Krx]i5e^s?t^o im> — ,,Metrlčno računllo iz ploščlc". Sestavil Luka Lavtar, c. kr. profesor ua učiteljišči v Mariboru. Naročilo metričnih računil: Oresnik & Prossinagg, Wien,«.L, Borsegasse 12. Na Dunaji 1887. Založil L. Lavtar. — Natisnil H. Gresser, IX. Maximilianplatz 10. Cena 40 kr. To je naslov mali knjižici, ki popisuje nov aparat za računanje z imenom nMetrično računilo" (s podobo). Gospod izumitelj tega zeld važnega novega učila pravi v predgovoru: nKedor prebira razne računice in metodične knjige natančneje, mora se prepričati, da računstvo nij še doseglo one Btopnje popolnosti, kakoršno bi jej nekateri radi pripisavali; celo na napačno pot je zašlo. Zato se čuje klic po preustroji računstva zmerom bolj in od raznih strani. Tak preustroj se pa mora na najnižjej , na poočitovalni stopnji, začeti ter tudi poofiitovala v ozir jcmati, ako potreba zahteva. In v resnici spoznamo po natančnejem premišljevanji, da računski aparati ne zadostujejo skoz in skoz onim zakonom, po katerih se naše misli vršč. Tak aparat, najfaterem se more vsaka operacija tako izvrševati, kakor si jo misli učenec od začetka do konca, je v tem spisu popisan, kateri obstoji iz 2 delov. Prvi, teoretični del, utcmeljnje njcga konstrukcijo. V drugem delu govori se o njegovi uporabi, in sicer so zarad boljšega pregleda posamezne operacijc vsaka za se obravnavane in ručunski slučaji po stopnjah urejeni, kar občno rabljivost aparata še bolj osvetli. — Žalibog nij mogoče, da bi v takem spisu se spušCali v natančnejc metodične razprave, katere se le memogrede navajajo, da je vse bolje razumljivo. Utemeljenjo nasprotnih misli, katere se ne ujcmajo z metodo vsestranskega obravnavanja števil, mora se poznejemu času prcpustiti. Sploh pa bodo tudi oni, kateri števila vsestransko obravnavajo, spoznali, da se da ta aparat bolje rabiti, kakor kak drug obstoječ iz 10 vrst. In ravno to hočemo za zdaj dokazati. — Konečno sodbo moramo pa prepustiti č a s u, kateri potlači vse predsodkc in resnici, če včasih tudi pozno, na noge poraaga". V teoretičnem delu gospod izumitelj kaže tako-le: podpore računstva. ,,Od začetka je bilo računstvo le slabo razvito. Imenovauje števil, njih pisava pripravljale so velike sitnosti in še veče posamezni računi posebno ranoženje in deljenje. Za take težave, katere so še le v pretečenem stoletji popolnoma odpravili, bilo je treba podpor. Od začetka si je pomagal človek s svojimi prsti, s kamenčki i. t. d.; pa potreba ga je celo primorala, da je iznašel posebne ručunske naprave, kakoršne so imeli n. pr. Rimljani, Kitajci i. t. d. S takimi napravami je bilo računstvo že mnogo olajšano. Pa, akoravno se je računstvo do danes do najviše popolnosti razvilo, so vender prisiljeni, da šola vpeljc otroke v računstvo na podlogi takih računskih naprav, kakoršnih imamo uže v precej velikem številu. Nauk pa mora biti osnovan po natori učenca in predmeta, torej se tudi ne sme tega prezirati pri napravah namenjenih za podporo računstva. Računske naprave, katera bi tem pogojcm na vse strani zadostovala, dandanes še nimamo. Ako ona, katera je v tcm spisu popisana, temu popolnoma zadostevati raore, določil bo čas; kdor jo pa presojuje brez predsodka, pritrditi mora, da smo storili ž njo en korak naprej. Da jo pa še bolje ocenimo, treba je spregovoriti nekoliko bescdi o