o krožnico, ki je razblinila marsikateri dvom, hkrati pa vznejevoljila ljubitelje motornih koles. Zadnje čase opaža mo vse več mladih, ki na vespo ali motocikel namestijo radijski sprejem nik; doslej niso za to plačali nobenega davka, okrožnica pa odreja, da so tudi oni, enako kakor avtomobili sti, dolžni plačevati tako imenovano takso na avtoradio, a s to razliko, da so oproščeni posebne vladne pristoj bine (concessione governativa), ki pa je itak malenkostna.
Koliko je treba potegniti iz žepa? Za 12 mesecev znaša obdavčitev z davkom IVA vred 9.346 lir (10.095 minus 750 lir vladne pristojbine), za 6 mesecev pa 4.770 lir.
Kdor takse prav ne mara poravnati, naj se pa zadovolji s kasetofonom (mangianastri), ki je oproščen vsakršne davščine.
Mimogrede naj bralce spomnimo, koliko stane taksa za avtoradio za avtomobile. Avto do 26 KM (cavalli fiscali) — za 4 mesece 3.430, za 8 mesecev 6.860 in za 12 mesecev 10.095 lir; nad 26 KM — 6.515, 13.025 in 19.345 lir.
• V prostorih pomorske postaje bo 28. in 29. januarja razstava mačk vseh mogočih pasem, ki bo poveza-
im z nagradnim tekmovanjem. Njen ogled bo možen od 10. do 19. ure neprekinjeno. Malčke bodo razstavljene v udobnih aluminijastih kletkah.
Tržaška sekcija WWF in upepeljevalnik
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF) je pozvala tržaškega občinskega odbornika D’Alessan dra, naj med preverjanji možnosti, kako urediti problem upepeljevalnika na Pantelejmunu, upošteva tudi sledeče; iz smeti, namenjenih uničenju, je treba izločiti papir, s teko, kovine in podobno, ker gre za dragocene surovine in potencialno energijo, poleg tega bi bilo treba tudi nanovo izkoristiti pepel, ki nastaja pri izgorevanju odpadkov.
• V zvezi s predložitvijo prošenj za izdajanje dovoljenj za nabiranje gob za leto 1984 je tržaška občina sporočila, da bo te prošnje mogoče vložiti od 2. januarja dalje v uradih generalnega protokola v občinski palači na Trgu Unità 4. Prošnjo bodo lahko osebno vložili le interesenti, ali pa njihovi družinski člani. Vsaka prošnja, na kolkovanem papirju, bo oštevilčena š posebnim žigom.
Naši bralci so tudi za letošnja tradicionalna potovanja Primorskega dnevnika pokazali izjemno zanimanje. Prvi so bili že ob sedmih zjutraj v veži stavbe v Ul. Montecchi 6, njim so se počasi pridružili novi, tako da je bilo ob devetih, ko se je vpisovanje začelo, na hodniku več kot petdeset oseb. Največ zanimanja je bilo seveda za množični izlet v Ligurijo, tako, da smo morali trem predvidenim avtobusom dodati še enega, oziroma novih petdeset prostorov. Podobno je bilo za Grčijo, kjer smo štirideset prostorov oddali že dopoldne in smo morali naročiti novih štirideset. Nekaj manj zanimanja — kar pa je seveda razumljivo — je bilo za ZDA, kjer je na razpolago še dvanajst prostorov.
Tako imamo sedaj v novem položaju za izlet v Ligurijo na razpolago še devetnajst prostorov, za potovanje po klasični Grčiji pa še petnajst. Od danes dalje sprejema vpisovanje za vse tri izlete potovalni tirad Aurora v Ul. Cicerone 4 in sicer med 9. in 12.30 ter med 16. in 19. uro.
Na koncu prosimo vse bralce, ki so se včeraj prijavili na «listo čakanja», da prinesejo čdmprej akontacijo in dokumente na potovalni urad Aurora.
Na slikah : zgoraj vrsta na hodniku našega uredništva, spodaj pa vpisovanje.
• V krožku RAS v Ul. S. Caterina 2 bo v nedeljo, 8. januarja, ob 11. uri koncert dua Leonardi Costantino (fagot in klavir). Izvajala bosta skladbe Telemana, Weberja, Saint-Saen-sa, Hindemitha in Tansmana.
Aretirali so ga v Benetkah
Goljufal je trgovce pa tudi tržaško policijo
Kje bomo lahko nabavili bencin
Stanovska organizacija upraviteljev bencinskih črpalk FIGISC javlja, da bo jutri, 7. t.m., popoldne in v nede-•jo, 8. t.m., odprtih i?a Tržaškem na slednjih 21 bencinskih črpalk (z mastnimi črkami so navedene tiste, ki razpolagajo tudi s plinskim rijem -dizel);
AGIP-— Drevored D’Annunzio 44, Miramarski drevored 49, Istrska uli ca 50, Ul. I. Svevo 21, Trg Sormino 10;
TOTAL - Ul. F. Severo 2/2, Trg A. Canal 1/1, Devin - Nabrežina 129, Ul. D’Alviano 14, Nabrežje Grumula 12, Furlanska cesta (Str. del Friuli) 7, Ul. Revoltella 110/2;
ESSO — Nabrežje N. Sauro 8, Se-sljan državna cesta 14, Trg Valmaura, Ul. F. Severo 8/10, Miramarski drevored 261;
Ip — Ul. Giulia 58, Ul. Carducci 12;
AH — Pasaža sv. Andreja;
NEODVISNI — SIAT — Trg Cagni 6.
Jutri popoldne bodo črpalke delovale od 15. do 19. ure, v nedeljo pa od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Črpalke self-Service so pa že itak vselej na razpolago.
• Jutri ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert pevskega društva Lira iz Kamnika, ki se lah ko ponaša s stoletno dejavnostjo. /'bor, ki je imel že nešteto koncertov ne samo po Jugoslaviji, temveč po številnih evropskih državah, vodi prof. Samo Vremšak.
V Benetkah so prijeli goljufa, ki je marsikoga speljal na led, nasedla pa mu je tudi tržaška policija. Spretnežu je ime Attilio Lorizio, doma je iz Vieste blizu Foggie, star pa 30 let. Apri la lani se je tržaškim agentom pred stavi! kot Mario Merli, 35 let, bivajoč v Rimu v Ul. Salaria 13. Natvezil jim je, da sta mu dva fantalina ukradla v Ulici Roma torbo, v kateri je hranil 330 tisoč lir, vozniško dovoljenje in izkaznico zasebne policije v Vatikanu. Vozniško dovoljenje naj bi mu izdala prefektura iz Rima. V Trstu so njegovo prijavo formalizirati in mu obenem izdali potrdilo, da je Mario Merli, kot je pač zahteval. Kmalu so sicer sprevideli, da so se ušteli, kajti rimska prefektura je zanikala, da bi kdaj izdala vozniško dovoljenje na tisto ime, v Ulici Salaria 13 pa ga tudi nikrii niso poznali.
Zlikovec se je ujel v past 2. decembra lani, ko so ga v Benetkah prijeli, ker je skušal ogoljufati skupino trgovcev. Med zaslišanjem je priznal, da se je tržaškim policistom zlagal, ker je potreboval osebni dokument. Svojo osebno izkaznico je namreč pustil v nekem rimskem hotp u, od katerega se je oddaljil, ne da bi poravnal računa za 150 tisoč lir. Med Rimom in Benetkami se mu je tako nabralo kar sedem obtožb, ki ga bodo stale več mesecev zapora.
Gasilec Ennio Cozzi v zaslužen pokoj
Po 34 letih nesebičnega dela v vr stah tržaških gasilcev se je z novim letom upokojil načelnik oddelka Ennio Cozzi. Zadnja leta je bil zaposlen na openski gasilski postaji, večino svojega delovnega življenja pa je preživel med tovariši na Trgu Nicco-lini, kjer so ga poznali tudi kot pogumnega alpinista in «hribolazca». Do nas časnikarjev je bil vedno razpoložljiv in prijazen ter nam tako večkrat olajšal delo, ko smo poročali o črni kroniki. Zato mu želimo še na mnoga in zdrava leta, ki so gotovo še v dolgi vrsti pred njim.
• Cenejši kino za priletne, Tržaška občina sporoča, da so občanom, ki so dopolnili 60. leto starosti, na razpolago izkaznice, ki omogočajo ogled filmov v mestnih kinematografih po znižani ceni. Interesenti lahko dvignejo izkaznice v občinskem tiskovnem u-radu (Trg Granatieri 2, pritličje, soba št. 295), pri čemer se morajo predstaviti osebju z osebnim dokumentom, ki dokazuje, da so starejši od 60 let.
Pogreb tržaških zaročencev bo šele prihodnji teden
Pogreb tržaških zaročencev, 25-letne Nore Devescovi in 27 letnega Fabia Marroneja, ki sta umrla v Bologni verjetno na Silvestrovo, bo šele pr ve dni prihodnjega tedna. Tako so včeraj povedali potrti starši, potem ko so se vrnili z žalostnega obiska v Bologni. Čeprav je najbolj verjetno, da sta bila žrtev strupenih hlapov, ki so uhajali iz plinske pečke, je nam reč sodstvo odredilo obdukcijo, ki naj bi povsem pojasnila okoliščine tragičnega dogodka.
Nora Devescovi, ena izmed treh hčerk bivšega ravnatelja Acega Tullia Devescovija, je živela v Rimu, kjer se je po diplomi iz filozofije po svetila študiju klasičnega baleta. Z zaročencem, ki je bil v Trstu zapo slen kot učitelj, sta se domenila, da preživita novoletne praznike v Bologni, kjer ima njena sestra v najemu manjše stanovanje. Na Silvestrovo sta še malo pred polnočjo telefoni rala domačim in jim voščila. Nato pa ju ni nihče več videl živa. V sredo okrog 19. ure ju je obiskal prijatelj, a ker nista odprla vrat, izza katerih je vel močan duh po plinu, je nemudoma poklical reševalce. Gasilci so njeno truplo odkrili na postelji, Fabio pa se je verjetno zatekel v kopalnico, kjer ga je povsem skrčenega zalotila smrt.
T	Dne 5. t.m. nas je zapustil
* naš dragi
Riko Juretic
Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 11. uri iz nabrežinskega pokopališča v kriško cerkev.
Žalostno vest sporočajo Lucia, sin Danilo, nevesta Albina, vnuk Boris ter drugo sorodstvo.
Trst, 6. januarja 1983
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Zapustil nas je naš dragi
Giuseppe Cibic
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 6. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice giav-ne bolnišnice v cerkev v Križ.
Žalostno vest sporočajo žena, otroci, zeti, snaha, vnuki in drugo sorodstvo.
Trst, 6. januarja 1984
(Pogrebno podjetje Zimolo)
V torek na pobudo sekcije VZPI-ANPI
Spomin na žrtve nemškega napada na borštanski bunker
Narodni heroj Dušan Munih - Darko je bil po rodu iz Mosta na Soči. Usoda je hotela, da je 10. januarja 1945 padel v Borštu, potem ko so Nemci in collottijevci odkrili in napadli bunker na dvorišču pri Petarosovih (Spod ceste). Istega dne sta padla tudi Ivan Grzetič in Stanko Gruden, Danilo Petaros, domači sin, pa je težko ranjen padel Nemcem v roke kot ujetnik in nato končal v krematoriju tržaške Rižarne. Boršta ni se bodo kot vsako leto tudi letos, ravno na dan pokola, spomnili svojih žrtev, na proslavi, ki jo organizira sekcija VZPI - ANPI za Boršt in Zabrežec. Toda letošnja proslava bo imela še dodaten pomen, ki bo prav gotovo še trdneje povezal Borštane s sorodniki preživelih borcev, ki so padli v bunkerju in pa z ljudmi iz krajev, iz katerih so Munih, Grzetič in Gruden izhajali.
Sekcija VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec in Krajevni odbor ZB NOV Most na Soči se bosta v torek zvečer, na proslavi žrtev bunkerja pobratili in s tem poudarili prizadevanja miroljubnih vaščanov Boršta in Zabrežca in občanov Mosta na Soči za svetlejšo prihodnost, kot nam jo obeta sedanji napeti mednarodni trenutek. Pobratili se bodo borci, aktivisti in tisti, ki so trpeli po taboriščih, internacijah in konfinacijah in ki so s svojo žrtvijo že izpovedali željo, kakšen svet hočejo in kaj od mlajših rodov pričakujejo, zato da se ohranijo temelji miru, ki so jih oni sami gradili s trpljenjem in utrjevali s krvjo. Želja o pobratenju med sekcijo VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec in Krajevnim odborom ZB NOV Most na Soči se je porodila preteklo poletje in takoj naletela na ugoden sprejem pri članih obeh organizacij. Listino o pobratenju bodo predstavniki obeh organizacij podpisali v torek, v srenjski hiši v Borštu, na proslavi, na kateri bodo še enkrat osvetlili junaški lik štirih borcev in domoljubov : Danila Petarosa - Lisjaka, Dušana Muniha - Darka, Ivana Grzetiča - Žitom ira in Stanka Grudna - Strele, (ris)
80 LET PEPCE SLAVEC
Danes slavi Pepca Uofteva, kot ji pravijo Dolinčani, že 80 let. To ni malo. Veliko manj pa jih Pepca kaže, malo zaradi svoje zunanjosti, deloma pa tudi zaradi svoje življenjskosti, saj je živahna in delavna, kot da bi jih imela veliko manj.
Josipa Ota vd. Slavec se je rodila 6. januarja 1904 v Dolini v zavedni kmečki družini. Po končani ljudski šoli se je oprijela dela na domači kmetiji. Še kot mladenka je začela peti v mešanem pevskem zboru «V. Vodnik» in bila aktivna članica in pevka vse do leta 1930, dokler niso fašistične oblasti ukinile delovanja naših društev. V istem letu se je poročila z domačinom Jožefom Slavcem ter mu v zakonu povila tri otroke, od
Jutri v Mačkoljah Pisani vrtiljak
Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj je svojo prvo prireditev v letu 1984 namenilo izključno mladim in najmlajšim, ki so polno aktivni po naših društvih, a ki pravzaprav samostojnih nastopov nimajo ravno na pretek. Tako bo jutri zvečer s pričetkom ob 18. uri stekel v srenjsjti hiši v Mačkoljah Pisani vrtiljak, prireditev z mladimi iz Brega. Nastopali bodo mladi glasbeniki, pesniki in gledališčniki in pokazali, kaj zmorejo. Zato bo tudi prav, da jih odrasli spodbudimo s svojo prisotnostjo... (ris)
katerih sta živa še Mira in Slavko.
Za časa NOB je Pepa kot zavedna Slovenka delala in pomagala za našo stvar. Bila je aktivistka in je prejela priznanje, na katero je zelo ponosna. Tudi njen mož je sodeloval v vrstah OF, nekaj časa je bil v partizanih, nato pa v vasi kot terenec, dokler ga niso 1. avgusta 1944 Nemci ustrelili. Po moževi smrti je Pepa trdno delala na svoji kmetiji, dokler ji niso razlastili zemlje, na kateri so zgradili naftovod.
Kljub osmim križem je Pepa še zdrava in čila ter vedno vesela. Čestitkam otrok ter vseh sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik, ki ga slavljenka zvesto prebira od vsega začetka, z željo, da bi preživela še mnogo zdravih in srečnih let. (M.M.)

Dorče Sardoč: TIGROVA SLED
Mirko Hrovat:
ČLOVEK V ZRCALU PREGOVOROV STENSKI KOLEDAR
Fran Levstik:
MARTIN KRPAN, kaseta
Cena zbirke : 23.000 lir
JADRANSKI KOLEDAR zbornik 1984
France Bevk: KOZOROG
SL«**. SLOVENSKO tiVSTALNO „ , GLEDALIŠČE V TRSTU
DUŠAN KOVAČEVIČ
RADOVAN TRETJI
BRIDKA KOMEDJIA O SAMOIZDAJI
Režija: BORIS KOBAL
Danes, 6. januarja, ob 20.30 Jutri, 7. januarja, ob 20.30
V	nedeljo, 8. januarja, ob 16. uri
V	sredo, 11. januarja, ob 20.30
V	četrtek, 12. januarja, ob 20.30
ABONMA RED A - Premierski ABONMA RED B ABONMA RED C ABONMA RED D ABONMA RED E
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 6. januarja, bo Stalno gledališče F-JK predstavilo delo R. Rossa «Il pianeta indecente» z Giuliom Brogi-jem. Režija R. Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 4. Informacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 6. januarja, ob 17.30 «Bambino tra i bambini» z Mariom Maranzano. Ob
20.30	Jazz koncert Silvia Donatija in Aleksandra Rojca (klavir) ter Gianluigi-ja Trovesija (sax in klarinet).
VERDI
Danes, 6. januarja, ob 20. uri šesta predstava Giordanove opere «Andrea Cheniér» (red E/H).
