PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1- maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 154 (13.385)
Trst, torek, 4. julija 1989
Le dobra dva tedna pred svojim osemdesetim rojstnim dnevom
»Mister njet« je bil pet desetletij aktivni soustvarjalec najvažnejših svetovnih dogodkov - Na čelu sovjetske diplomacije prebil 28 let
MOSKVA v nedeljo je v svoji dači pri Moskvi umrl Andrej Gromiko, ki bi 18. julija dopolnil 80. let in ki je bil skozi pet desetletij °d Stalina preko Hruščova in Brežnjeva pa do Andropova ter Čemjenka simbol sovjetske zu-nanje politike. Šef sovjetske diplomacije je bil skoraj tri desetletja, neposredno se je udeležil konferenc velike trojice v Teheranu in na Jalti, Jjato pa je bil dejanski kreator kremeljskih sta-hšč v obdobju hladne vojne, popuščanja napetosti v sedemdesetih letih in spet v obdobju nove konfrontacije med ZDA in SZ v začetku
osemdesetih let.
Pred štirimi leti je položaj prvega podprec sednika vlade, odgovornega za celotni sektor z °dnose s tujino in mesto šefa sovjetske diplc niacije prepustil Eduardu Ševardnadzeju, san Pa je še tri leta prebil na mestu predsednik Prezidijuma vrhovnega sovjeta, lani pa je ti mesto prepustil Gorbačovu.
Dekan svetovne diplomacije pa bo ostal znaj kot »mister njet«, zaradi svojega odločnega na sprotovanja tokom ključnih desetletij najrazlič n®]šim predlogom in ultimatom Zahoda. Gromi ko pa bo ostal znan tudi po tem, da je centraln komite sovjetske partije na njegov predlog iz ral Mihaila Gorbačova za tajnika. S tem ji dprl pot perestrojki, sam pa je pokazal novi vali tete, ko se je znal opredeliti za spremem e' “ jih je najavilo novo vodstvo. Čeprav si
ga imeli za zadnjega politika iz garde Leonida Brežnjeva pa je na mestu predsednika podpiral vse Gorbačovove novosti, kot da prej, po obdobju čistk, ne bi bil eden od stebrov Hruščo-vove otoplitve po stalinističnem obdobju, nato pa eden protagonistov »zastoja« Brežnejvovega obdobja, proti kateremu so bile novosti Gorbačova v veliki meri tudi usmerjene.
Andrej Gromiko se' je rodil 18. julija 1909 v kmečki družini, član komunistične partije pa je postal leta 1931. V diplomatsko službo je vstopil natanko pred petdesetimi leti, nato pa je 2. svetovno vojno preživel na mestu veleposlanika SZ v ZDA.
Po vrnitvi v Moskvo leta 1946 je postal pomočnik zunanjega ministra Molotova, nato pa je bil imenovan za stalnega predstavnika SZ v varnostnem svetu OZN. Zunanji minister je postal leta 1957, na tem mestu pa je ostal polnih 28 let, ko ga je zamenjal Ševardnadze. V tem obdobju pa je kot eden glavnih izvrševalcev in kreatoijev sovjetske zunanje politike bil tudi član partijskega vodstva, od leta 1973 pa tudi član najožjega partijskega vrha, politbiroja CK. Upokojen je bil lani, s politične scene pa je definitivno odšel aprila letos, ko je na plenumu CK prepustil svoje mesto mlajšim. Umaknil se je v svojo dačo, vendar se mu je zdravstveno stanje kmalu poslabšalo, tako da zasluženega pokoja ni mogel dolgo uživati.
Voditelj SZ Gorbačov na obisku v Franciji
PARIZ Danes bo na tridnevni obisk v Pariz prispel sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Program predvideva tri srečanja med Mitterrandom in Gorbačovom, eno plenarno zasedanje obeh državniških delegacij, jutri popoldne pa bosta oba predsednika imela skupno tiskovno konferenco v Elizejski palači. V četrtek dopoldne bo Gorbačov odpotoval v Strasbourg, kjer bo govoril pred Evropskim svetom.
Mihail Gorbačov bo- danes popoldne obiskal tudi Bastijo in tako počastil dvestoletnico francoske revolucije, program pa predvideva tudi srečanje s francoskimi kulturnimi predstavniki na Sorboni in kratek obisk lou-vrskega muzeja. Edini predstavnik francoske opozicije, s katerim se bo sestal sovjetski državni in partijski voditelj, bo pariški župan Chirac, Gorbačov pa bo sprejel tudi tajnika francoske KP Marchaisa.
Tokratno srečanje med Mitterrandom in Gorbačovom bo njuno že peto po vrsti. Prvič je namreč Mihail Gorbačov prispel na uradni obisk v Francijo že leta 1985, ko je šlo za prvo državniško potovanje v neko zahodno državo po njegovi izvolitvi na čelo KP.