bistvu in o poočitoranji števil". — Srčno želimo, da bi kak spreten strokovnjak to prevažno novo učilo vsestransko preudaril in je potem v ,,Tovarišu" popisal ter šolam in učiteljstvu priporočil. Nadejamo se, da bode to dejansko računilo odprlo prvo pot k splošnemu preustroju računstva. Za to pot naše č. učiteljstvo le opozarjamo na to novo prikazen; — pozneje bodemo dalje o njej govorili. — nJO8. Strltarjevth zbranih spisov" je prišel na svetlo uže 20. snopič. © p i m 4. Iz Gorice. Deželni šolski sovet za Goriško in Gradiško. Presvetli cesar je imenoval sledeče gospode za člane deželnega, šolskega soveta za Gorico in Gradiško za prihodnjih šest let: proSta knezo nadškofijskega kapitelja Jordana, prof. And. Marušica, realkinega ravnatelja dr. Egidija Schreiberja in gimnazijskega ravnatelja Pantke-ja. Vsi imenovani bivajo v Gorici. Iz Krškega. Tukajšnje »Pedagogiško društvo« je sklenilo, da se na vis. c. k. ministerstvo za bogočastje in uk pošlje peticija za podaljšanje velikih šolskih počitnic na vseh javnih ljudskih in meščanskih šolah. — Da pa naše društvo ne bode osamljeno ostalo s to peticijo, se prosijo vsa učiteljska društva po Slovenskem , da dopošljejo v mnogobrojnem številu jednake petieije na poučno ministerstvo. Ako hočemo učitelji sploh kaj doseči, moramo vedno pred očmi imeti gaslo našega ljubljenega vladarja: »Viribus unitis«. Tukaj podajem v izvirniku peticijo, kojo je odbor »Pedagogiškega društva« poslal vis. ministerstvu za bogočastje in pouk: Vis. c. kr. ministerstvo za bogočastje in pouk! Izrrševanje sklep občnega zbora z dne 30. junija t. 1. usoja si z najglobokejšim spoštovanjem podpisani odbor »Pedagogiškega društva« na Krškem visokemu c. kr. ministerstvu za bogočastje in pouk preložiti najudanejšo peticijo za podaljšanje velikih počitnic na dva meseca na onih ljudskih in meščanskih šolah, kjer ni nobenih srednjih šol. V naslednjem si usoja najponižneje podpisani odbor razložiti razloge, opiiaje se pri svoji peticiji, ter naj najudaneje prositi, da bi jih blagovolilo visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in pouk vzeti na um: Tam, kjer so srednje šole, imajo ljudske in meščanske šole že dvomesečne veliko počitnice. Šole pa, katerim se ta olajšava ni podelila, nahajajo se največ na deželi. Tu je pa mnogo bolj potreba daljšega odmora, nego v mestih. Na deželi, po trgih in manjših mestih potrebujejo stariši svojo deco navadno, da jim pomaga pri raznih opravilih, kar napravi, da se taki otroci telesno veliko bolj trudijo, nego po mestih. Taki otroci prihajajo potein trudni v šolo ter se ne moiejo pouka udeleževati s popolno zbranim duliom. Ako bi pa trajale počitnice dalje časa, tedaj bf se odpočili na telesu in na duhu; pa tudi mnoge šolske zamude bi se zmanjšale na ta način. — Ker vpliva vroči poletni čas kvarno na duh, pomagalo bi se z daljšimi velikimi počitnicami tudi tej nepriliki; kar se je po večih mestih uže zgodilo s tem, da za velike vročine ni šole. Otroci z dežele, prestopivši v kako srednjo šolo, imajo v zdajnih razmerah le malo počitnic, sosebno ondi, kjer se prično počitnice z avgustom ali septembrom. Vrliu tega se zahtevajo od vseh učiteljev jednake sposobnosti in dolžnosti; torej naj bi imeli tudi vsi učitelji jednake pravice. Učitelji po večih mestih so uže itak boljše plačani od