Kino
La Cappella Underground 18.30 — 21.00 «Direktan prenos». Režija Darko Bajc.
Ariston 16.00 — 22.00 «I misteri del giardino di Compton house».
Eden 15.30 — 22.15 «Mai dire mai». Sean Connery.
Capitol 16.30 — 22.00 «Cuando calienta el sol vamos a la playa».
Fenice 16.00 — 22.15 «Segni particolari : bellissimo». A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 «Sapore di mare II. - Un anno dopo». Dvorana št. 2 15.30 — 22115 «Il tassinaro». A. Sordi.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 «Questa o quella». Renato Pozzetto in Nino Manfredi.
Grattacielo 17.00 — 22.15 «Il ritorno dello Jedi».
Mignon 15.00 — 20.15 «Il libro della giungla», risani film.
Aurora 16.00 — 22.00 «Flashdance».
Moderno 15.00 — 21.00 «Brisby e il segreto di Nimh», risani film.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 «Entity». Barbara Hershey. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 «Popcye, braccio di ferro». Režija Robert Altman.
Radio 15.30 — 21.30 «Taboò». Kay Parker in Dorothy Lemay. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 «Saint Jack» Petra Bogdanovicha. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Koncerti
šola Glasbene matice - Trst prireja koncert v Gallusovi dvorani v petek, 13. t.m., ob 20.30 v Ul. R. Manna : Rumia-na Ribarska (kontrabas) in Mira Flis -Štimatovič (klavir). Na programu: Giovannino, Dittersdorf, Svete, Novosel. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Jutri, 7. januarja, ob 20. uri koncert PRVEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA LIRA iz Kamnika. Dirigent Samo Vremšak. Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 6. januarja TRIJE KRALJI
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.36 — Dolžina dneva 8.50 — Luna. vzide ob
10.05	in zatone ob 19.42.
Jutri, SOBOTA, 7. januarja ZDRAVKO
Vreme včeraj : temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1018,3 mb raste, veter 5 kilometrov na uro severni, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Daniel Tomizza in Michelangelo Esposito.
UMRLI SO: 75-letna Antonia Coterie por. Ficiur, 83-letna Angela Ukmar vd. Franceschini, 59-letni Libero Pangozzi, 80-letna A da Dal Seno vd. Franzil, 60-letni Melchiorre Lenarduzzi, 73-letni Giuseppe Cibic, 73-letni Ervino Bratuš, 42-letna Lidia Massaro por. Giraldi, 73-letna Eufemia Sbisà vd. Ceraico, 92-lelna Adalgisa Stritzel vd. Riva, 76-letni Natale Karis, 9-letni Stefano Zatti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Drevored Miramare 117, Ulica Combi 19, Sesljan, Bazovica, Zavije.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2 in Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Trg Borsa 12, Sesljan, Bazovica in Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. *
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade
prirejajo danes, 6. t.m., ob 20.30 v novi cerkvi sv. Janeza v Šti-vanu
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Nastopil bo tudi mladinski zbor iz Š ti vana. Vabljeni !
ŠD BREG
priredi v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
PLES
z orkestrom Pomlad.
Jutri, 7. t.m., od 8.30 do 1. ure. Nedelja, 8. t.m., od 19. do 24. ure.
f Čestitke
Danes praznuje VASJA ČUK rojstni dan. Da bi se še naprej v zdravju in veselju pridno učil in na klarinet svi-ral, mu želijo Irina, Peter, stric, teta in nona Pavia.
Danes praznuje v Dolini 80. rojstni dan JOSIPA OTA vd. SLAVEC. Iskreno ji čestitata sin Slavko in hčerka Mira z družinama.
Danes praznujeta v Trnovci 22. obletnico poroke DANICA in BRUNO ŠKRK. Draga starša, želimo vama, da bi skupaj preživela še mnogo srečnih in zdravih let. Vajine Franka, Kristina, Katja z Jožkom ter vsi, ki vaju imajo radi.
Draga nona DANICA in nono BRUNO! Ob vajini obletnici poroke vama iz srca kličem še na mnoga skupna leta. Sonja.
Razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec
vabi v torek, 10. t.m., ob 19. uri v prosvetno dvorano na proslavo žrtev bor^ štanskega bunkerja 10. 1. 1945 in na slovesnost ob pobratenju sekcije VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec s Krajevnim odborom ZB NOV Most na Soči.
Mladinski dom Boljunec prireja božični koncert v boljunski cerkvi jutri, 7. januarja, ob 20. uri. Nastopali bodo boljunski, škedenjski ter mačkoljanski cerkveni pevski zbori.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKI) Tabor - Opčine vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 13. t.m., ob 20. uri (drugo sklicanje pol ure kasneje).
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo imelo prvi večer v novem letu v ponedeljek, 9. januarja. Gost društva bo pisatelj Boris Pahor. Začetek ob
20.30.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na «Pisani vrtiljak», prireditev z mladimi iz Brega, ki bo jutri. 7. januarja, ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
MENJALNICA
vseh tujih valut
5. 1. 84
Ameriški dolar................. 1.685,—
Kanadski dolar................. 1.345,—
Švicarski frank............... 756.—
Danska krona.................. 165.—
Norveška krona................ 213.—
švedska krona.................... 205.—
Holandski fiorini................ 538,—
Francoski frank.................. 196.—
Belgijski frank................... 26,—
Funt šterling................. 2.380.—
Irski šterling................ 1.865.—
Nemška, marka.................... 604.—
Avstrijski šiling................. 85.—
Portugalski eskudo	11.—
španska pezeta.................... 10.—
Japonski jen....................... 6,—
Avstralski dolar.............. 1.400.—
Grška drahma....................... 11—
D beli dinar..................... 11,25
Mali dinar........................ 11.—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI 1(3 - -U BI-AdG
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
IŠČEM službo kot hišna pomočnica. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi št. 6 - Trst, pod šifro «Hišna pomočnica».
GOSTILNA MIRO v Sovodnjah (podna-j.mnica Mužina Mara) obvešča, da bo odslej zaprta zaradi tedenskega počitka ob torkih.
PRODAM majhnega črno-belega kužka. Tel. 040/231-864 ob uri kosila.
ZAPOSLENA mati z dvema šoloobveznima otrokoma nujno išče dvo- ali trisobno stanovanje v najem pri Sv. Jakobu ali v njegovi bližini. Telefonirati v dopoldanskih urah na št. 040/ 71-675.
FIAT 126, leto 1982, 13.000 km, ugodno prodam. Tel. 040/522-77 zvečer.
PANDO 30, odlično ohranjeno kupim takoj. Plačilo v gotovini. Tel. 040/522-77 zvečer.
ZIDARJE iščem za gradnjo enostano-vanjske hiše na zahodnem Krasu. Tel. 040/522-77 zvečer.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
OBVEŠČA CENJENE ODJEMALCE
da je zaprta zaradi inventure danes in jutri
Prispevki
Ob vsakoletni nabiralni akciji so za ŠZ Sloga darovali :
PADRIČE: trgovina z jestvinami S. Grgič 100.000 lir, bar Karlo Guštin
100.000	lir;
BANI: trgovina z jestvinami Vidali
30.000	lir, elektromehanična delavnica Ban 15.000 lir, hotel Dugulin 15.000 lir;
BAZOVICA: mesnica Meulja - Čufar
25.000	lir, trgovina z manufakturo Renato 30.000 lir, N.N. 100.000 lir, cvetličarna Mara 30.000 lir, pekarna Zdenka Marc 20.000 lir, pekarna Magda Marc
10.000	lir, trgovina z manufakturo Ezio Yeans 50.000 lir, drogerija Bajc 25.000 lir;
TRST: podjetje Vatovec 50.000 lir, podjetje CGR 30.000 lir, trgovina z manufakturo Udovič 30.000 lir, podjetje In-formdata 50.000 lir, optika Vikj 5.000 lir, podjetje Dila 30.000 lir, trgovina s kino - foto aparati Segulin 20.000 lir, podjetje Velox 50.000 lir, podjetje Jazbar
25.000	lir, zlatarna in urama Mikolj
50.000	lir.
V	spomin na drago mamo Alberto škerk vd. Kralj daruje hči Anica 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob obletnici smrti staršev in v spomin na brate daruje hči oz. sestra Dora Barut 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Viktorja Žnideršiča daruje Bruno Martellani 20.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Viktorja Žnideršiča daruje družina Viviani 20.000 lir za TPK Sirena.
Ob plačanju članarine so darovali : Milica Čok 4.000 lir, Srečko Grgič 7.000 lir in Josipina Mirosič 2.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Antonio Coslovich iz Sv. Barbare daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na pok. Andreja Kranjca darujejo sestre 45.000 Ur ter N.N. 5.000 lir za spoménik padlim v NOB v Lo-njerju.
V	spomin na Viktorja Zobca daruje Zora Švara (Ricmanje) 10.000 lir za ŠD Breg.
Ob prazniku ŠD Brega darujeta Branka in Viktor Vodopivec 15.000 lir za ŠD Breg.
Ob 20. obletnici smrti moža Alojza daruje žena Ida Bukavec 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na drago mamo Olgo Danev daruje sin Edi 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kon-tovela.
V	spomin na svoje drage daruje Van-ka Markčeva 15.000 lir za vzdrževanje spomenika s Kontovela.
Ob nabiralni akciji za gradnjo kulturnega doma v Briščikih so darovali uslužbenci ZTT: Ivo Magajna 5.000 lir, Nadja Benčič 5.000 lir, Vojko Slavec
10.000	lir, Anka Sugan 10.000 lir, Vera Žerjal 10.000 lir, Franc Udovič 10.000 lir, Sava Kosovel 10.000 lir, Ace Mcr-molja 5.000 lir, Marjo Magajna 10.000 lir, Andrej Rudež 5.000 lir, Miran Hrovatin 5.000 lir, N.N. 5.000 lir, Paolo Morpurgo 5.000 lir, Marta Bevk 10.000 lir, Vida Kavčič 5.000 lir, Drago Bogateč 20.000 lir, Sava Kolerič 5.000 lir, Orietta Umari 10.000 lir, Klavdij Maver
5.000	lir, Dorči Okretič 5.000 lir, Rafko Vitez 5.000 lir, Saško Hrovatin 5.000 lir, Jurij Kufersin 5.000 lir, Stojan Bolčina
5.000	lir, Sergij Premru 5.000 lir, Gra-cijela Nabergoj 10.000 lir, Sergio Ferrari 10.000 lir, Radivoj čač 10.000 lir, Breda Pahor 5.000 lir, Sonja Žerjal 5.000 lir in Majda čeme 10.000 lir.
Za gradnjo kulturnega doma v Briščikih so darovali : Adriano Bogateč
15.000	lir, Sergij Cibic 10.000 ter Walter Pertot 50.000 Ur.
V	spomin na Marijo Maver por. Čok darujeta družini čonč in Stanič 1.000 din za obnovitev spomenika padlim v NOB iz Lonjcrja in s Ratinare.
Namesto cvetja na grob pok. Andreja Kranjca darujeta Milka in Nino Batič 23.000 lir za gradnjo kulturnega doma v Lonjerju.
V	rubriki Darovi in prispevki, ki smo jo objavili v včerajšnji številki, sta pomotoma izostali dve vrsti, tako da ni bilo razvidno, da so biU prispevki, zbrani na Opčinah po trgovinah in podjetjih, namenjeni ŠZ Sloga.
V Tolminu zanimiva razstava Primorski tisk 1919-1941
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RADIO
«Narod naš dokaze hrani.» Ta napis pozdravi obiskovalca ko vstopi v razstavni prostor. Že takoj pri vtiodu vabijo iz vitrin in s pobe naslovi starih znancev in znank - koledarji in knjige nekdanje Goriške matice, zborniki in knjige Književne družine «Luč» in Goriške Mohorjeve družbe. Obiskovalec si ne more kaj, da ob pogledu na tako priljubljene stare znance vzklikne: Pozdravljeni, stari znanci in znanke izpred šestdeset in več let.
Koliko olajšanja so nam prinesli ti naslovi vsako jesen v letih, ko je fa šizem divjal z vso okrutnostjo, plenil in požigal naše knjige in časopise. Na steni poleg vitrin so razstavljeni nekateri izvodi «Edinosti», «Goriške straže», «Novic» in «Malega lista». V številki 38 z dne 20. septembra 1922, je «Goriška straža» pod naslovom objavila tale zapis v verzih :
Vi ste kot neurje, val, ki s silo preko nas zamahne, mi smo kakor skala, ki vselej ostane, kadar val izplahne.
Knjige, razstavljene v vitrinah in na policah so danes živ dokaz, da so ti zapisani verzi — naša živa primorska zgodovina. So priče, da smo skupaj 7. našimi knjigami ostali trdno zasidrani v to primorsko zemljo.
Prve tri vitrine z naslovom Dela Franceta Bevka nudijo obiskovalcu na ogled knjige Smrt pred hišo, Veliki Tomaž, Srebrniki, Stražni ognji, Železna kača, Kresna noč, trilogija Znamenja na nebu in še številne druge^ S temi knjigami je France Bevk začenjal svojo pisateljsko pot in si Utiral pot v vsako primorsko hišo.
Naprej se vrstijo knjige drugih primorskih pisateljev : Andreja Budala, Ivana Preglja, Damira Feigla, Cirila Drckonje, Bogomira Magajne, Jake Štoke in drugih. Koliko dobre volje so
Kitajski gost v «Tribbili»
Umetnostna galerija «Tribbio» v sta rem delu Trsta je začela novo leto z zelo zanimivo razstavo. V gosteh ima namreč kitajskega mojstra Čen Ži va ja, ki je v Trstu in sicer v isti ga leriji že dvakrat razstavljal, le da se je prvič predstavil izključno z gra fiko, drugič z risbami ali točneje skicami, tokrat pa je dal na ogled celo zbirko olj. Kitajski gost, ki spada v mlajšo generacijo, se tako rekoč spre haja med LR Kitajsko in Italijo ali če hočemo Evropo, in je torej sedaj ze tretjič v našem mestu z zbirko ti pičnih kitajskih motivov. Mojster je resničen strokovnjak v prikazovanju stvarnosti in zato njegova sedanja o[ja dajejo pravi vtis, pravo vzdušje kitajskega okolja. Vsa njegova olja so temnejše barve in se mojster orne luje le na temno sivo barvo, le da zna z najrazličnejšimi odtenki ustva-fiti resnično vzdušje kitajske vasi, posebno vzdolž vodnih tokov in rek, tako da imamo pred seboj naselja ob vodi ali če hočemo na vodi, kot na nekakšnih koliščih. Poleg teh motivov je dal na ogled še več olj, ki nam prikazujejo notranjost Kitajske ter njene obmorske motive. Veliko je namreč slik, ki prikazujejo značilne kitajske čolne in jadrnice s tipičnimi Jadri. Kot smo rekli, je tokrat Čen Ži vaj v našem mestu s popolno raz-
nam prinesle Feiglove Pasja dlaka, Po strani klobuk, Brezen, Pol litra Vipavca, Supervitalin, Čudežno oko in druge.
Obiskovalec vidi tudi številne pre vode iz ruščine, poljščine, francošči ne, angleščine, nemščine, italijanščine in drugih evropskih jezikov. Primorci smo takrat, ko se je fašizem ponašal, da nam je prinesel svojo 2000-Ietno kulturo, že brali knjige, prevedene iz vseh evropskih jezikov.
S polic na zadnji steni gledajo naslovne strani koledarjev Goriške matice, Goriške Mohorjeve družbe s pripadajočimi knjigami, letniki 1925 do 1939. V tistih letih smo morali knjige skrivati v listnjaje, pod pode čebelj-nih panjev v čebeljnjakih in pod skalnate previse, da nam jih fašisti niso zaplenili ali pa zažgali. Takrat smo brali v slovenščino prevedene italijanske pisatelje: Grazie Deledde, G io vannija Verge, Alessandra Manzonija in še druge. To pa kljub temu, da so nas fašisti tako zatirali! Fašistično glasilo na Goriškem je takrat pisalo:
«Goriška dežela, v kateri je 200.000 Slovencev proti 100.000 Furlanom, se mora razdeliti. Razdelimo jih tako, da jih italijanska večina poduši.»
Naj še omenimo, da so razstavljene tudi drobne knjižice Biblioteke za pouk in zabavo — nad dvajset letnikov — in glasbena dela naših skladateljev : Vinka Vodopivca, Ivana Laharnarja, Ivana Kokošarja in Brede Šček.
Za zaključek. Nepozabno srečanje z znanci in znankami iz težkih dni zatiranja in raznarodovanja. Zato pa toliko bolj domače in naše. Še smo tu na tem prepihanem koščku naše son čne Primorske, še so z nami tudi naše knjige.
stavo, s kakimi dvaisetimi nlH in vsi motivi so motivi njegove daljne domovine, ki jo mojster pozna m slikar sko «obvlada», čeprav živi veliko tudi v svetu, konkretno v Evropi.
Marino Cassetti v galeriji «La Bora»
Po navadi si ob novem letu na zdravimo s čašo vina, mnogi tudi s čašo penečega se vina. Je to stara, pravijo stoletna tradicija. Tržaški H kovni umetnik Marino Cassetti je s tem simbolom, s simbolom — čašo stopil iz pravkar minulega 1983. v 1984. leto. V svoji galeriji «La Bora» v Ulici Malcanton v Trstu je namreč pripravil razstavo, na kateri je dal na ogled menda poldrugi ducat gra fik, temper in brizgank z enim in edinim motivom — čašo. Ne glede na to, da si morejo zamisliti razstavo z enim samim motivom le krepkejši mojstri, je treba Cassettiju priznati, da je v tem povsem uspel, pa če prav si je privoščil še to posebnost, da ni delal različnih čaš, namreč kozarcev, ki bi bili sicer vsi kozarci, vendar eden drugačen od drugega. Nasprotno, vse čaše so si v obliki enake, vse istega «namena», namreč nizke in široke, pač za peneče se vino. Toda vseh petnajst slik je dru gačnih, vsaka zase je samostojno delo. (Fre)
Prvi kanal
12.00	Dnevnik - flash
12.05	Halo. . . Raffaella? - opoldanski spektakel
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Halo. . . Raffaella - zadnji poziv
15.00	Primissima - kulturne zanimivosti
15.30	šola in vzgoja - življenje živali
16.00	Risanke
16.25	Tom e Jerry show
17.00	Dnevnik flash
17.05	Forte fortissimo TV top
18.30	Colpo al cuore - TV film
19.00	Italia sera
19.40	Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastico 4 - spaktakel povezan z loterijo
22.50	II ritorno del Santo - TV film
23.40	Dnevnik - zadnje vesti in vreme
23.45	Šola in vzgoja
Marco, il bambino di tanti padri
Drugi kanal
12.00	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 - ob 13. uri
Ljubljana
12.55	Svetovni pokal v smučarskih skokih - Bischofshofen .
16.35	Poročila
16.40	Jazz na ekranu
17.00	Modro poletje
17.25	Smučarski skoki posnetek
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Pred izbiro poklica
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I.
19.55	Vremenske razmere
20.00	Marco Polo - nadaljevanka
21.20	Ne prezrite
21.35	Dnevnik H.
21.50	Zasledovanje in umor Jeana -Paula Martina angleški film
Zagreb
9.20	Zimski spored za dijake
16.25	Smučarski skoki
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Sprehod s pesnikom
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Reka
18.45	Obramba in samozaščita
19.30	TV dnevnik
20.00	Dober večer - zabavnoglasbena oddaja	»
22.10	Dnevnik
22.25	Paleta, kulturni magazin
CANALE 5
8.30	Dobro jutro Italija
9.00	Una vita da vivere
10.00	Rubrike
10.30	Alice TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help glasbena igra
12.30	Bis - nagradna igra
13.00	H pranzo è servito - nagradna igra - vodi Corrado
13.30	Sentieri nadaljevanka
14.30	General Hospital - TV film
15.30	Una vita da vivere
16.50	Hazzard TV film
17.40	H mio amico Arnold - TV film
18.15	Jenny e Chachi - TV film
18.50	Zig zag - kviz
19.30	Barella - TV film
20.25	Ciao gente nagradna igra -vodi- Corrado
23.00	La contessa di Hongkong - film
RETEQUATTRO
8.30	Otroški program
9.30	Mr. Abbott e famiglia
10.00	Vicini troppo vicini TV film
10.30	Gianni, Pinotto e l'assassino
11.50	Quella casa nella prateria
12.15	Fantasilandia - TV film
13.15	Maria Maria - TV film
14.00	Agua viva TV film
14.50	Superfascination da New York
16.20	Šport: slalom
16.45	Otroški program
17.20	II magico mondo di Gigi
17.50	James TV film
18.50	Marron glacé - TV film
19.30	M'ama non m’ama - nagradna igra
20.25	Hatari film
igrata John Wayne in Hardy Kroger
23.30	šport: Caccia al 13
24.00	Pollice da scasso - film
igrata:	Peter Falk in Peter
Boyle
ITALIA 1
8.50	Cara cara - TV film
9.50	Febbre d’amore - nadaljevanka
11.00	La rosa di Bagdad - film
13.30	Capitol - TV serija
14.15	Tandem. . . in partenza
vice in zanimivosti
14.30	Dnevnik 2 - flash
14.35	16.30 Tandem
16.30	Tečaj angleškega jezika
17.00	Visite a domicilio - TV film
17.30	Dnevnik 2 - flash
17.35	Vediamoci sul due - kronika, glasba, spektakel
18.30	Športni dnevnik
18.40	Una storia del West - nadaljevanje in konec
19.45	Dnevnik 2
20.30	Voltati Eugenio film
21.45	Dnevnik 2 večerne vesti
21.55	Drugi del filma Voltati Eugenio
22.40	Psihoanaliza filma s sodelovanjem publike
23.55	Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
15.55	Šola in vzgoja - Beni culturali
16.55	La figlia del capitano - film
18.25	L'orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Dolce Roma 8. nadaljevanje
20.05	Šola in vzgoja - Il pane quotidiano
20.30	D malato immaginario - 1. del
22.00	Dnevnik 3
22.35	Film tedna - Giudicatelo voi
Koper
18.00	Smučarski skoki - ob koncu Odprta meja
16.30	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki :
TRST — Kavama Tommaseo zaprta zaradi obnove
GORICA — Pogovor z vinogradnikom Jožkom Gravnerjem o briških vinih
TRST — Razstavi v galeriji Tribbio in Bora
TRST Radovim Tretji v Kulturnem domu ter športna napoved
17.00	TVD - novice
17.05	TV šola
18.00	Rum pole - serijski film
18.50	Risanke
19.30	TVD - vse danes
19.50	Drevi
20.00	Aktualna tema
20.30	Igra slepe miši - celovečerni film
22.00	TVD nocoj
22.10	Visoki pritisk - glasbena oddaja
12.15	Rubrika dietologije
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim, bum, barn
14.06	Cara cara TV film
14.45	Febbre d’amore nadaljevanka
15.30	Aspettando il domani - nadaljevanka
16.00	Bim, bum, barn
18.00	Beniamino film
19.45	Italia 1 flash (samo Lombar di ja)
20.00	B flauto a sei puffi film
21.30	Un genio, due compari, un poi lo - film
Igra Terence Hill
23.50	Tota d’Arabia film
TELEPADOVA
13.00	13.30 Risanke
14.00	I Sullivan - TV film
15.00	Cuore selvaggio TV film
16.00	Medicai center TV film
17.00	Super Robot risanke do 19.30
19.30	L’uomo invisibile TV film
20.20	La maestra di sci film
23.00	Medicai Center TV film
21.00	Ellery Queen TV film
24.00	Tre per una grande rapina -
TRIVENETA
12.40	Tre Bold Ones TV film
13.30	I grandi personaggi risanke
14.00	La lama d’Oriente - TV film
16.00	Filmski program
16.30	Salut Champion TV film
17.,'10 Risanke
18.30	Ispettore Bluey - TV film
19.30	Šport
20.15	L’uomo che viene dal Nord -
22.00	Q.P. Coupon
1.00	Horoskop
1.10	TV 7 Playboy
TELEFRIULI
13.00	Lassie TV film
13.30	B virginiano nadaljevanka
14.45	Anche i ricchi piangono
18.56	Lassie - TV film
20.00	I falciatori di margherite
20.30	B sentiero della violenza - film
20.15	B lungo viaggio verso la notte
24.00	Abat-jour
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Na goriškem valu; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30	13.00 Opoldanski
zbornik: Beležka; 12.00 Sestanek ob 12. - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi ;
14.10	Roman v nadaljevanjih: Grazia Deledda: «Golobje in jastrebi»; 14.35 Od ekrana do ekrana ; 16.00 Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki ;
18.30	Nabožna glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Jutranji koledar ;
6.15	Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav - Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis Napoved radijskega in TV sporeda ; 7.15 Val 202; 13.00 Danes na valu radia Koper - Glasba, zani-
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW — Nanos	88,6 MHz
mivosti, reportaže, pogovori ;	13.45
Glasbena mladina; 14.20 Predstavljamo vam . . .; 14.35 Oddaja brez našlo va; 15.30 Danes z nami; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah ;
17.00	Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o ... ; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 9.30. 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Horoskop; 8.00 L’estetista - chiedetelo al medico; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Edig Galletti ; 9.32 Lucianovi dopisni ki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih;
11.30	Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah ; 12.45 Pike na i; 12.50 Se ne parla oggi; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.32 New dance; 15.00 Rotocalco di cultura e arte; 16.15 La vera Roma gna; 18.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00	9.00
Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.30	Pesem skozi čas; 11.10 II demone meschino; 12.03 Via Asiago Ten da; 13.20 Zeleni val - weekortd; 13.30 Karavana ; 14.30 Šola in vzgoja ; 16.00 II Paginone; 18.00 Variete; 18.30 Glasba Maria Zafreda; 19.30 Audiobox; 20.00 La visita dd prefetto; 21.03 Stagione simfonica pubblica; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutra n ja oddaja ; 8.05 Radio 2 predstavlja ;
9.10	Tanto è un gioco; 10.30 Radio 2 3131; 12.10 Deželni program ; 12.45 Di scogame; 16.35 Due di pomeriggio glasba in spektakel; 18.32 Concerto a quattro mani; 19.57 Srečanje z mp-1 od ramo; 21.00 Jazz na radiu ; 21.30 23.28 Radio due 3131 nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00,
15.00	Poročila ; 6.10 Prometne infor macije; 6.45 Prometne informacije;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem ; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za . . .; 11.00 Poročila; 11.05 Ali poznate? ; 11.35 S pesmi jo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti ;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki ; 13.00 Danes do 13. Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.20 O-smrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
13.50	Človek in zdravje; 14.05 Dve Rossinijevi uverturi ; 14.25 Vrtiljak;
15.05	Radio danes, radio jutri ; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogod ki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak vmes: Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela - bojne in revolucionarne pesmi drugih dežel; 20.00 Zakaj imamo radi.. .; 21.05 Oddaja o morju in po morščakih - glasba ; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program.
ANDREJ PAGON OGAREV

Iz umetnostnih galerij
:$
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Tri avtobusna podjetja in šest za razdeljevanje vode
Nujnost poenotenja javnih služb bi prinesla boljše upravljanje
Bencin na črpalkah Petrola 425 lir cenejši od italijanskega
O poenotenju raznih javnih služb na Goriškem je bilo že veliko razprav. V poštev prihaja tako avtobusna služba, za katero sedaj skrbijo tri javna podjetja, kot tudi služba za razdeljevanje metana in vode, za katero skrbi kar šest podjetij v naši pokrajini. S tako raznolikostjo podjetij so seveda precej veliki režijski stroški, ponekod, to velja za avtobuse, imamo na istih progah dvojno službo.
Medtem ko so podjetja za razdeljevanje metana in vode v zadnjih letih povišala cene do tolikšne mere, da lahko beležijo ob koncu leta obračun brez primanjkljaja, imajo avtobusna podjetja letne izgube, ki gredo v stotine milijonov lir.
Država daje avtobusnim podjetjem nekaj denarja za kritje režijskih stroškov. Ta denar praktično razdeli deželna uprava na podlagi prevoženih kilometrov. S tem denarjem krijejo približno četrtino stroškov. Približno štirideset odstotkov krijejo podjetja z iztržkom vozovnic. Drugo pa morajo primakniti tiste javne ustanove, ki so lastnik podjetij. Pri nas so to pokrajinska uprava, goriška občinska upra-
va in konzorcij občin na Tržiškem. že več let je govor, da bi poenotili vsa tri podjetja v eno samo. Konzorcij za prometno območje, ki ima sedež v Tržiču, in v katerem so združene vse občine Goriške in Tržaške, je že dal izdelati tako študijo. V njej sta upoštevani finančna plat združitve ter oblika novega podjetja, ki naj bi bilo pod okriljem pokrajinske uprave. Deficita ne bi odpravili, lahko pa bi ga zmanjšali. Ukinili bi namreč nekatere dvojne vožnje, to še zlasti na Tržiškem. Prebivalci goriških predmestij pa bi lahko uporabljali avtobuse na medkrajevnih progah in s tem razbremenili mestne avtobuse, ki so ob konicah natrpani. Pocenila bi se u-prava takega enotnega podjetja.
Praktični načrt s tehničnega vidika pripravljajo tudi v ravnateljstvu pokrajinskega avtobusnega podjetja. Pokrajinski svet naj bi v ponedeljek razpravljal o lanskem obračunu APT, izvolil člane upravnega sveta in nadzornike tega podjetja. V tem podjetju je sicer prišlo v zadnjem letu do trenj med osebjem in vodstvom, na kar nismo bili prej vajeni. Zaradi teh spo-
rov so trpeli predvsem uporabniki.
To kar smo povedali za avtobusno sužbo velja tudi za druge. V večini občin skrbi za razdeljevanje vode in metana konzorcij CAFO. V njem so vključene tudi tri slovenske občine Doberdob, Sovodnje in Števerjan.
V goriški občini skrbi za to službo mestno podjetje, ki nadomešča ENEL v razdeljevanju električne energije. Krmin ima spet svoje podjetje, prav tako Tržič. Nekatere občine na Trži-,,,, škem pa imajo spet svoje podjetje.
Režijski stroški so seveda veliki, cene za vodo oz. metan so različne od kraja do kraja. Najmanj plačujemo v goriški občini. Sicer pa so cene na Goriškem precej manjše od tistih na Tržaškem. Ko bi prišlo do enotnega podjetja, za kar se že več let zavzemajo sindikati, njim so sledile tudi politične stranke, pa bi bile cene e-nake na vsem Goriškem.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701.
Po nedavni ponovni podražitvi bencina v Italiji na 1.300 lir je postal nakup bencina na črpalkah Petrola v sosednem jugoslovanskem območju še bolj zanimiv. Kot so nam včeraj povedali v upravi Petrola v Novi Gorici velja za ves januar ceno. bencina, ki ga kupijo italijanski avtomobilisti 874,15 lire za liter. Govorimo o super bencinu, ki je torej na jugo-slovenskih črpalkah kar za 425,85 lire cenejši od italijanskega.
Tukajšni avtomobilisti, katerim so se spet pridružili videmski, so pričeli iti ponovno v Jugoslavijo po bencin v velikem številu.