onih na deželi, akoravno morajo zadnji navadno v težavnejših razmerah in z večim naporom poučevati; kajti šolske sobe po kmetskih šolah so v mnozih slučajih prenapoljene z učenci ter so navadno tudi v slabejšem stanji in mnogo bolj nezdrave nego po mestili. Da bi sedaj uvela se potrebna jedmikoličnost tndi glede šolskega časa v mestih in po deželi in da bi se podelil otrokom na deželi oni počitek, ki je potreben, da se telo in duša pravilno razvijata, usoja si »Pedagogiško društvo« na Krškem najudaneje prositi: »Visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in pouk naj blagovoli dvomesečne velike počitnice, ki so bile uže od nekdaj v navadi, znova uvesti na vseli javnih ljudskih in meščanskih šolah brez izjeme,« — Odbor »Pedagogiškega društva« na Krškem, meseca septembra 1887. Z Dobrove. (Zakasnjeno, a ne zamujeno.) Učitelji in učiteljice okraja Ljubljanske okolice imeli smo v 27. dan julija t. 1. svojo uradno letno konferecijo, katera se je vršila po znanem vzporedu v II. deški mestni ljudski šoli na Cojžovi cesti v Ljubljani. C. kr. okrajni šolski nadzornik Vinko Levstik prične ob 9. uri zborovanje s tem, da vse p. n. udeležence konferencije prijazno pozdravi, jih navdušuje za njihov važen poklic ter jih vzpodbuja, da bi svoje stanovske dolžnosti točno in vestno izpolnovali. Namestnikom svojim imenuje nadučitelja gosp. Paplerja. Zapisnikarjem izvolita se po vskliku gg. Sedlak in Kozjak. G. nadzornik poroča o šolstvu tega okraja sploh, osobito pa o tem, kar je pri nadzorovanji v šolah zapazil. Njegovo poročilo obsega na kratko sledeče: Po zadnji konferenciji osnovali sta se novi enorazrednici v Pirničah pri Medvodah in v Hrnšici pod Ljubljano; dvorazrednica v Šiški razširila se je v trirazrednico, a v Tomišlji in v Bevkah otvorili sta se ekskurendni šoli; na prvi poučuje nadučitelj g. Ušeničnik, na drugej pa učitelj g. Stojec. Predstavlja zboru one gg. učitelje, kateri so se med časom po lanskej konferenciji v tem okraji iz nova nastavili, namreč: Josip S e d 1 a k, Fran K o z j a k, Fran K1 i n a r in Robert Z i e g 1 e r. Rednih šol je bilo letos v tem okraji vsega vkup 27, namreč: 16 enorazrednic, 7 dvorazrednic, 1 trirazrednica, 2 štirirazrednici in 1 dekliška dvorazrednica. Edino na Vrhniki bili so otroci po spolu ločeni; po vseh drugih šolah so se vkup poučevali. Vrhu tega bili sta v tem okraji dve ekspositurni in tri šole za silo. Na rednih šolah poučevalo je 85 učiteljev in 8 učiteljic; od teh oskrbovala sta dva ekskurendni šoli. Veroučiteljev poučevalo je na rednih šolah verouk 25, trije poučevali so na šolali za silo poleg veronauka tudi dr.uge predmete; poleg izprašanib, poučevalo je tudi 9 neizprašanih učiteljic deklice v ženskih ročnih delih na šolali tega okraja. Na obeh čveterorazrednicah poučevalo se je tudi v nemškem jeziku na podlogi materinščine. Kar zadeva šolska poslopja, zadostujejo samo tri vsem in vsakovrstnim zahtevam popolno, a vsa druga bo pa nekaj precej dobra, nekaj dobra, a nekaj pa tudi le zadostna. Šolske vodi-telje opominjati se mora, da pazijo tudi na to, da se šolska poslopja v dobrem stanu ohranijo.Gledajo naj pa dalje tudi na to, da bode okrog šoltikih hiš vse čedno; plevel in drugo tako nečedno rastlinje naj se vselej sproti od zidovja šolske hiše odstranuje. Kadar se v oknu šipa ali na