Na nekaterih črpalkah v obmejnem pasu, ki imajo dovoljenje za menjavo denarja in za prodajo bonov Automato saveza Jugoslavije tujim avtomobilistom, je bilo in je moč kupiti bencin tudi za lire. V Jugoslaviji velja namreč pravilo, da tujec lahko kupi bencin samo s posebnimi boni AMSJ, ki jih je moč kupiti na vseh turističnih agencijah. Če greš v notranjost države lahko kupiš bencin le s temi boni, ob meji pa lahko plačaš tudi z lirami.
V januarju stane torej liter super bencina na Petrolovih črpalkah 874,15 lire.
Marsikateri avtomobilist pa se je v zadnjih tednih hudoval, da je moral kakemu črpalkarju dati za liter super
bencina več kot je bilo treba. Nekateri da so plačali tudi po 930-950 lir za vsak liter. Ker so avtomobilisti z naše strani menili, da ne velja na črpalkah desetodstotni popust zaradi nakupa s tujo valuto, so šli kupit bone AMSJ na turistične agencije v jugoslovanskem obmejnem pasu ali pa kar v pisarno AC1 v Gorici.
Na upravi Petrola v Novi Gorici so nam sicer zagotovili, da velja ista cena kot za nakup bonov tudi za nakup bencina direktno na črpalki, to pomeni da je tudi tam moč dobiti popust. Medtem ko so prej menjavali ceno enkrat ali dvakrat tedensko, upoštevajoč nihanje dinarja v odnosu do italijanske lire, so sedaj dosegli sporazum z Auto-moto savezom Jugoslavije, da bodo cene veljale mesec dni.
Nagrajevanje za «Piccolo quadro»
Danes zvečer ob 18.30 bo v razstavnih prostorih Avditorija v Ul. Roma slovesnost ob nagrajevanju sodelujočih na skupinski razstavi «Piccolo quadro». Razstava in obenem natečaj je bil priložnost za mlade in druge manj znane umetnike, ki se ne izrecno ukvarjajo s slikarstvom, da so svoja dela prikazali širši javnosti.
V Gorici plačujemo davke marsikje pa na to pozabijo
Smo spet na starem. Pri nas plačujemo davek, na Jugu pa se na vse to požvižgajo. Pred nekaj dnevi je milanski dnevnik n Giorno napisal, da so na finančnem ministrstvu v Rimu ugotovili, da so državljani plačali svojim občinam davek na nepremičnine SOCOF v tolikšni meri, kot so ga na občinah pričakovali, samo v štirih mestih in sicer v Mi lanu, Trentu, Gorici in Trstu. Bolj kot se premikaš proti Jugu bolj upada državljanska zavest. V Palermu je občina vnovčila le četrtino tega, kar so predvidevali.
Ponavlja se torej stara zgodbica. Pri nas (Gorica, Trst, Trento) so bi li v časih vladanja cesarstva ljudje navajeni na pošteno plačevanje davkov. V državi Burbonov ni bilo tako.
Davek SOCOF ni osamljen primer. Ko greš na izlet v južne kraje ugotoviš, da le malokdo plača avtomobilsko takso, prav tako so redki tisti, ki plačujejo zavarovalnino za avtomobil. Poznamo primere uglednih ljudi, ki so bili zaradi državne službe premeščeni iz južnih dežel v Gorico in so se tu začudili, da mo-
rajo vse to plačati, sicer jim policija zasoli globo. Očitno pri njih vsega tega ni.
Enako je bilo tudi ob raznih elementarnih nesrečah. V Furlaniji ali kje drugje na Severu so se ljudje lotili obnove še predno je prišla pomoč. Nekje drugje, televizija nam to nazorno kaže, pa čakajo na pomoč v beli srajci in s kravato.
Davek SOCOF je zadnji dokaz razlike med srednjeevropskim in mediteranskim mišljenjem.
V LADJEDELNICI
Prisiljen počitek še za 120 delavcev
Sinoči je 120 delavcev tržiške ladjedelnice prejelo pisma, s katerimi jih vodstvo obvešča, da bodo od ponedeljka dalje v dopolnilni blagajni. S tem se je število delavcev v dopolnilni blagajni povzpelo na 1.265 od približno 3.500 zaposlenih v ladjedelnici.
V sindikalnih krogih so včeraj potrdili, da bo v ponedeljek napovedano srečanje z goriškimi parlamentarci.
V KOMI 8-LETNI DEČEK ZARADI PADCA MED IGRO
Med igro na vrtu nonotove hiše v Gabrjah, se je včeraj zjutraj hudo ponesrečil komaj 8-letni Aleksander Flo-renin iz Sovodenj. Deček, ki stanuje s starši v Sovodnjah, v Ul. Malnišče 6, je bil v tem času, ko so šole zaprte zaradi zimskih počitnic, v varstvu starega očeta v Gabrjah, Trg Indi pondcnza 16.
Včeraj zjutraj, okrog 8.30, se je igral na dvorišču. Povzpel se je na približno 170 cm visok zidek, ki obdaja hišo, pri tem pa izgubil ravnotežje in padel na tla. Nesrečno naključje je hotelo, da je pri padcu močno udaril z glavo ob asfaltni tlak in obležal v nezavesti.
Prav nono, ki mu je prvi pritekel na pomoč, je malega Aleksandra peljal takoj v goriško bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da je deček v komi in da ima v levem sencu nalomljeno lobanjsko kost. Pridržali so si prognozo in odredili njegovo premestitev v oddelek za oživljanje v tržaški bolnišnici.
• Pevski zbor Rupa - Peč vabi na predavanje dr. Bernarda Špacapana, ki bo govoril o alkoholu in mamilih, v ponedeljek, 9. januarja, ob 20.30, v pevski sobi.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.......................... 75.500	lir
POLLETNA........................... 54.500	lir
MESEČNA............................ 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir +	500 lir kol-
ka velja za tiste, ki jo poravnalo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, D rev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
Obračun leta 1983 na območju Nove Gorice
Boljši odnos do dela omogoči nadaljnji gospodarski napredek
Utrip iz leta 1983 se je iztekel in sedaj je trenutek za razmišljanja in presojo o tej etapi življenja in razvoja onstran meje na Goriškem. Morda je najvažnejše spoznanje pridobljeno med letom, v tem, da je treba dobro delati, več proizvajati in živeti skladno z možnostmi. Tako menijo na območju Nove Gorice, ko naštevajo tudi prve sadove spremenjenih pojmovanj o vrednotah in pomenu dela. V zadnjih tednih so se stvari začele obračati na bolje, ravnodušnost do kritičnega časa in gospodarskih težav, ki je bila prisotna v nekaterih okoljih, se je tima knila zavzetosti in požrtvovalnemu delu. Podobo uspehov doseženih na raznih področjih, kot se kažejo za lansko leto, bi lahko posredovali predvsem z naslednjimi gibanji.
Izvoz na sosednje italijanske trge, ki ga izvajajo po regionalnih sporazumih, je doslej rekorden obseg. Po
tako imenovanem tržaškem sporazumu je bil še enkrat večji kot leta 1982, medtem ko so po goriškem sporazumu izvozili v Italijo celo trikrat več blaga kot pa na primer v letu 1982. Obmejna blagovna izmenjava je zaradi takega porasta dosegla že četrtino od celotne trgovine med Jugoslavijo in Italijo. Pri omenjenih naporih in uspehih prednjači izvozno-uvozno podjetje «Primorje - export» v Novi Gorici.
Glede gibanj v industriji navajajo, da je Industrija Salonit v Anhovem proizvedla v letu 1983 nad milijon ton cementa, kar je rekord v vsej zgodovini cementarne. Od tega so okrog 208 tisoč ton cementa izvozili, pri čemer je veliko cementa bilo prodano v Gorico in na druga območja pri nas. V tovarni pohištva IJpa v Ajdovščini so ob koncu leta 1983 zaključili montažo najmodernejših strojev, ki jih bodo vodili in u-
SE DVA TEDNA RAZSTAVA O ŠOLSTVU
Bibliografsko-dokumentama razstava o šolstvu, tisku in kulturnih inštitucijah na Goriškem od sredine 18. stoletja do prve svetovne vojne, ki je na ogled v veži Avditorija v Ul. Roma, bo odprta še do 20. januarja. Razstava, ki jo prirejata državna in mestna knjižnica, je odprta vsak de lavnik od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob nedeljah in praznikih pa od 10.30 do 13. ure. Razdeljena je v štiri sekcije, v katerih je prikazano gradivo o javnih šolskih ustanovah, verskih šolah in vzgojnih zavodih, kulturnih inštitucijah in krožkih ter zgodovini tiska.
Razstavo si je doslej ogledalo lepo število ljudi.
Uspeh in ugoden odziv med obiskovalci sta skupaj s številnimi v ta namen izraženimi željami, prepričala organizatorje, da podaljšajo trajanje razstave. Na ta način bodo omogočili skupinski ogled dijakom številnih šol v mestu in pokrajini, ki si doslej razstave še niso ogledali. Če' šole to želijo, je osebje knjižnice na razpolago za skupinske oglede z razlago o prikazanem gradivu.
Prav tako v veži Avditoriju je tudi v prodaji katalog razstavljenega gradiva, ki obsega med drugim štiri izvirne prispevke za poznavanje gori-ške zgodovine. Med temi je tudi študija Marka Waltritscha o slovenskem šolstvu na Goriškem do prve svetovne vojne.
V Trstu umrl Stefano Zatti
Včeraj smo izvedeli, da je v tržaški bo'nišnici ob 5. zjutraj izdihnil komaj 9-letni Stefano Zatti iz Gorice, ki se je dan prej ponesrečil v Pod-gori. Deček se je peljal v fiatu 500, ki ga je upravljal oče Walter. Avto
je najprej trčil v ustavljen tovornjak na desni strani ceste, nato pa v tovornjak, ki je prihajal z nasprotne smeri. Medtem ko se je oče le lažje poškodoval, je bio dečkovo stanje od vsega začetka nadvse hudo. Kljub takojšnji premestitvi v 'Trst in naporu zdravnikov, je mali Stefano izdihnil vsled zloma lobanje.
Vagon na cesti zaustavil promet
Neobičajni dogodek je včeraj o-krog 12. ure za dalj časa skoraj popolnoma zaustavil promet v Drevoredu San Marco v Tržiču, tik pred vele blagovnico Stantìa. Posebni tovornjak za prevažanje železniških vozov je namreč nenadoma zavrl, da bi pustil prosto pot rešilcu, ki je drvel z vklopljeno sireno. To je povzročilo, da je vagon na tovornjaku iztiril in zadel v kabino. Potreben je bil poseg žerjava gasilcev, da so vozilo in tovor spravili iz nevarnega položaja.
Razna obvestila
V priredbi ZSKD in knjižnice Damica Feigla bo v Kulturnem domu v ponedeljek, 9. januarja, ob 19. uri, odprtje dveh zgodovinskih razstav o slovenskem šolstvu za časa Genti-lejeve reforme ter o 40-letnici Partizanskega dnevnika. Govorila bosta Milan Pahor in Jože Koren.
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da je na Nevejskem sedlu veliko snega in da se v nedeljo prične smučarski tečaj. Trajal bo štiri nedelje. Tečajnike bosta vozila dva avtobusa. Iz Gorice (Komi) odpelje avtobus ob 7.15, iz Štandreža pa ob 7.20. Drugi avtobus odpelje s Poljan ob 7. uri, iz Gabrij ob 7.10 in iz Sovodenj ob 7.15.
smerjali računalniki. Med njimi je tudi robot za elektronsko barvanje pohištva. V ajdovski tekstilni tovarni pa opremljajo novo tkalnico. Tudi v kmetijstvu je bilo 1983 uspešno leto. Za izvajanje programa Vipavska dolina so investirali približno 40 milijard starih dinarjev, pri čemer so za moderno pridelavo usposobili 800 hektarov zemljišč. Mnoga med njimi so že zasejana oziroma posejana z raznimi kulturami. V fazi u-rejanja je nadaljnjih tisoč hektarov zemljišč, v pripravah in projektiranju pa še 2.200 hektarov površin. In še vest iz zadnjih ur leta 1983. Železniško gospodarstvo v Ljubljani je sporočilo, da je goriška proga — slednja pelje z Jesenic in čez Novo Gorico do Sežane — usposobljena za 20-tonsko osno obremenitev. Proga je skratka sedaj, zaradi obsežnih vlaganj v njeno modernizacijo v zadnjih letih, primerna za velike blagovne in potniške tovore oziroma obremenitve. To bo važno zlasti za pospeševanje izvoza v Italijo in prek nje v druge zahodne države, in za transporte v koprsko luko.
Vzdušje na območju Nove Gorice je bilo ob izteku leta 1983 boljše kot nekaj mesecev prej, tako, da bo lahko prispevalo k nadaljnjemu odpravljanju preostalih gospodarskih problemov, kot so na primer izgube v gospodarstvu novogoriške občine. Letos bodo izročili v obratovanje razne nove obrate in objekte. S prvima dvema agregatoma (od skupnih treh) bo začela obratovati nova hidroelektrarna na reki Soči v Solkanu. Prometu pa bodo izročili tudi tako imenovano Osimsko cesto, ki bo Novo Gorico čez italijansko ozemlje na Sabotinu po najkrajši smeri povezala z goriškimi Brdi.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «Acqua e sapone». C. Verdone, N. Hovey. VITTORIA 17.30—22.00 «La chiave».
Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 «Segni particolari: bellissimo». Adriano Celentano in Federica Moro.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 «Zero in condotta».
EXCELSIOR 17.30—22.00 «War games - giochi di guerra».
COMUNALE 18.00—22.00 Film koncert «Rolling Stones».
Nova Corica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Psi vojne». Ameriški film.
SVOBODA 18.00 «Pivik floyd - The Wall» n ob 20.30 «Ljubica pod posteljo». Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Conan», ameriški film.
POGREBI
Ob 8. uri Bruno Benedetti iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob
9.30	Enrico Bassanese iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Dan emigranta - beneški praznik
V boju za pravice Beneških Slovencev
10 uspešnih let Novega Matajurja
Pred desetimi leti je izšla prva številka Novega Matajurja. Deset let je kratko razdobje, skoraj nepomembno za zgodovino, je kakor blisk, ki se v hipu pojavi na nebu in izgine. Deset let življenja pa je vsekakor pomembno za posameznega človeka, za družbo, v kateri živi in dela in prav tako za ustanovo ali časopis, ki se porodi z jasnimi cilji in nameni, kakor se je porodil «Novi Matajur». V začetku u-vodnega članka prve številke smo med drugim, napisali :
«Novi Matajur je bil potreben, ker je prišlo do sprememb v boju za naše narodnostne, gospodarske, kulturne, politične in socialne pravice. Torej za novo situacijo, Novi Matajur, list, ki naj bo glasnik vsega, kar je novega pri nas, čeprav ne bomo zanemarjali tistih starih univerzalnih vrednot našega moralnega, kulturnega, političnega in narodnostnega življenja.»
Kljub raznim težavam, s katerimi smo se srečavali vsak dan, smo poskušali ostati zvesti naši prvi, zgoraj omenjeni napovedi. Težave so prišle od vseh krajev. Ni manjkalo takih ljudi - političnih spletkarjev — ki so nam stalno in premišljeno podkla-dali polena pod kolesa, hvala Bogu pa smo imeli še več takšnih, ki so nas vsestransko podpirali, kar nam je dajalo pogum v boju za naše narodnostne, gospodarske, socialne in politične
pravice. Število naročnikov je rasilo in prav tako število sodelavcev. Ni je družine v Benečiji — zavedne ali nezavedne — in prav tako med našimi emigranti po svetu, da ne bi vedele za Novi Matajur. Oh, seveda, delali smo tudi napake, kot jih lahko delajo vsi tisti, ki delajo. Mi nismo izkoristili niti polovico možnosti za u trditev in razširitev našega časopisa. Kljub temu pa, a smo Beneški Slovenci še vedno brez slovenskih šol (kar ustvarja težave pri čitanju, posebno tistim, ki so brez posebne volje), smo le opravili v desetih letih ogromno dela. Ustvarjali smo med našimi ljudmi napredno in narodno zavedno javno mnenje. Navsezadnje ni tako majhen naš doprinos k političnim spremembam nekaterih občinskih uprav, ki so sedaj naklonjene pozitivni rešitvi našega slovenskega problema. Mladim, novim silam, ki prevzemajo sedaj večje odgovornosti pri urejanju in vodstvu Novega Matajurja, so odprta vrata za dosego ciljev in uresničitev idealov, ki jih mi nismo še dosegli. Možnosti za utrditev našega časopisa še obstajajo, a vse to je povezano danes kakor včeraj, z večjimi sredstvi, z večjim so-delovanejm in razumevanjem!
Če bomo vsi to razumeli, bomo šli lahko pogumno naprej v novo desetletje, večjim in boljšim uspehom nasproti.
IZIDOR PREDAN
Slovenske organizacije v videmski pokrajini prirejajo že 21 let Dan emi grunta, prav gotovo svojo največjo prireditev. Od skromnih začetkov, ko se je odvijal na sedežu društva Ivan Trinko, -se je manifestacija okrepila in o bogatila in je postala tradicionalna s tem, da se je sprevrgla v množično srečanje, ki se ga udeležujejo tako Benečani, ki so ostali na domačih tleh kot tisti, ki so se preselili v druge kraje Italije in v tujino.
Za mnenje o pomenu in ciljih Dneva emigranta smo vprašali nekatere Beneške Slovence.
VILJEM ČERNO, predsednik TO SKGZ
Dan emigranta je za nas Beneške Slovence združeva nj moment vsega našega življa, osvežuje našo politično bitnost, združuje Beneške Slovence, od upraviteljev do preprostih ljudi. Nedvomno je tudi kulturno važen. Nam daje tudi možnost, da se karak-terizirano kot Slovenci in da doka žemo našo voljo in borbenost za dosego narodnostnih pravic.
IZIDOR PREDAN, odgovorni urednik Novega Matajurja Ni bil namenjen samo emigrantom, čeprav je bil eden izmed glavnih ci jev ta, da bi se naši izseljenci vrnili domov, dobili delo in kruh v svojih dolinah in da bi na demonstrativen način, s prisotnostjo množice pro testirali proti nadaljnjemu izseljevanju in zanemarjenosti gospodarskih, narodnostnih in socialnih problemov Benečije. Dan emigranta hoče in želi tudi dokazati kulturno udejstvovanje, ustvarjalnost, napredek in kulturni razvoj Beneških Slovencev.
RIHARD RUTTAR,
raziskovalec Štorija
Pred leti, ko sem bil le eden med številnimi Slovenci, ki živijo daleč od rojstnega kraja, sem spoznal, da imajo Slovenci videmske pokrajine solidno organizacijo na- Dnevu emigrantu. Zame je to bilo pomembno. Danes je kot v preteklosti, dokaz za vesti vrednot naše slovenske tradicije in upanja. Sedaj je volja, da se borimo še večja, treba je samo boljše organizirati še razkropljene sile.
LUCIA TRUSGNACH,
tajnica KD Ivan Trinko
Dan emigranta je nastal kot manifestacija izseljencev in je služil kot združevalni moment za Beneške Slo vence, še zlasti izseljence, sezonske delavce, ki so se vračali domov za božične počitnice. Tega tipa izseljenca danes ni več in Dan emigranta, tudi na osnovi poglobljene razprave v okviru naših društev, se je spremenil v dan slovenske kulture. Lahko vzamemo kot simbolični zaključek določenega obdobja naše zgodovine foto grafsko razstavo o izseljevanju, ki smo jo priredili lani. Nadaljujemo se veda po poti, ki smo si jo začrtali, da bi kulturno obogatili Dan emigran ta tudi s prireditvijo razstav. Letos so tako na vrsti beneški likovni umet niki, ki so se iz raznih razlogov preselili v druge kraje Italije. Kljub temu, da ima' Dan emigranta že 21 let sploh ni zgubil svojega blišča in je vedno vabljiv iz več razlogov. Ne nudi namreč samo možnosti soočanja z našo kulturo, še zlasti z gledališčem, ki se zaradi prostorskih in drugih pro blemov lahko le redko predstavlja ta ko množični publiki, pač pa tudi s poli tičnimi predstavniki. Postal je pomem ben moment množične zahteve, da se rešijo vprašanja Beneških Slovencev.
TERESA COVACEUSZACH, uradnica
Dan emigranta se je z leti spremenil. Ni več manifestacija emigrantov, pač pa naša največja kulturna prire ditev in kot tako jo je treba ohraniti in obogatiti.
LUISA BATTISTIG, učiteljica
Dan emigranta je velika prireditev. Mišim pa, da bi bilo treba bolj skrbeti za kontinuiteto. Imamo malo možnosti, da združujemo naše ljudi, najrazličnejše ljudi po zanimanjih, starosti. . . Kaj pa med letom? Kamenice * ni več,, drugih takih prireditev tudi ne.
MAURIZIO NAMOR, župan Dreke
Dan emigranta je bil važen politični, kulturni in združevalni moment, ki je tudi spodbujal k razmišljanju in razpravi ne le o vprašanjih izseljevanja temveč tudi o vprašanjih, ki so povezana z življenjem, obstojem in razvojem Beneških Slovencev. Danes pa imam vtis, da je Dan emigranta postal že neka tradicionalna prireditev, ki je zgubila omenjene značilnosti in ki jo je treba ponovno oživiti in ji dati večjo težo in vsebino.
PAVEL PETRICIG, pokrajinski svetovalec KPI Po več kot 20 letih množične srečanje na Dnevu emigranta v Čedadu ne sme biti le zgodovinska rie-vokadja izseljevanja in potrditev nacionalne istovetnosti Slovencev videmske pokrajine, pač pa mora postati slavnostna predstavitev političnega načrta Sovencev videmske pokrajine državnim organom s posebnim poudarkom na zakon za globalno za ščito. Na ta način sploh ne omejujemo pač pa poudarjamo pomen kulturnega programa prireditve.
V okviru Dneva emigranta
Program Dneva emigranta
V okviru Dneva emigranta prireja kulturno društvo Ivan Trinko slikarsko razstavo, ki jo bodo danes ob 19. uri odprli na sedežu društva in bo
r*
na ogled do 27. januarja. Svoja dela bodo razstavljali štirije umetniki, ki so se morali iz različnih razlogov odseliti, vendar ohranjajo z rodno zemljo, z Benečijo ne le družinske tem več tudi kulturne stike. Predstavili se bodo Loretta Dorbolò iz špetra Slo venov, ki živi v Modeni, Claudia R. Floreancig, ki živi v Trstu, Gianni Osgnach iz Sv. Lenarta, ki se je preselil v Mantovo in Tommaso Paule lig, izseljenec v Kanadi.
Lani je bila ob tej priložnosti v dvorani KD Ivan Trinko na ogled joto grajska razstava, ki je preko starih posnetkov nudila zanimiv pregled zgodovine emigracije v Benečiji. Morda bo težje razbrati sporočilo, ki ga vsebuje in želi posredovati letošnja slikarska razstava.
Najbliže, v mnogih primerih, je sporočilo Lorette Dorbolò, kajti njeno slikarstvo živi v otroštvu ženske, ki se je že oddaljila od sveta, v katerem je rastla. Ponovno prikazuje otroško življenje, toda skozi oči spomina, sanj in morda tudi domotožja. Barve postopoma menjajo v iskanju nove vedrine.
Bolj skrito je sporočilo Giannija Os-gnacha, kljub temu da je našel prve
umetniške spodbude v Nadiških dolinah. Njegovo iskanje gre v več smeri, se stalno razvija v vrsto «prese nečenj», ki nam jih vsako leto podarja. Osgnach je priljubljen pri mia dini prav zaradi tega, ker najdejo v njegovih «kipih» iz plexiglasa novosti, iskanje in odkritje.
Claudia Floreancig se bolj posredno navezuje na Benečijo, vendar nam njeno iskanje kompozicije, toplih barv, harmoničnosti pokrajin nudi pristna in vitalna umetniška obzorja in to preko stalne, skoraj naravne in spontane rasti oblik.
Na koncu še Tommaso Pauletig, ki nam iz daljne Kanade prinaša svežino «obrtniškega», pozornega «naivca», ki z barvo zaobjema značilnosti okolja.
Štirije umetniki, štirije zelo različni značaji, ki pa jifi povezuje lju bežen do domače zemlje bodisi, ko je prisotna v njihovih delih bodisi, ko je ni, kajti naša skupnost potrebuje, morda, zunanje «provokacije» v od govor m poneumljajoče izkoriščanje s strani dobrega dela uradne kulture, ki išče «posebnost», «že znano» in «kliše».
PAVEL PETRICIG
«Dosti krat mislemo na našo zgodovino in se smiejemo po nji, ker se nam zdi ironična in ne vidimo, de gre le takuo napri, de v naših dolinah so problemi le tisti, de četudi z novo oblieko igramo le tisto komedijo... Čas bo, da se kiek spremeni, da se nam odpre kaka druga pot, da se nazaj ožive naše doline. Celesta, Ton-čac in Mario nam kiek kažejo, kiek malega, kiek smiešnega, kiek zdravega, kiek našega, če vierjemo še na naše moči.»
Tako predstavlja Aldo Klodič, ravnatelj Beneškega gledališča igro «Preklete grabje», ki jo bo skupina, pod režijo Adrijana Rustje, igrala v kinodvorani Ristori v Čedadu v nedeljo popoldne na Dnevu emigranta. O komediji pa ni mogoče drugega zvedeti, vsi igralci se izmikajo pred vprašanji in zagotavljajo le to, da gre, kljub naslovu, ki takoj prikliče na misel staro, znano in izrabljeno anekdoto, za delo, ki se v vsebini nanaša na zgodovino, tradicije, značilnosti Beneške Slovenije, vendar prinaša nove elemente, predvsem pa je novo v izvedbi.
Po že ustaljeni tradiciji, z izjemo lanskega leta, ko se je Dan emigranta odvijal pod parolo Siti smo lepih besed, sedaj je čas dejanj, bodo letošnji Dan emigranta odprli pozdrav-
ni govori. V imenu slovenskih organizacij bo spregovoril profesor Viljem Čemo, sledil bo govor Benečana Giuseppa Specogne, ki je deželni odbornika za obnovo potresnih območij. Nato bo imel besedo župan Rezije Sergio Di Lenardo, ki bo tudi s svojo prisotnostjo poudaril, da je Dan emigranta prireditev vseh Slovencev videmske pokrajine.
V kulturnem delu programa bodo nastopili še ansambel Beneški fantje Antona Birtiča, Citiravci iz Rezije, Mešani pevski zbor Pod lipo in Luciano Chiabudini Ponediščak.
V Sovodnje pride «Befana»
Jutri ob 15. uri bo v prostorih gostilne Na mostu v Sovodnjah čakala beneške otroke s kopico daril «Befana».
Na srečanju, ki ga že vrsto let prireja študijski center Nediža, bodo otroci imeti možnost se udeležiti raznih iger. Za glasbeni del pobude bo poskrbela skupina mladih igralcev iz glasbene šole v Petjagu, ki bo pod vodstvom Nina Specogne predstavila pester glasbeni program.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
---------------31. ___________________
«Sam se odloči! Jaz se ne bi vpisovala nikamor! Imava otroke in grunt. Mi smo lahko proti Italijanom in zavedni tudi brez Tigra. Vrh tega mi ni všeč nastavljanje min, nasilje...»
Bečan je nalil kozarček žganja in ga izpil v dušku. V očeh so mu ležale mračne sence. Ženin odpor ga je presenetil.
«Pepca! Nismo mi začeli z nasiljem in bomba P!i! Mi samo vračamo! Ne pustimo, da bi na naših hrbtih sekali drva. Svet moramo opozoriti, da smo Priključeni k državi, ki nam je tuja!»
Žena mu je mimo gledala v oči, čakala, da je končal, in rekla.
«Tudi jaz sem za upiranje, toda za upiranje s pametjo!»
«Mar misliš, da je naša šolana mladina, ki je na Nanosu ustanovila TIGR in sklenila tok usode, nora?!»
«Ne, ni nora! Toda ti si nor, ko si pozabil na svoja leta! Ti nisi za tigrovca. Sedem otrok Imaš in osmi je aa P°ti, Bečan! Moral bi se bil prej odločiti! Ostal bi bil sam, ne pa delal otrok! Župnik pravi, da bo boj dolgotrajen! Za naju se bodo borili otroci. Nisva več mlada, da bi prenašala ječe in preganjanje.»
Mož se je naslonil na opaž, rekoč:
«Morda imaš prav, žena...»
«Seveda imam prav. Presodi pa sam. Prespi in premisli. Da mi ne boš očital!»
Bečan je malokdaj spraševal ženo za svet. Bil je gospodar, ki je rad sam odločal. Kadar pa jo je vprašal, je upošteval njeno mnenje. Prepričan je bil, da so stvari, ki jih ženske bolje čutijo od moških. Nobenega predsodka ni imel, da se ne bi ravnal po njenih slutnjah, kadar je šlo za družino.
«Žena, pametno si govorila. Prespal bom in premislil.»
Ko se je naslednji dan vrnil od kotla, je v gostilni sedel davkar Chiuco. Bilje v družbi nekaterih kmetov iz vasi. Bečan je vedel, da ga vsakokrat, ko pride v vas, nalivajo z vinom in gostijo z malico. Župnik jim je svetoval, naj delajo z njim v rokavicah, češ da ima vedno roko v njihovih žepih in hlevih. Mesarjem v dolino je zvozil že mnogo govedi od tistih, ki jim je zmanjkalo denarja, in mnogo jih je spravil ‘fia boben.
Bečanu je postalo vroče. Šel se je preobleč. Bal se je, da ga bo ta sleduh ovohal, če bo dišal po dimu in slivah. Kmetje so vedeli, kako je z njim. Kdor ga je znal podmazati, mu je kaj spregledal. Kdor pa ni znal skriti sovraštva in je bil prezadolžen, ga je davkar uničil.
Ko se je Bečan vrnil, je med možmi tekla beseda o organizaciji TIGR. V dolini je pogorel neki otroški vrtec. Drugič so podtaknili bombo. Davkar, ki je prinesel te vesti, je strašil može s hudimi kaznimi. Kjer se pripeti kaj državi sovražnega, trpijo škodo vsi vaščani, je dejal. «O, ti žverca mala, očalarska,» je na tihem dejal Bečan, ko je segel davkarju v roko in sedel med pivce. «Samo stisnil bi te za vrat, pa ne bi nikoli več našel poti v dolino.» Zasumil je, da je mož prišel v vas zavoljo Tigra. Saj so davke kar redno plačevali...
Chiuco je bil eden izmed državnih uradnikov na' dnu. Za najbolj težaško in umazano delo je dobil najmanj plačila. Bil pa je toliko bister, da se je plačeval sam. Sam je privijal davčni vijak, kjer je slutil, koliko mu bo pricurljalo v žep, če bo malo odnehal. Kmetom se je hlinil, da jim gre kar se da na roko,
pri oblasteh pa je veljal za neusmiljenega izterjevalca. Vesten in natančen je bil, kot bi pobiral zase.
Bečan je prinesel na mizo Štefan vina in prisedel. Zunaj se je ustavil voz in skozi vrata se je prismejal Osojnik.
«No, kako je kaj, možje? Vas ima spet davkar v precepu?» je dejal.
«Ali res, gospod Chiuco?» se je Osojnik prijazno obrnil k davkarju.
«Res je! Možje v tej vasi — razen enega, ki ga bomo v kratkem prodali — v redu izpolnjujejo obveznosti do države. A tudi vi, Osojnik, ste spet precej dolžni! Nikoli vas ni doma, kadar pridem!»
«Vsak dan sem na poti! Oglje sem, oglje tja, pa to in ono! Na cesti sem kakor konjska figa. No, zdaj me imate tu. Zdaj vam poravnam ves dolg do zadnje lire!»
Osojnik je s svojo lopatasto roko segel v žep in položil na mizo denarnico.
«Dobro zaslužimo! Denar je zato, da kroži! Kako bi država gradila, če ne bi nič dobila od tistih, ki imajo?»
Davkarju so se usta razlegla v širok nasmeh. Hvaležen je bil Osojniku za prijaznost. Vedel je, da je najbolj preklet in osovražen. Če se mu mora hliniti ta silak, je to dobro znamenje. Saj se spoštovanje poraja predvsem iz strahu.