strehi opeka vtare, naj se brez zamude z novo, celo nadomesti, da se tako šolski hiši ohrani čedno lice; isto tako tudi velja glede odpadlega ometa. Tlak je po nekaterih šolskih prostorih zelo zanemarjen in jamast. Kar prezračevanje šolskih sob zadeva, se povsod ni zadostovalo postavnim predpisom. Podube piesvetlega vladarja so tii prestare, tam znpet prcraajhine in šolsskim sobam neprimerne. Kar pa red po šolskih omarah zadeva, se na več krajih popolno pogreša. Red mora povsod biti; ako se v šoli ne nahaja, kje bi bil potem? Učni pripomočki za realistične predmete se še sploh zelo pogrešajo, a z drugimi učnimi priporaočki so pa vse šole tega okraja povoljno preskrbljene. Zbirko domačih prirodnin si pa vsak učiteij leliko brez posebne težave in za kratek čas preskrbi. K učnim pripomočkom prištevamo tudi bukvarnične knjige; le prav pridno naj se posojuje šolskim otrokom in tudi odraslim Ijudem, prvim zato, da se vadijo v pravilnera govoru in ročnem čitanji, drugim pa zato, da si likajo in blažijo srce ter si pridobivajo iz njih raznih ved za svoj poklic. 0 izposojenih knjigah naj se vedno strogo natančno zapisuje v zapisnik, da se tako kaj ne poizgubi. Hoja v šolo je bila mimo lani nekoliko s'abša in norednejša, čemur največji vzrok bile so razne boiezni pri otrocih, izredno visok sneg po zimi tor malomarnost nekaterih roditeljev, kakor tudi otrok samih. Glede šolskih zamud nnj se povsod strogo postavno ravna. Šolska disciplinu je splošno ugajala; otrnci so se povsod še dosta uljudno obnašali, da, po nekod celo uzorno. Strogo naj se iiže iz početka na to gleda, da se otroci privadijo v šolskik klopeh prav sedeti. Kar hojo v šole zadeva, naj bodo učitelji in učenci strogo točni; a učitelj naj se vsakikrat za pouk tudi dobro pripravi, da bode tako poučevanje njegovo ne le izdatno, nego tudi mikavno. Otiuui naj se privadijo, da se lepo vedejo tudi zunaj šole; vsakega naj uljudno pozdravljajo, dečki naj se iraeintnejšim osebam odkrivajo ter vsi lepo, mirno v šolo in iz šole na dom hodijo. Šolska naznanila naj se starišem med šolskim letom štirikrat pošljejo v pregled in lastnoročni [jodpis; ako pa stariši pisati ne /najo, naj pa skrbe, da naznanilo podpiše kaka veljavna priča. Uradne knjige so bile povsod prav dobro urejene. Potem poroča g. nadzornik dalje o uspehu in napredku posameznih predmetov po šolah ter pravi, da se sploli po vseh šolah prehitro čita, kar pa ni prav. Pri prebrzem čitanji otrok na zapopadek berilne vaje prav nič misliti ne utegne. Da se ta napaka odstrani, naj se v I. in II. šolskem letu otroci vadijo besede v zloge in te v posamezne glase dobro in prav deliti. Nazorni nauk naj se prvo leto kot predmet goji, a druga leta naj se pa naslanja na različne berilne vaje. V računstvu dosegel se je sploh dober, na več šolah tudi prav dober uspeh; le računstvo na pamet naj bi se tii in tam bolje vadilo; sploh naj se pa po vseh šolah obravnavajo naloge iz dejanskega življenja — za praktično življenje, v katero mladina potem prestupi. Glede zemljepisnega pouka se nekateri gg. učitelji niso držali prave poti, ker so prehajali od celote na posamezne dele, torej pričenjali so v daljavi, od koder preliajali so še le na domači kraj. Ta pouk naj se vselej zaeenja pri šoli in domači liiši. Iz te naj se razšhja na domačo vas in od tod dalje na vasi domače župnine na sosedne tako, da se najpreje obravna domači okraj, potum sosedni okraji ter domovina ali domača dežela. Potem pridejo na vrsto sosednje dežele in tako polagoma vse kronovine »Avstri.jske države« — držuva sama; dulje države v Evropi. Potem obravnavajo naj se še drugi deli zemlje primerno na kratko, od kodar preide se še lo k zemeljski globi itd. Tvarine za tako razpravljanje zemljepisnega pouka dobi vešči učitelj v »Vrtecu« in »Karnijoliji« na razpolnganje. Pri lepopisnem in pisalnem pouku sploh, naj se pred vsem na to pazi in gleda, da otroci v klopeh pravilno sede in peresa prav drže. Po vseh šolah tega okraja naj se rabijo pri lepopisji, spisji, računstvu in risanji enaki zvezki, najbolje Mussil-ovi, ne pa na vsaki šoli kakega drugega založnika. Naravoslovno-prirodopisni pouk naj se vadi na podlogi gradiva, katero spretnemu učitelju v tem obziru ponuja domači kraj in njegova okolica. Glede risanja in petja dosegel se je po šolah tega okraja dosta boljši in povoljnejši uspeh mimo lanskega šolskega leta. G. nadzornik k sklepu svojih opazek vse zbranc še enkrat prav prijazno spominja na točno in vestno izpolnovanje dolžnosti, koje jim naklade njiliov težavni, a imenitui poklicj drže naj se strogo povsod postavnih dolofiil in predpisuv, pa jim nihče kaj predbacivati ne bode mogel. Gospod Gale poroča o zaprekah, katere na deželi šolskemu pouku in pravi vzgoji mladine opovirajo. *) Ravno o tem predmetu nadaljeval je potem nadučitelj g. K a v č i č tudi iz lastnih izkušenj kaj vrlo-dobro. Tretja poročevalka v tem obziru bila je gospodična Vidic. Ker sta uže omenjcna poročevalca nalogo svojo vsestiansko in temeljito rešila, oprosti se po konferentih imenovana zadnja poročevalka daljnega pni-očevanja. Pri g. Kavčič-evem govoru uname se precej živahna debata, katere udeleževali so se gg. Papler, Ušeničnik in Kerm a vn er. Obseg tej bil je ta, da sl. c. kr. okrajni šolski svet v marsikaterem slučaji z izkazanimi malo- *) Ta govor bode nTov." prinesel na drugem kraji. Pis. marneži premehko ravna, ter da se je uže dogodilo, da se po krajnem šolskem svetu stavljeni kazenski nasveti niso strogo izvršili. Nadučitelj g. Rant pa k temu dostavi, da, kar zadeva Dobrovsko šolo, se to do sedaj še nobenkrat ni zgodilo, čeravno je bilo v zadnjih dveh šolskih letih uže precej veliko število strogih in ostrih kazenskih slučajev. Glede kazal šolskili zamud naj le voditeljstvo šolsko in krajni šolski svet strogo in postavno ravnata, pa bode tudi c. kr. okrajni šolski svet gotovo svoje storil. Gosp. nadučitelj g. Ušeničnik konečno nasvetuje, da naj c. kr. okrajni šolski svet krajne šolske svete v tem obziru blagodejno podpira, ker samo tako je tnogoče za redno šolsko obiskovanje koristno in uspešno delovati. Nadučitelj g. Rant razpravlja: Kako more učitelj na deželi kmetijstvo, osobito pa sadjarstvo koristno pospeševati. Poročila sicer ni spisal, zakaj ne, se je opravičil. Poudarjal je pred vsem, da je kmetijski pouk na šolah po deželi zelo potreben; pouk ta more vešči učitelj med realistinie predmete v šoli koristno in uspešno vpletati. Razlaga dalje, kakov naj bode šolski vrt in kako naj se pravilno in dejansko razdeli, da bode zadostoval svojemu namenu. Kako in s Cim naj se ob začetku nasadi in obseje, kako se sadc in sejejo