Davčni izterjevalec Chiuco se je to pot vračal v dolino zadovoljen, s polno torbo denarja. Osojnik mu je plačal vse zaostanke, prav tako Bečan in nekaj kmetov, ki so radi odlašali.
«Toda od kod jim denar?» se je potem vprašal. «Kriza se širi kot povodenj, državne blagajne so prazne, ta uboga kmečka raja pa iz te revne zemlje le iztisne toliko, da živi in plačuje davke...» Slutil je, da kuhajo žganje, pa iz tega ni delal problemov, kajti zanj je bil važen samo denar, ne glede na to, kako je bil pridobljen. Niti na misel mu ni prišlo, da bi žagal vejo, na kateri je sedel.
Sinoči v prvi italijanski košarkarski ligi
Pred nadaljevanjem smučarskega SP
Tržačani in Goričani praznih rok
Sic izgubil v Neaplju - San Benedetto doživel v Bologni pravo katastrofo - Derbi kola milanskemu Simucu
Febal — Bic 85:75 (47:42)
FEBAL NEAPELJ :	Ragazzi 13,
Johnson 12, Woods 23, Fossati 2, Gelsomini 10, Sbaragli 8, Fuss, Cordella 13, Antonclli 4, Motta.
BIC TRST: Jones 22, McNealy 9. Palumbo 12, Tonut 8, Lanza 12, Goti 12, Fabbricatore, Bobicchio, Cende-relli, Zarotti.
SODNIKA: Cagnazzo in Bianchi iz Rima. PON: McNealy (35); izključena Tonut in Johnson (28).
Bic je nerodno izgubil v Neaplju proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi. Poraz tržaške ekipe je povsem zaslužen, saj so bili domačini stalno v vodstvu, De Sistejivi varovanci pa niso znali izkoristiti trenutkov zmede v nasprotnikovih vrstah.
Edinstveno priložnost, da nadoknadijo zamujeno, so Tržačani imeli sredi drugega polčasa, ko sta pikolovska sodnika zaradi medsebojnega prerivanja izključila Johnsona in Tenuta. A dvojna izključitev je v resnici bolj koristila Febalu, ki lahko razpolaga s solidnimi menjavami, kot pa Bi cu. Neapeljčani so v naslednjih mi nutah še celo povečali svoje vodstvo in ga brez večjih težav obdržali do konca.
Granarolo — San Benedetto 111:59 (54:33)
GRANAROLO: Brunamonti 13, Valenti 2, Fantin 20, Lanza 10, Villalta 18, Rolle 12, Bincili 16, Daniele 4, Van Breda Kolff 16.
SAN BENEDETTO: Valentinsig 4, Bullara 7, Lagarde 14, Bon 7, Ardessi 13, Nobile 2, Pieric 2, Mayfield 10.
PM: Granarolo 21:26, San Benedetto 9:15. PON: Lagarde (37).
A -1 LIGA
IZIDI 14. KOLA
Febal - Bic Trst	* 85:75
Granarolo - S. Benedetto 111:59 Peroni - Simmenthal	84:72
Latini - Berloni	73:76
Binova - Star	74:79
Jollycolombani - Star	86:85
Scavolini - Indesit	85:77
Simac - Bancoroma	70:67
LESTVICA
Granarolo Bologna 24; Simac Milan 22; Berloni Turin 20; Jollycolombani Cantò, Peroni Livorno in Star Varese 18; Bancoroma Rim in Indesit Caserta 14; Honky Fabriano, Latini Forlì in Febal Neapelj 12; Scavolini Pesaro; Simmenthal Brescia, Bic Trst in San Benedetto Gorica 8; Binova Bergamo 6.
PRIHODNJE KOLO (8. 1.)
Bic - Scavolini; San Benedetto -Simac; Honky - Febal; Simmenthal -Jollycolombani; Indesit - Latini; Berloni - Binova; Star - Granarolo; Bancoroma - Peroni.
A-2 LIGA
IZIDI 14. KOLA
Vicenzi - Rapident 67:69; Marr -
Bolgarija — Italija	3:1
(11:15, 15:7, 15:11, 15:3)
BARCELONA — V drugem kolu predolimpijskega odbojkarskega turnirja je Italija izgubila proti Bolgariji in si praktično zapravila možnost, da bi se uvrstila v sklepni del na olimpijskih igrah v Los Angelesu.
Z včerajšnjo zmago pa so Bolgari na zelo dobri poti, da se uvrstijo za Los Angeles, saj so prvi dan že premagali Kitajsko, včeraj pa še velikega tekmeca za končno prvo mesto v tej skupini, reprezentanco Italije.
«Azzurri» so v pravem setu dobro pričeli in tudi zmagali s 15:11. Izkušenejši Bolgari pa so v naslednjih treh nizih dobesedno nadigrali Italijane in tako tudi povsem zasluženo o-svojili to izredno pomembno zmago.
Italija je igrala v naslednji postavi: Negri, P. Lucchetta, Dametto, Berto-li, Iàzzeroni, Rebaudengo, De Luigi, Dal Fovo, Vullo, Lanfranco, Vecchi, A. Lucchetta.
V prvem srečanju včerajšnjega dne pa je Južna Koreja po predvideva-
Eagle 100:80; Italcable - Le bole 87 proti 84; C. Riunite - Gedeco 94:78; Benetton - Yoga 89:88; Mister Day - Mangiaebevi 99:88; Sebastiani -Bartolini 94:79; Carcera - B. Popolare 89:95.
LESTVICA
C. Riunite Reggio Emilia in Mister Day 20; Gedeco Videm in Carreca Benetke 18; Yoga 16; Bologna 16; Bartolini Brindisi, Mangiaebevi Fer-> rara, Italcable Perugia in Marr Rimini 14; B. Popolare Reggio Calabria, Benetton Treviso in Sebastiani Rieti 12; Eagle Vigevano 10; Rapident Livorno 8; Vicenzi Verona 6.
Gedeco bo v nedeljo igral doma proti Sebastianiju.
nju premagala Tunizijo, in to s 3:0 (15:9, 15:12, 15:12).
V zadnjem srečanju pa je Kitajska po pričakovanju premagala Tunizijo s 3:0 (15:1, 15:0, 16:14).
LESTVICA
Bolgarija 4, Italija, Južna Koreja in Kitajska 2, Tunizija in Taivan 0.
DANAŠNJI SPORED
Bolgarija - Južna Koreja ; Tunizija -Italija; Kitajska - Taivan.
• AMERIČANKA DEBBIE ARM STRONG je bila najhitrejša na včerajšnjem prvem poskusnem spustu za nedeljski smuk, ki ga bodo priredili v Puy St. Vincentu, potem ko so ga v Pfrontnu zaradi pomanjkanja snega morali odpovedati.
Pred današnjim smukom za svetovni pokal so se včeraj poskusili tudi moški, in sicer v Laaxu v Švici. 0-pravili so dva spusta. V prvem je najboljši čas dosegel Avstrijec Pffan-bichler pred Švicarjem Kemenom in Raeberjem. Tudi v drugem spustu je bil najhitrejši Avstrijec, in sicer Wimsberger pred rojakom Reschom
Predolimpijski odbojkarski turnir
Poraz «azzurrov»
Novogoričan J. Franko ne pozna padcev forme
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
LJUBLJANA — V olimpijski sezoni zima smučarjem zares ni naklonjena. Januarsko nadaljevanje svetovnega pokala v alpskem smučanju se je začelo v še bolj neugodnih razmerah kot decembrski del, ko je v večini smučarskih središč, koder se je ustavljala bela karavana najboljših alpskih tekmovalcev na svetu, primanjkovalo snega. Danes so francoski prireditelji v Morzinu odpovedali tudi slalom, tako da bodo specialisti za tehnične discipline šli na prvi januarski start šele 10. decembra v A-dy boden, kjer je na sporedu tradicionalni veleslalom.
Naši reprezentant je so se že pripravljali, da bi včeraj odpotovali v Morzine, vendar so morali sedaj spremeniti načrt. Kakor vse kaže, se bodo sedaj še kak dan posvetili vadbi, ki so jo končali pred novoletnimi prazniki v Kranjski gori. Direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec in zvezni trener prve moške ekipe Filip Gartner sta bi a pred novoletnim treningom v Kranjski gori zadovoljna, čeprav je bil to vendarle nadomestek za vadbo, ki jo je strokovno vodstvo reprezentance načrtovalo na o-limpijskih terenih na Bjelašnici. 0-limpijska Bjelašnica, kjer je bilo še sredi decembra dovolj snega, pa je morala našim najboljšim smučarjem odpovedati gostoljubje, ker je nanad-no topo vreme pobralo sneg. Tako so bili reprezentantje prisiljeni ostati v Kranjski gori, kjer novo smučišče v Podkorenu, na katerem so kranjskogorski prireditelji v začetku decembra uspešno izvedli prvi ženski in moški slalom sezone, nekako spominja na veleslalomski in slalomski teren na Bjelašnici nad Sarajevom. Seveda pa je bila vadba v Kranjski gori po svoje le mašenje vrzeli, saj sedaj najbrž ne bo več časa in priložnosti, da bi naši olimpijski kandidati izkoristili enkratno priložnost in vadili na terenih, na katerih bodo v prvi polovici februarja o-limpijski boji, od katerih pričakujejo veliko tudi naši. Priložnost, ki bi jo imeli reprezentantje z določeno pred nostjo zaradi vadbe na olimpijskih
stezah, je tako izgubljena, zato se bo potrebno na vmesnih treningih med posameznimi tekmovanji še bolj potruditi, da bodo tisti jugoslovanski tekmovalci, ki sodijo med favorite za posamezne kolajne v tehničnih disciplinah — slalomu in veleslalomu — prišli i?a olimpijski start kar najbolje pripravljeni.
Doslej sta v reprezentanci pokazala najboljšo formo Bojan Križaj v slalomu, nasploh pa Jure Franko iz Nove Gorice, ki je pred novim letom osvojil tudi naslov najboljšega športnika Primorske.
Franko je izredno začel olimpijsko sezono : v vofeslalomu je bil dvakrat tretji, uvrstil se je na vseh decembrskih tekmah svetovnega pokala v tehničnih disciplinah, na katerih enkrat samkrat — na slalomu v Mari on ni di Campiglio — ni osvojil točk svetovnega pokala. Ker tudi njegovi lanski izidi kažejo, da je to tekmovalec, ki z'epa ne pride ob dobro formo, saj je bil v veleslalomu eden najbolj zanesljivih med vso svetovno elito, je upati, da bo pohod na mesta pri vrhu nadaljeval tudi januarja, na 14. zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu pa se dokopal do tiste vrhunske forme, ki je potrebna za eno izmed kolajn. Stevi’ni strokovnjaki in tekmovalci Jureta Franka že danes u-vrščajo med kandidate za kolajne na olimpijskem veleslalomu, prav tako pa je v anketah pri vrhu za slalom-sk a odličja tudi Bojan Križaj, ki je dokazal, da je še zmeraj med najboljšimi mojstri slaoma, zlasti na tekmi v Courmayerju, kjer se mu je na izredno težki progi v dvoboju s Švedom Ingemarjem Stenmarkom izmuznila iz rok velika zmaga.
Še daleč od svojih nekdanjih sposobnosti pa je za sedaj lastnik bronaste kolajne v veleslalomu s svetovnega prvenstva v Schladmingu Boris Strel. Tega odličnega veleslalomista sb med priptuvami, pa tudi v prvem delu letošnjega tekmovanja za svetovni pokal močno ovirale bolečine v hrbtu, ki so posledica starih poškodb, med katerimi je bila najtežja leta 1982, kmalu po uspehu na svetovnem prvenstvu, ko je med vadbo smuka na državnem prvenstvu na Bjelažnici grdo padel, takoda so mu morali operirati koleno.
Danes zadnja tekma skakalne turneje
Tudi letošnja skakalna turneja Intersport se izteka. V Bischofshofnu bo namreč danes še poslednje tekmovanje, v katerem se velik boj obeta med Vzhodnimi Nemci, Finci in Norvežani. Razen velikih presenečenj, ima končno zmago že zagotovljeno Vzhodni Nemec Weissflog.
V jugoslovanski vrsti vlada največje pričakovanje za Primoža Ulago, ki je izmed «plavih» tudi najbolje uvrščen na lestvici svetovnega pokala, kjer zased? drugo mesto skupaj z Weissflogom.
Rekordna udeležba na igrah v Sarajevu
SARAJEVO — Organizacijski odbor zimskih olimpijskih iger v Sara jevu je sporočil, da se bo iger udeležilo kar 1577 atletov (1217 moških in 360 žensk) iz 45 držav. Udeležba bo torej potolkla vse dosedanje, naj številnejši pa bosta ameriško in sovjetsko zastopstvo: prvo bo štelo 126 članov, drugo pa le enega manj. Spomnimo se samo, da je bilo pred osmimi leti v Innsbrucku kar osem držav manj, atletov pa je bilo tedaj 1368.
Jugoslovanski košarkarji prvi v Švedski
Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Stockholmu je jugoslovan ska košarkarska reprezentanca osvojila prvo mesto. «Plavi» so v prvem kolu premagali Grčijo s 85:72, drugi dan so odpravili Švedsko s 100:85, v zadnjem kolu pa še Izrael z 78:72. Zvezni trener Halilovič, ki je tokrat vodil jugoslovansko vrsto, je bil z vsemi svojimi varovanci zadovoljen. Še posebno pa sta se izkazala Sunara in Ušič. Zelo dobro pa je kot «play» igral Zorkič. Halilovič je tudi dejal, da sta mlada centra Vrankovič in Vu kičevič skoraj nared, da postaneta standardna igralca članske vrste, (nb)
Danes igra za vas
Aldo Kralj
Catania - Inter	X	2
Fiorentina - Avellino	1
Juventus - Genoa	1
Lazio - Pisa	1	X
Milan - Udinese	1X2
Napoli - Torino	1	X	2
Samprioria . Ascoli	1
Verona - Roma	1	2
Ciunpobasso - Cagliari	X
Triestina - Pescara	X
Varese - Alai anta	1	X
Brescia - Bologna	X
Martina - Giulianova	X
Aldo Kralj je že celo vrsto let aktiven pri naših nogometnih društvih. S vestnim in resnim delom si je pridobil ugled sposobnega in strokovno pripravljenega trenerja. Letos trenira člansko ekipo padri.ško-gropajskc Gaje, ki s spremenljivo srečo nastopa v 3. amaterski ligi.
Prejšnji teden je Ivan Peterlin pravilno zadel osem rezultatov.
SNEŽNE RAZMERE
Forni di Sopra 40 - 130 cm, Rava-scletto 30 - 150, Nevejsko sedlo 65 -175, Trbiž 25 - 120, Piancavallo 80 -200, Sedlo Chianzutan 20 - 40, Valda-icr 40 - 80, Ampezzo 30 - 60, Krvavec 45 - 65, Vogel 135, Kranjska gora 30, Kanin 220, Zatrnik 35 - 45, Zelenica 95, Rogla 35, Golte 20 - 30.
1.	— p. vi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— pni
drugi
6.	— prvi
drugi
X 2 2 X X 1 X 2 1 X 2 X 2	1
1	X X 1 X 1
2	X
1	2	X
X I 2
Nogometne enajsterice v drugi in tretji amaterski ligi
Odigrali so več zaostalih tekem, toda ne vseh
V PRVI ŽENSKI DIVIZIJI
Domove odbojkarice pričenjajo danes prvenstvene boje
Danes bodo prvič stopile na igri šče tudi igralke goriškega Doma A-gorest. V prvi tekmi ženskega prven st va v prvi diviziji, se bodo namreč srečale z ekipo Intrepida iz Mariana v telovadnici v Štandrežu ob 17.00.