sadne peške in koščice ter, kako je z drevesnico, sejalnico in pikirnico kolobariti. Dalje je dejansko kazal, kako se mala drevesca pikirajo, kako se v zboljšani sklad, za lubad, na sedlo in z nukladom primerni sadni divjaki plemenijo. Govoril je na kratko tudi o razredjevanji, snaženji in obnavljanji starejega sadnega drevja ter o pravilnem nasadu na stalno mesto. Več je še povedal, kako se morena dva načina prav dober in ceno cepilni vosek ter tako mazilo za večje drevesne rane in poškodbe doma pripraviti in narediti. Opozoril je gg. sotrudnike tudi na zalego glogovega belina, katera prikazovala se je ravno ob tem času uže kaj očitno na sadnem drevji, ker so začele male gosenčice iz jajčic lesti, listje razjedati in si zimska bivališča prirejati. Priporočal je konferetom, da se šolsko mladino vred uže sedaj, osobito pa v teku zime terou požeruhu napovedujejo splošno vojsko. Najpotrebnejše sadjarsko orodje, par letošnjih divjakov, nekoliko cepičev in provizoričnih podlog tem, kakor tudi nekoliko gnjezd zalege glogovega belina bilo mu je služilo v dejanski referat njegov. Vsa razprava njegova trajala je dosta nad celo uro; posebno je to, da so se za-njo celo nekatere unete gospodičine učiteljice zanimale. Konečno nasvetuje še g. Rant, da naj se prihodnje leto okrajna učiteljska konferenca za Ljubljansko okolico o pravem času vzpomladi na kaki šoli, kjer je uže šolski vrt, priredi, da se tako sadjarski pouk na vse strani temeljito in dejansko obdela. To dejansko poročilo na vrtu samem, pripvavljen je g. Rant z veseljem vzprejeti in izvršiti, če se njegov nasvet vzprejme. Nasvet se oJobri. Med Rantovimi raspravimi počastil je zbrane p. n. gosp. okrajni glavar J. Mahkot, katerega so vsi navdušeno pozdravili. Tudi gosp. okr. glavar je zbrane kaj laskavo pozdravil. Govorf jim o dolžnostih njihovih ter primerja preteklost se sedanjostjo glede šolskega napredka in uspeha pri pouku v tem okraji. Rekel je, da je napredek očiten, kar kaže, da so učiteljske moči zelo marljive in delavne v težavnem poklicu svojem. Spodbuja jih, da naj bodo strogo vestni v svojem imenitnem poklicu, da postane šolski okraj Ljubljanske okolice drugim šolskim okrajem po deželi v vsakem obziru vzgled in uzor. Samoučila. To točko razpravlja gosp. nadzornik tako, da a) prečita zapisnik o knjigah, katere so se rabile leta 1886/7. na šolah tega okraja pri pouku. Gosp. Papler nasvetuje, da naj se ravno te knjige tudi v bodočem (1887/8.) šolskem letu rabijo. Nasvet se soglasno vzprejme. b) Ker se je ob nadzorovanji šol opazila velika razlika lepopisnih, spisovnih, številnih in risanskih zvezkov po Solah tega okraja, prečita g. nadzornik ukaz ministerstva za uk in bogočastje, v katerem se naglaša, da se smejo in morejo po šolah rabiti edino in le samo taki zvezki, katere je ministerstvo odobrilo. Da bode v tem obziru nekako vzajerano soglasje po vseh šolah vsega okraja, nasvetuje g. K e r m a v n e r da bi se splošno rabili Mussilovi zvezki. Tudi ta nasvet se soglasno vzprejme. 