To bo za naša dekleta krstni nastop v kakem uradnem prvenstvu. Že takoj moramo povedati, da se je Domova ekipa na to prvenstvo dobro pripravljala. Vsa dekleta moramo po hvaliti, da so letos zelo resno poprijele za delo. Redno so trenirale ter nastopale v slovenski interligi in raznih prijateljskih tekme • V dogovoru z odgovornimi v sekciji so pod vodstvom trenerja Mirana Strgarja med božičnimi počitnicami trenirale praktično vsak dan. Čeprav so vsa dekleta še zelo mlada (poprečna starost je 16 let) smo prepričani, da se bodo v tem prvenstvu izkazala. (VP)
V	zimskem času po navadi vreme ovira reden potek amaterskih nogo metnih prvenstev. To se je ponovilo tudi v letošnji nogometni sezoni.
V	mesecu decembru so morali v ne katerih ligah preložiti vrsto tekem zaradi vremenskih razmer. V nede ljo, 18. 12, 83, pa sta deželni in pokrajinski odbor nogometne zveze ce lo sklenila, da prekineta vsa prvenstva zaradi zasneženih in blatnih i-grišč. Da se prvenstvo ne bi preveč zavleklo, ssa deželni in pokrajinski odbor nogometne zveze sklenila, da odložene tekme igrajo med božičnimi oziroma novoletnimi prazniki, ko naj bi bila prvenstva po predvidenem pro gramu prekinjena. Nekaj tekem so že igrali, vendar je prišlo spet do preložitev, tako da je morala zveza ponovno sestaviti dokončni program zaostalih tekem. S tem tudi potek po sameznih prvenstev bo sedaj nekoliko spremenjen. Poglejmo torej, kako so
se končale odigrane tekme, kakšen je spored zaostalih tekem in kako bodo sedaj potekala posamezna prven stva.
1.	AMATERSKA LIGA
V tej ligi ni zaostalih tekem in za to se bo prvenstvo nadaljevalo v nedeljo, 8. L, s pari 15. kola, v nedeljo, 15. 1. s pari 14. kola, povratni del prvenstva pa se bo začel v nedeljo, 22. L
2.	AMATERSKA LIGA
Na sporedu je bilo sedem zaostalih tekem, igrali pa so jih le pet, ker dve sta bili drugič zaporedoma od loženi na poznejši datum.
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM
22. 12.: CGS - Fortitudo odložena.
26. 12. Zarja - Giarizzole 2:1; Zau-le - Opicina 2:1; Opicina - Campi E-lisi odložena.
4. L: Primorje - Aurisina 1:0; For-
titudo - Zarja 1:2; Domio - Stock 0:0.
V nedeljo bodo igrali pare zadnjega (15.) kola, v sredo 11. L dve zaostali tekmi (Opicina - Campi Elisi in Domio - CGS), v nedeljo, 15. 1. bodo igrali pare 14. kola, ki je bilo odloženo 18. decembra lani. V sredo, 18. L, pa je na sporedu še zad nja zaostala tekma (CGS - Fortitudo), nakar se bo prvenstvo nadalje-vari v nedeljo, 22. L, s pari prvega povratnega kola.
3.	AMATERSKA LIGA
Igrali so že štiri zaostale tekme: Campanelle - Mladost 0:3, Breg S. Vito 0:0, S. Andrea - Chiarbola 2:1, Rabuiese - Lancieri 2:1. Edino zaostalo tekmo S. Nazario - Breg, ki bi jo morali igrati 4. L, pa so ponovno preložili na prihodnji teden, ker je nogometna zveza zgrešila urnik tekme, saj ob napovedani uri, ko bi morala na Proseku igrati S.
Nazario in Breg, sta igrali tudi Primorje in Aurisina. Vse tekme zadnjega kola, ki je bilo odloženo 18.
12.,	bodo igrali v nedeljo, 8. L, nato bi se moralo prvenstvo nadaljevati v nedeljo, 15. L, s pari prvega povratnega kola. (B. R.)
S PREDSEDNIK MEDNARODNE NOGOMETNE ZVEZE Havelange je dejal, da ima Sovjetska zveza lepe izglede za organizacijo svetovnega prvenstva leta 1990. Za organizacijo SP tega leta se potegujejo tudi Italija, Grčija in Velika Britanija.
• POTEM KO JE MAZZA odločno demantiral vesti, da namerava prodati svoje delnice in zapustiti Udinese, je bilo vzdušje okrog furlanskega prvoli gaša včeraj precej vedro. Kljub temu pa še marsikdo sumi, da vse, kar so o tem pisali časopisi, le ni bilo povsem iz trte izvito.
V pogovoru z najmlajšo Meblovo odbojkarico
V. Klemše: Za boljše rezultate treba več dela
V nabrežinski telovadnici bo jutri Meblo gostil ekipo Albatrosa iz Trevisa. Naše odbojkarice potrebujejo zmago, da bi si že pred koncem prvega dela prvenstva zagotovile mesto med najboljšimi šestimi ekipami, ki se bodo borile za napredovanje v A 2 ligo.
Pred tem pomembnim nastopom smo se pogovorili z najmlajšo igralko Mbbla, Vesno Klemše in skušali zvedeti, kakšno je vzdušje v naši združeni ekipi.
«Prazniki so verjetno prej škodili, kot koristili, ker smo bile nekatere igralke odsotne in smo se spet dobile vse skupaj šele v sredo. Tako se mi zdi, da smo na prijateljski tekmi, ki smo jo odigrale v Kopru, prikazale precej slabo igro in zato se za soboto še kar bojim,» je bdi prvi odgovor Klemšetove.
«Zavedate se, da je tekma z Albatrosom zelo važna. Zakaj se pa niste odpovedale počitnicam?»
«Morale bi se domeniti vsaj mesec dni prej in odločiti, ali gremo vse Ha počitnice, ali pa vse treniramo. Ta-
ko pa so nekatere imele že vse rezervirano in ni bilo mogoče drugače.»
«.Nekateri so mnenja, da glede na to, da za igranje ne dobivate niti pa re, ni mogoče od vas veliko zahtevati. ..»
«O tem smo tudi že v ekipi razpravljale. Moje mnenje je, da bi morale dobivati vsaj kaj malega. Tako bi čutile, da naš trud tudi nekoliko bolj cenijo in bi to istočasno bilo za nas
lepo priznanje. Osebno pa menim, da bi v tem slučaju bile tudi dolžne več trenirati.»
, «Bi bila torej pripravljena trenirati štirikrat tedensko?»
«Jaz bi, toda v ekipi so tudi igralke, ki imajo druge obveznosti. Treba bi bilo sestaviti skupino, kjer bi se vse žrtvovale in se obvezale za resnejši način dela, če hočemo imeti dobre rezultate.»
«V dosedanjih tekmah si igrala bolj malo. Zakaj?»
«Mislim, da nisem še tako dobra, da bi bila v prvi postavi. Poleg tega čutim do starejših igralk neko spoštovanje in se zavedam, da imajo one večjo pravico, da igrajo. Moram tu di še precej izboljšati sprejem servisa, pa tudi na mreži mi ne gre tako, kot lani, ko sem bila bolje pripravlje na. Volja mi ne manjka, prav gotovo pa treniraš z večjo vnemo, če imaš ob sobotah zadoščenje in priložnost, da stopiš na igrišče.»
«Kako bo v soboto z Albatrosom?»
«Želim si, da bi zmagale in prepri-
čana sem, da bomo dale vse od sebe, da bi to dosegle. Sicer pa je moja največja ambicija kot igralka, da bi napredovale v A 2 ligo. če ne že letos, pa vsaj prihodnje leto.» (Mig)
TAKO V TREVISU Albatros — Meblo 0:3 (13:15, 1:15, 10:15)
Naša združena ekipa je v Tre-visu dosegla četrto zaporedno zmago s 3:0. Po 40 minutah igre je Meblo povsem pregazil domačinke. Odločilni sta bili serija izredno nevarnih servisov Pesares-sijeve in pa uspešen dan Kraljeve, ki ji je šlo vse odlično od rok. Albatros, ki razpolaga s homogeno in dobro uigrano šesterko, v kateri sc odlikujeta oba centra, ni nikdar resneje ogrozil zmage slovenskih odbojkaric in je odpovedal predvsem psihično.
SK Devin
obvešča, da bo vozni red avtobusov 8., 15., 22. in 29. t.m. naslednji : 6.00 Bazovica; 6.10 Opčine; 6.15 Prosek; 6.20 Nabrežina; 6.10 Salež Bajta; 6.15 Praprot, Šempolaj, Prečnik; odhod iz Se-sljana 6.30.
SPDT
obvešča smučarje in tečajnike, da bo v nedeljo, 8. t.m., odhod avtobusa v Ilavascletto ob 6.30 izpred sodnijske palače. Poleg tega SPDT prireja ob priliki tradicionalnega množičnega pohoda v Dražgošah izlet z osebnimi avtomobili. Izlet vodi Mario Milič, ki tudi sprejema vpisovanja, in sicer telefonsko (na štev. 229258) samo danes od 19. do 20. ure.
SPDT tudi obvešča, da predsmučar-ska telovadba in rekreacija na «1. maju» danes odpade in se bo spet nadaljevala v petek, 13. t.m.
Jadralni klub Čupa
vabi člane in prijatelje na predavanje o plovbi v slučaju razburkanega morja. Predaval bo jugoslovanski jadralni prvak Dušan Puh. Predavanje bo 12. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
V. Ban (Kontovel): Predvidevam našo zmago v derbiju pa uspeh borovcev nad poletovci
Božično-novoletna pavza je že za nami in tudi na športnem področju bodo razna tekmovanja redno pote kala.
Vsi košarkarji bodo do prve tekme v komaj začdem novem letu verjetno pristopili z dokajšnjo mero upanja in razpoloženja, polovico teh pa bo gotovo začelo novo leto s porazom na igrišču. Ker se v tem dvotedenskem obdobju ni zgodilo nič novega, je sta nje ostalo nespremenjeno. Pripomnili bi le, da so nadoknadili nekatere zao stale tekme in da so košarkarji Bora Radenske izgubili z Don Boscorn, ki je tako še bo'j trdno zasidran na vrhu razpredelnice.
Za prvo letošnjo napoved kola v promocijskem prvenstvu smo zaprosi li Kontovelovega košarkarja Walterja Bana. Walter že vrsto let igra v tem prvenstvu in vsako leto vedno posega po višjih mestih lestvice strelcev. Ne pretiravamo, če trdimo, da je Ban sedanja gonilna sila Kontovelovega moštva, čeprav so v ekipi še drugi dobri igralci.
«Meniš, da je dvotedenska prekini
tev bolj koristila ali škodila moštvu v promocijskem prvenstvu?»
«Upam da nam bo koristila, ker se bo verjetno povrnil k igranju Štoka. Drugače je pavza več škodila kot ko^ ristila. Tudi ostale ekipe bodo verjetno občutile pomanjkanje treningov.»
«Misliš, da v nadaljevanju prvenstva lahko več pričakujemo od naših predstavnikov?»
«Ne vem za druge, vsekakor menim, da bomo mi napredovali v igri, saj smo se šele v zadnjih kolih nekoliko bo'jše izkazali.»
«Katera moštva so najbolj v nevar nosti za izpad?»
«Po vsej verjetnosti CUS in Lavoratori del Porto, za druge pa si ne bi u pai dati nobenih predvidevanj.»
«Kdo bo zmagal v vaši tekmi in v derbiju med Borom Radensko in Poletom?»
«Proti Scogliettu bomo igrali na domačem igrišču, in zato sem prepričan o naši zmagi. Glede derbija Bor Radenska - Polet mislim, da bodo zmagali borovci.» (Cancia)
V prvenstvu mladink
Kljub slabi končni uvrstitvi Olympia pokazala lep napredek
Olympiini dečki doživeli prvi poraz
Pred dnevi je goriška odbojkarska federacija objavi’a uradne končne izide odbojkarskega prvenstva mladink.
Prvo mesto je zasluženo osvojila šesterka Italcantieri iz Tržiča; goriška Olympia pa se je poslovila od lige brez osvojene točke.
Mlade igralke Olympie, čeprav so obstale na dnu razpredelnice, so ravnotako opravie pozitivno prvem stvo, saj je bil njihov primaren cilj le pridobivanje potrebnih igralnih izkušenj. Marsikatera igralka je nam reč letos prvič stopila za odbojkarsko mrežo. Vsekakor pa so mlade sile
KONČNA LESTVICA
1. Italcantieri Tržič 10 8 2 24:12 16
2.	Colley Canon Tržič 10 7 3 26:14 14
3.	Intrepida	Mariano	10	6	4	21:14	12
4.	Tomana	Gradišče	10	5	5	23:20	10
5.	Libertas	Garica	10	4	6	14:22	6
6.	Olympia	Gorica	10	0	10	4:30	0
Olympie pokazale dober napredek, o-benem pa dokazale, da z rednim in vztrajnim delom lahko dosežejo zavidljive rezultate.
Olympia je v letošnjem prvenstvu mladink nastopala v naslednji postavi : Mazgon, Doktorič, Kovic, Šuligoj, Klanjšček, Komjanc, Antoni, Olivo in Terpin.
DEČKI
Italcantieri — Olympia 3:1 (15:8, 15:12, 13:15, 16:14)
OLYMPIA: Cotič, I. Špacapan, Maraž, Devetak, Bello, Markočič, Humar, Bertolini.
Po dolgi izenačeni igri je Olympia doživela svoj prvi prvenstveni poraz proti solidni ekipi iz Tržiča. Olym-pici so igrali v okrnjeni postavi in zato niso predvajali hitre in učinkovite igre kot v prejšnjih tekmah. (C. I.)
Dosedanji obračun «beneških» enajsteric je povsem zadovoljiv
Prvi dol nižjih članskih nogometnih hg se bliža h koncu. To velja tudi za enajsterice z narodnostno mešanega področja v videmski pokrajini, ki na stopajo v L, 2. in 3. amaterski kategoriji. Ob polovici prvenstva bomo Podali krajši pregled o dosedanjih uspehih «beneških» moštev v raznih gah. Za mnenje smo vprašali Petra uanello iz Sovodenj in Oliva Domeni »a iz Podbonesca, ki redno sledita uogajanjern r;a tamkajšnjem nogomet om področju. Peter ZuanePa je nam-ec podpredsednika nogometnega klu-a. Savagnese iz Sovodenj; Olivo Do-roems pa tajnik pri klubu Pulfero iz
Podbonesca.
PETER Z U ANELI, A (Savognesc So-vodnje) : «Naša enajsterica nastopa v • amaterski kategoriji C skupine in se le doslej precej dobro odrezala, če Prav smo bili priča stalnim nihanjem.
rvenstvo namreč nismo pričeli najbolje, a v drugi polovici prvega dela smo nadomestil zamujeno. Trenutno srno namreč na sredini lestvice, to da ze v stiku s samim vrhom, kar nam lahko omogoča, da se v nadalje aktiv ho vključimo v boj za napredovanje. ■p ;cm Pa želim podčrtati, da je naš cilj se vedno obstanek v ligi in menim, da ga bomo letos brez večjih težav osegli. želim pa si vseeno, da bi oasa ekipa v povratnem delu igrala olj konstantno. Morda ob zaključku roga uvodnega dela naj omenim, da v nasnh vrstah tudi letos nastopa «žarko '■ot, 'tujec’ iz Kobarida, ki sc v naših yrstah dobro počuti. Obenem pa naj p5 dodam, da je naš vratar Vladimir icdan ravno letos odigral svojo sto o zaporedno tekmo za barve našega moštva. Zato je Predan prejel posel) ho društveno priznanje.»
OLIVO DOMENIŠ (Pulfero Podbo-
nesec); «Naše moštvo Pulfero iz Podbonesca letos nadvse pozitivno igra. Nastopamo namreč v 3. amaterski ligi ih smo drugi na lestvici s točko zaostanka za vodilno ekipo. Glavni pro blem pri našem društvu je, da mora-
mo igrati vse tekme na tujem, saj še ne razpolagamo z domačim igriščem. Trenutno igramo na igrišču Ga-liana pri Čedadu. Naš cilj v letošnjem prvenstvu je, da zadovoljivo igramo in da si mladi domači igralci naberejo potrebnih izkušenj ter da dokončno u-redimo igrišče v domačem kraju v Podbonescu. Po vseh predvidevanjih bomo letos spomladi končno razpolagali z novim nogometnim pravokotnikom. Ta pridobitev bo poglavitnega pomena za nadaljnji razvoj nogometa v naši občini in torej tudi start za kvalitetnejše dosežke.»
«Kako ocenjujeta dosedanje dose žke ostalih nogometnih ekip z beneškega področja?»
PETER ZUANELLA: «Opredelil bi se na 2. amatersko kategorijo, oziroma C skupino, v kateri nastopajo naše e-kipe. Delno razočara enajsterica Audace iz št. Lcnarda, saj je lani zasedla kar tretje mesto na končni lestvici. Trenutno pa je vpletena v borbo za obstanek. Enako velja tudi za Torre-sanese iz Tavornjane in Facdese iz Fojde, katerih prvotni cilj pa je bil obstanek v ligi. Stola Azzurra iz Ah-ten pa je uvrščena na sredini razpredelnice z istim številom točk kot naša Savognesc in Gaglianese iz oko lice Čedada. Naj za ekipo Stelle Azzur re iz Ahten. dodam še naslednje : to moštvo je nastalo po spojitvi dveh tamkajšnjih nogometnih društev, in
sicer Subida in Racchiusa, točen naziv novo nastalega društva pa je: Stela Azzurra Attimds Racchiuso. Nadvse pozitivno pa igra enajsterica Dolegr.uno iz Dolenje, ki se bori za napredovanje v višjo ligo.»
Za boljši pregled vam posredujemo lestvico C skupine 2. AL po 13. kolih: Tavagnafelet 21; Olimpia Pademo 19; Dolegnano (Dolenja) 18; Natisene 16; Real UD 15, Ste la Azzurra, Savogne-se, Gaglianese 14; Torreanese 13; Cor no 12; Chiavris, Faedese, Audace 11; Nuova Udine 9; Reanese, Buttrio 5.
«Na splošno,» je zaključil Zuanella, «lahko trdimo, da so se doslej ekipe z našega področja dobro odrezale in prepričan sem, da sc bodo vse rešile
izpada in s tem dokazale, da je naš nogomet kvaliteten.»
OLIVO DOMENIŠ: «Najprej preglejmo 1. amatersko ligo. Z našega po dročja nastopa v tej ligi Valnatisone iz Špetra Slovenov. Ta enajsterica igra nad pričakovanjem, saj trenutno zaseda drugo mesto na skupni lestvici. Naj dodamo še, da se je Valnatisone lani boril za obstanek v ligi; letos, pa čeprav so v ekipi menjali precej igral cev in vključi’! veliko domačih, so se stvari popolnoma obrnile v pravo smer. Druga ekipa iz sosednjega področja pa je Cividalese iz Čedada, v kateri igra precej nogometašev iz Ne-diških dolin in je trenutno na sredini lestvice, čeprav smo od le-te pričakovali veliko. V A skupini 1. AL je torej Valnatisone na drugem mestu s 17 točkami, Cividalese pa na devetem z 12. Vodi pa Maniago z 18 točkami. Glede 3. amaterske lige pocg ekipe iz Podbonesca, ki pa je edina nastopajoča ekipa iz Nediških dolin, nastopajo v raznih drugih skupinah videmske pokrajine še druga moštva tega našega obmejnega pasu. Naj pri tem omenim le v Terski dolini enajsterico Alta Val Torre, ki kljub trenutnim težavam, dobro igra. Enako pa velja za Nimis iz Nem.» (ik)
DANES V GREGORČIČEVI DVORANI
Mesečni šahovski brzopotezni turnir
Drevi bo ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. E>ančiška 20, redni mesečni brzopotezni šahovski turnir, ki ga prireja šahovska komisija ZSŠDI.
Na decembrskem turnirju je prvo mesto osvojil Filipovič, drugo mesto pa sta si delila D. Jelinčič in Pertot.
Turnirja se lahko udeležijo vsi privrženci šaha.
Po počitnicah že prvenstveni nastopi
Tudi naši najmlajši košarkarji bodo zopet začeli s prvenstvenimi nastopi. To velja tudi za Kontovelove dečke (na sliki :
v tekmi proti miljskemu Interju)
Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir - V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1.800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vtš. 23 mm) 39.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L A ZTT	[tìrfll ^lan itall*anske
in tiskaj ^ Trst	INI36] zveze časopisnih
'	1	založnikov FIEG
6. januarja 1984
Po delnem priznanju predvčerajšnjim priprtih sardinskih pastirjev
ARETIRANCI VP	LETE	NI	1
V UGRABITEV B	1ULGA	Rl	
RIM — Štirje sardinski pastirji in neka druga oseba iz okolice Brindi-sija, ki so jih aretirali predvčerajšnjim v Laciju, so delno priznali, da so vpleteni v ugrabitev Anne Bulgari Calissoni in njenega sina Gior gia. To so včeraj karabinjerji potrdi na tiskovni konferenci, potem ko je namestnik državnega pravnika iz Latine Giuseppe Mancini spremenil pripor v preiskovalni zapor. Pc terico obtožuje ugrabitve, povzročitve hudih telesnih poškodb, nedovoljene posesti orožja, ropa in združe vanja v zločinske namene.
Karabinjerji so včeraj navedli, da so preiskovalci takoj po ugrabitvi Anne in Giorgia Bulgari - Calissoni osredotočili poizvedovanje na sardin ske pastirje, ki živijo v Laciju. V teh prvih dneh so karabinjerji v južnem Laciju in na meji s Toskano preverili in zaslišali kar 350 pastirjev. Med vsemi imeni, ki so se najpogosteje ponavljali pri teh poizvedovanjih, jebilo ime Francesca Piu ja. Iz Sardinije se je preselil na «kontinent» pred devetimi leti in se je kaj kmalu vpletel v zločinsko dejavnost, najprej kot tat, kasneje se je posvetil trgovini z mamili in kot kaže s še bolj donosnim poslom — z ugrabitvami.
Francesco Piu in njegovi so torej kaj kmalu prešli pod drobnogled pre iskovalcev, ki so jim sledili na vsakem koraku. Karabinjerji so pri tem približno ugotovili, kje naj bi bila zaprta Anna Bulgari in njen sin Gior gio. Sodnik Mancini je že ukazal obkolitev osumljenega območja. V ta namen so mobilizirali kar tisoč karabinjerjev, ki so v popolni kamuflaži stiskali obroč okoli domnevnega zapora. Sodnik Mancini pa je odredil takojšen umik, ko so svojci ugrabljenih dobili uhelj Giorgia Calissonija. Zba.1 se je namreč za življenje u grabljencev, saj je bilo popolnoma jasno, da imajo preiskovalci opravka s kriminalci, ki bi lahko brez pomislekov likvidirali ugrabljence, ob morebitnem vdoru karabinjerjev.
O krvoločnosti tolpe je pričal tudi podatek, da je bil Francesco Piu «učenec» Giacomina Baragliuja, sar dinskega pastirja, ki je ugrabil milanskega industrijca Marzia Ostinija. Industrijca so po plačilu odkupnine ubili, truplo pa vrgli prašičem kot krmo. Baragliu je po obsodbi zbežal z Asinare in se zatekel prav k svojemu «učencu» in sovaščanu Piuju, ki mu je seveda nudil zatočišče. Zaradi te pomoči so Piuja obsodili na sedem mesecev zapora.
Preiskovalci so torej imeli še kar lahko delo, a zaradi krvoločnosti tol pc tudi skrajno vezane roke. V konkretno akcijo so šli šele po osvobo ditvj obeh ugrabljencev. Po vsem so-
deč, pa niso ugonobili vse tolpe, dve osebi sta kot kaže na begu in prav ti imata denar, ki so ga plačali za odkupnino obeh ugrabljencev. Znesek pa še vedno ni znan, nihče ni namreč potrdil govorice o 4 ali celo 7 milijardah lir. Vsekakor pa je pre iskava še vedno v teku. Preveriti morajo predvsem povezave med tol po ugrabiteljev in sardinsko teroristično skupino «MAS» (Movimento armato sardo - sardinsko oboroženo giabnje), za katero pa se po pinenju večine skrivajo le navadni kriminal ci. Dvojica, ki je na begu, bi lahko bila tista vez med ugrabitelji in teroristi. Resnici na ljubo, pa sta tudi oba brata Piu, Francesco in Giovanni Maria imela v preteklosti sti ke s to zločinsko skupino.
Francesco Piu sina Giorgia
in njegov brat Giovanni Maria, kolovodji tolpe, ki je
ugrabila Anno Bulgari Calissoni in njenega
(Telefoto AP)
Ženske proti rimskemu kriminalu
RIM — Matere in žene proti krimi nalu, tako bi lahko naslovili pobudo skupine rimskih žensk, ki so s svojim neposrednifti angažiranjem znatno pomagale policiji v boju zoper organizirano zločinstvo. Italijanski časopi si so že veliko pisali o skupini mater rimskih narkomanov, ki so s svo jimi izsledki in obtožbami prispevale k aretaciji znatnega števila razpečevalcev, včeraj pa so stopile na plan žene, da bi svoje soproge osvobodile podobne more: skrivnih športnih stav.
«Žrtev» budnosti žensk je bil sam odgovorni omrežja nedovoljenih športnih stav, zaradi katere je obubožala
marsikatera rimska družina. Policija je namreč aretirala 54-letnega Lui-gija Albertija, tatu in sleparja, ki je imel že večkrat opravka s pravico in ki je leta 1980 pobegnil iz kriminali stične umobolnice Barcellona Pozzo di Gotto.
Alberti, na čigar domu so zaplenili 150 milijonov lir v čekih in gotovini, ponarejene potne liste in vozniška dovoljenja, je v kratkem času postavil na noge pravo omrežje skrivnih športnih stav, ki bi lahko tekmovalo s Totocalciom. Ob aretaciji Albertija so preiskovalci prijavili sodišču tudi 26-letno Patrizio La Bruno, žensko, s
katero je izsiljevalec živel. Ženska je med drugim izjavila, da je nečakinja Antonia La Brune", oficirja bivše obveščevalne službe SID, ki je bil vpleten v preiskavo o pokolu na Trgu Fontana in o umoru novinarja Mina Pecorellija.
□ NEAPELJ — Karabinjerji so pri Caserti aretirali sedem domnevnih pri padnikov kamoristične skupine «nuova famiglia». Na njihovih domovih so odkrili šest pušk, dve pištoli, kilogram razstreliva, municijo najrazličnejših kalibrov in 15 doz mamil.
O begu Zaze začeli sodno preiskavo
RIM — O nedopustnem begu kolovodje neapeljskega podzemlja Miche-leja Zaze iz zasebne klinike «Mater Dei» bodo uvedli sodno in upravno preiskavo. To je včeraj sklenil rimski generalni državni pravdnik Franz Sesti na podlagi zajetne dokumentacije o sodnih dogodivščinah Zaze, ki so mu omogočile, da so mu najprej določili navaden hišni pripor, iz katerega je lahko nemoteno zbežal, saj ga ni nihče nadzoroval.
Vso dokumentacijo je sedaj Sesti poslal v Perugio, ki je pristojna za vse postopke proti rimskim sodnikom.
Sindikalni spor v francoskem koncernu se zaostruje
Spopadi med delavci avtomobilske tovarne Talbot
PARIZ — Tovarna avtomobilske družbe Tal bot v Poissyju je že nekaj dni prizorišče ostrih spopadov med delavci, ki bi hoteli nadaljevati z delom, in tistim, ki bi hoteli nadaljevati s stav ko. Izgredi, ki so se začeli v torek po skoraj eno mesečni prekinitvi dela, so se zaostrili v sredo, včeraj pa so dosegli tako ostrino, da so bili sami sindikalisti prisiljeni poklicati policijo v to varno. Začetni obračun spopada je bil 35 ranje nih.
Izredna napetost v tovarni v Poissyju je odraz hude krize, ki jo preživlja družba Talbot. Nekoč last ameriškega koncerna Chrysler je družba pred nekaj leti prišla v sklop francoskega koncerna Peugeot. Kljub spremembi lastništva pa ni dosegla briljantnih rezultatov in vse kaže, da sedaj misli koncern Peugeot na oblikovanje neke avtonomne
družbe, da pasiva Talbata ne bi prizadela bolj u spešnega poslovanja drugih dveh členov koncer na Peugeota in Citroena.
V okviru načrtov o sanaciji sodi tudi vrsta odpustov. V Poissyju naj bi tako odpustili 1.900 de lovcev na skupno 17.000 zaposlenih. Direkcija to varne, ki je najprej nameravala odpustili sko raj 3.000 delavcev, je pristala na 1.9Q0 odpustov za Božič po dolgih pogajanjih s sindikati. Vendar osnutek sporazuma je vnesel ostre razprtije v sa mo sindikalno gibanje: prokomunistična CGT je pripravljena na iskanje kompromisne rešitve in se zavzema za prekinitev stavke, socialistično u-smerjena CFDT pa je usmerjena v zaostritev sindikalnega spora in se predstavlja kot braniteljica emigrantov, saj bi 70 odst. odpustov zadevalo prav delavce nefrancoskega porekla.
Napetost, ki je prišla do izraza v torek, ko bi tovarna morala spet začeti z obratovanjem, se je v sredo zaostrila in prišlo je do prvih fizičnih obračunavanj, ki so se včeraj spremenili v pravo bitko med tistimi, ki bi se radi vrnili v službo in nekaj sto pripadniki avtonomnega sindikata, ki so se zabarikadirali v montažni oddelek. Pri tem je najbrž imelo precej odgovornosti tudi vodstvo podjetja, ki neti spore med različnimi tabori delavcev.
Vzporedno se je razvnela tudi besedna vojna med raznimi sindikalnimi strujami: CGT in CFDT. ki sta sicer enotni v pripisovanju vodstvu podjetja dobrega dela odgovornosti za incidente, se drug dru gega obtožujeta nedoslednosti in popuščanja upravi, proti obema pa nastopa avtonomni sindikat CSL. Vse to pa najbrž na koži delavcev. . .
Miki Muster:
Gusarji
Sovjetski okulist obtožuje
MOSKVA — Svetovno znani sovjetski okulisti Sviatoslav Fjodorov, ki je izumil med drugim revolucionarno metodo zdravljenja kratkovidnosti, je včeraj v intervjuju z urednikom dnevnika Trud, zelo ostro obsodil birokratske zapreke in tehnološko zaostalost SZ, ki preprečujejo uspešno širjenje novih sistemov zdravljenja očesne mrene in glavkoma.
Okulist, ki je uspešno zdravil s posebnim kirurškim posegom na tisoče primerov kratkovidnosti, se pritožuje predvsem nad slabo kakovostjo umetnih steklovin in nad slabimi napravami, ki znatno zaostajajo za tujimi. Zaradi vsega tega pa lahko zdravi le okoli 6.000 pacientov na leto, medtem ko bi bilo treba vsaj 120.000 kirurških posegov samo proti kratkovidnosti.
Nov proces zaradi požiga Reichstaga?
BONN — Robert Kempner, ameriški tožilec na numberškem procesu proti nacističnim vojnim zločincem, je predlagal, naj bi obnovili proces o požigu nemškega parlamenta Reichstaga. Kempner je naslovil poziv v tem smislu nizozemski kraljici ob skorajšnji obletnici usmrtitve Nizozemca Mari-nusa Van Der Lubba, ki so ga nacisti obtožili zločina. Čas je — meni Kempner — da tudi z razsodbo sodišča potrdimo znano dejstvo, da je parlament zažgal sam predsednik Reichstaga Hermann Goring.
Obsodba Van Der Lubba namreč ni bila še revidirana, le njen prepis so zbrisali iz kazenskih arhivov obeh nemških republik.
Mraz v Mehiki: 100 mrtvih
CIUDAD MEXICO — Mehiko je v prejšnjih dneh zajel izreden val mraza in v državi so zabeležili najnižje temperature v zadnjih 25 letih. Mraz (ponekod so namerili tudi 15 stopinj pod ničlo) je zahteval nad sto človeških življenj, po večini avtomobilistov, ki so izgubili oblast nad svojimi vozili na poledenelih cestah. Skoraj ves pridelek pomaranč v državi Nuovo Leon, ki pridela dobro četrtino vse mehiške proizvodnje agrumov, je bila uničena, hudo škodo pa je mraz prizadejal tudi plantažam kave in žilnim poljem.