0 stanu učiteljske knjižnice poroča g. A d a m i č tako-le: Razposlal se je zapisnik o prirastku knjig v tekočem šolskem letu vsem vodstvom, oziroma p. n. učiteljem in učiteljicam tega okraja. Iz zapisnika razvidno je, da se je knjižnica pomnožila za 54 knjig, 30 zvezkov in 1 zvezek muzikalij. Knjižnica šteje do sedaj 282 del se 477. vezanimi knjigami, 18 zemljevidi, 7 učnimi črteži in 51 muzikalijami. Pri lanskej konfeienciji nasvetovalo se je, da se kupi: Rein: »Padagogische Studien«, — Helfert: »Oesterreichische Volksschule. I in III. knjiga je izšla, a II. knjiga še ne. — Raumer: »Geschichte der Padagogik«. — Hahn, Pokorny, Hochstetter: »Allgeaeine Erdkunde«. — Froh- lich: »Die wissenschaftlicbe Padagogik«. — Schumi: »Archiv fur Heimatskunde«. — Vse te knjige so se nakupile, razun »Archiv f. Hmtkd., ki bode še le letos kompletno izšla, kakor (mi) je g. Schumi z dopisnico naznanil. : Od deželnega šol. sveta dobila je knjižnica kot darilo: Kiamer: »Kmetijsko berilo za nadaljevalne šole«. — Dimitz: »Kurzgefasste Geschichte Krains«. — Dr. Močnik: »Aritmetika za učiteljišča«. — Seji knjižničnega odbora bili sta v tekočem šol. letu dve. Pri teh sejah pregledal je odbor račune od leta 1885. in 1886. ter jih potrdil. G. Bregar obljubi, da bode nov zapisnik uredil. Naročena je knjižnica še za prihodnje: 1. na >Učiteljskega Tovariša«. 2. »Vitcca«. 3. »Zvon«. 4. »Popotnika«. 5. »Alte und neue Welt«. 6. »Schulzeitung«. 7. »Weltliteratur«. 8. Oesterr. ungar. Monarchie in Wort und Bild«. Knjižnica je dalje naročene t. j. je ud »Glasbene« in »Slovenske Matice«. Dohodkov imela je knjižnica v imenovanem letu . . . 205 gld. 48 kr. Troškov pa 158 » 79 » Preostanka je. . 46 gld. 69 kr. Pregledovalcema računov sta bila odbrana g. g. Papler in Črne; račune sta koj pregladala, a je ne odobrila, radi česar bode knjižnični odbor sam še enkrat to stvar pregledal in v posledici tudi odobril. G. Adamič se odločno odpove častnemu, a nehvaležnemu poslu knjižničarja. Nasvet v nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico, vzprejme se brez premene. Na g. Bregarjev predlog izvolita se po vskliku gg. Govekar in Gale kot nova uda. G. Rant nasvetuje, da ostane bivši stalni odbor. Vzprejme se enoglasno. G. nadzornik se zahvaljnje g. c. k. okrajnemu glavarju za čast, ker je prišel h konferenciji, g. g. poročevalcem za skrbno izvrSena poročila, a vsem udeležnikom pa za tako mnogoštevilno in točno udeležbo. G. predsednik zaključi konferencijo s trikratnim »Slava« na presvetlega vladarja, čemur konferenti navdušeno odzivajo in zapojč veličastno »Avstrijsko himno«. Vrli g. okrajni glavar plača potem vsakemu določeno dnino. Vkupno kosilo bilo je potem na vrtu Virantove gostilnice. Med bratovskimi pogovori, primernimi napitnicami in popevanjem narodnih popevk ginil je čas le prehitro ter se približal trenotek, da smo se razšli. Iz Ljubljane. V sedanji jesenski preizkušnji učiteljske sposobnosti se je oglasilo 13 kandidatov in 10 kandidatenj. Iz mej teh je bilo za ljudske šole s slovenskimi in nemškim učnim jezikom 13 udeležnikov, z nemškim učnim jezikom 2 udeležnika, za meščanske šole z tiemškim učnim jezikom 2 udeležnika in iz francoščine 3 kandidatinje. Preizkušnje pa so se tako-le izšle: sposobnih za poučevanje v ljudskih šolah se slovenskim in nemškim jezikom je 7 učiteljev in 7 učiteljic, — samo z nemškim jezikom 2 učitelja in za meščanske šole z nemškim jezikom 1 učitelj; 2 učiteljici ste sposobni za poučevanjo v francoskem jeziku. — Pri preizkušnji učiteljske sposobnosti so se pismeno izdelovala te-la vprašanja: I. Za meščanskešole:Izpedagogike: 1. Was versteht man unter Einbildungskraft, und wie soll der Lehrer dieselbe in den Dienst des Unterrichtes nehmen? — 2. Wie geht die Bildung der Begriffe im Geiste des Schillers vor sich, und wie wird dieselbe im allgemeinen befordert? — Iz prirodopisa: 1. Beschreibung des Nervensystems des Menschen und seiner Functionen. (Hieher gehorige Gesundheitsregeln sind auch anzufiihien und zu begrilnden.) 2. Beschreibung der Schachtelhalme (Egnisetaceae) (an einem Beispiele durchzufuhren). Iz naravoznanstva: 1. Die Anwendungen des Pendels sind eingohend darzulegen und zu erklaren. (Mit etwaigen Zeiclmungen.) 2. Der Phosphor; Vorkommen, Gewinnung, Eigenschaften, Veiwendung, Kreislauf und Verbindungen desselben.— Iz matem atike: Es sollen 24 Zollpfund Gold legiert werden aus zwei Goldsorten, deren eine dem Feingehalt 9/io (d- h- auf je 9 Gewichtstheile Gold kommt 1 Gewichtstheil Zusatz, etwa Kupfer), die andere dem Feingehalt % entepricht. Wie viele Zollpfunde miissen von jeder Gattung genommen werden, wenn die legierte Menge die Feinheit 4/5 besitzen soll? 2. Das Trinom a;2 — 5 x + 6 ist in zwei Factoren zu zerlegen. 3. V~x — 7 — \~x — 1; x ~ ?; 4. Die Diflerenz der Quadrate iiber den Katheten eines recbtwinkligen Dreiecks betragt 119, die Summe dieser Quadrate 169; es sitid die Bestandtheile dieses rechtwinkligen Dreiecks zu berechnen; 5. Herr Friedrich P . . . hier bestellt bei Herrn Johann M . . ., Mobelfabrikant hier, eine Einrichtung nach vorgelegter Zeichnung und zahlt a Conto fl. 2000. Dieser Fall ist in den Biichern des Mobelfabrikanten zu verzeichnen. II. Zaljudskešole: Izpedagogike. (zugleich aus Deutsch und Slovenisch): "VVelche Mittel stehen dem Lehrer zugebote, um in den Kin- dern die Liebe zur Heimat zu envecken? — Kako naj šola domačo vzgojo dopolnjuje in podpira? Iz matem ati ke: 1.2500 11. Capital \viicUst in '<> Jahien auf 2800 fl. an; «) zu wie viel Procent verinteressiert sich das Capital, b) auf vvelche Snnime wiirde dieses Capital in derselben Zeit anvvachsen, wonn es zu ebensoviel Procenten auf Zinseszinsen angelpgt ware und diese lialbjaluiicli zum Capital geschlagen werden \vurden? 2. Vier Personen vertheilen eine Summe so unter sicb, dass A V3, B V4, C '/s ul1(' -D den Kest, d. i. 520 fl. erhiilt; wie viel bekomint jede einzelne Person und wie viel allo zusammen? 3. ein prismatisches, 9 dtn lange.s und 5 dm breites Gefiiss war theilweise mit vVasser gefiillt,. Als in dieses eine Bleikugel gegeben vvurde, stieg das Wasser um 2-7 dm und deckte die Kugel vollstiindig. Welchen Halbmesser hiitte die Kugel? — Iz realij: 1. Die Spechte (methodische Behandlung). 2. Gute und schlechte \Varmeleiter und ihre Ainvendung. 3. Der Štreit zwischen Friedrich dem Schonen und Ludwig dem Baier ist zu erzahlen. — (Vabilo) k slovesnosti 251etnega službovan.ja v Ljubljani, katero praznujeta gg. nadučitelj L, Belar in učitelj Fr. Raktelj, oziroma 401etnega učiteljevanja in delovanja kot cerkveni pevovodja prvo imenovanrga gospoda — dne 17. novembra 1887. Vspored: 1. Ob 10. uri slovesna sveta maša pri sv. Jakobu. 2. Poklon in častitanje slavljencama v 2. mestni šoli. 3. Ob 1. uri vkupni obed v gostilnici g. Ferlinca »Pri zvezdi«. Kdor se misli udeležiti vkupnega obeda (couvert 1 gld.), naj blagovoli to po dopisnici naznaniti g. učitelju Fr. Kokalju.