Presenetljiv predlog Adama Michnika
»Vam predsednika nam prvega ministra«
VARŠAVA — »Vam predsednika, nam pa prvega ministra«, ta provokativni naslov uvodnika poljskega opozicijskega dnevnika Gaze ta Wyborcza zgovorno dokazuje, da je položaj na poljskem političnem prizorišču po prvih delno svobodnih volitvah skrajno zapleten. Poslanec Solidarnosti Adam Michnik je v Gazeti Wyborcza napisal, da bi bilo pošteno poveriti mandat za sestavo nove vlade nekemu politiku iz vrst opozicije, ki je zmagala na volitvah, če bodo predsedstvo poverili kandidatu partije. Po Michnikovih trditvah bi bil tak kompromisni predlog sprejemljiv za vse poljske politične sile, ker bi s predsednikom iz vrst Poljske združene delavske partije jamčili kontinuiteto oblasti in zadostili mednarodnim obveznostim Poljske. Premier iz vrst Solidarnosti pa bi bil verodostojen in bi užival podporo vseh Poljakov. Na tak način bi uresničili tisto »veliko koalicijo«, ki jo je Jaruzelski predlagal pred volitvami.
Taka kompromisna rešitev poljskega političnega zapleta bi po Michnikovih besedah predstavljala zavezništvo med demokratično opozicijo in reformatorskim krilom partije. Po njegovem ni pomembno, ali bo predsednik Jaruzelski ali Kiszczak, pomembnejša je reforma strukture oblasti, ker Poljska potrebuje »verodostojno, a obenem odločno oblast«.
Provokativni predlog ni požel navdušenja v vrstah Solidarnosti. Profesor Geremek, ki bi moral po Michni-kovi zamisli postati premier, ga je ocenil za »nerealističnega«, medtem ko mu nasprotuje tudi Lech Walesa in večina Solidarnosti. Za čudo pa ni bilo reakcij v vrstah poljske partije. PZDP se namreč nahaja v izredno težkem političnem položaju, tako da bi bila lahko tudi taka provokativna zamisel sprejemljiva, če bi lahko rešila poljsko potapljajočo se barko.
Kako zapleten je poljski politični položaj, zgovorno dokazuje vest, da je zahodnonemški kancler Kohl odložil svoj obisk, tako da bo odpotoval v Varšavo, ko bodo našli politično rešitev za sedanjo krizo.
V julijsko sezono z odprtim dežnikom
Predsednik republike bo danes sprejel tajnika KPI Occhetta
Laiki in PSI hočejo pojasnila kriza pa je še na slepem tiru
kl |e “|e,° IKSoaK
NA 2. STRANI	’
DUŠAN KALC
V zvezi z vladno krizo, ki je prekoračila poldrugi mesec trajanja, se začenja nov teden mučnega tavanja v temi, s perspektivami, ki so prav gotovo slabše kot so bile prvi dan, neposredno po razglasu iz milanskega An-salda, da je »prva De Mitova vlada prišla do končne postaje in da mora izstopiti«. Vedno bolj očitno postaja, da je kriza, ki so jo narekovali predvolilni politični interesi, zadobila po presenetljivem in nepričakovanem volilnem izidu povsem drugačne in nepredvidljive razsežnosti. Iz tega, kar se dogaja te dni, bi se dalo sklepati, da se je položaj izrodil in ušel glavnim protagonistom italijanskega političnega dogajanja (s Craxijem na čelu) iz rok. De Mitovi napori, da bi našel prave odgovore na težke politične dileme, postajajo pravo Sizifovo delo. Zavoženi položaj bo težko spet postaviti v pravi tir.
Ključ za rešitev celotne zadeve ostaja slej ko prej v Craxijevih rokah.
| Včeraj socialističnega tajnika ni bilo
na spregled. O njem ni bilo ne duha ne sluha. Za zaostritev položaja pa je bilo vsekakor dovolj to, kar je njegova stranka rekla v soboto. Postavila je v dvom dosedanje zavezništvo, v kolikor ga je »onesnažilo« nenadno prijateljstvo, ki je vzklilo med laičnima strankama (republikanci in liberalci) ter radikalcem Pannello. Za Craxija je Pan-nella konica protisocialističnega kopja, zato morata La Malfa in Altissimo pojasniti, kako se pravzaprav nameravata ravnati v bodoče, saj prisotnost radikalcev bistveno spremeninja odnose med dosedanjimi zavezniki.
Vse bolj pa si v zadnjih dneh utira pot vprašanje, če je res samo Pannella glavni razlog socialističnega trmastega ponavljanja zahteve, da je treba razčistiti in pojasniti politične odnose. V zavesti marsikoga se utrjuje prepričanje, da so ovire, s katerimi je Craxi posul De Mitovo pot reševanja vladne krize, povsem drugačnega značaja. V De Miti vidi Craxi najbolj resnega konkurenta in ga zato ne mara videti za krmilom vlade. Dokaj značilna je v tem pogledu izjava predsednika radi-
kalnih poslancev Calderisija. »Tiste vlade,« ugotavlja Calderisi, »ki jim ne predseduje Craxi sam, morajo biti šibke vlade in ne smejo trajati predolgo. Vse je podrejeno tej strategiji, celo trajanje zakonodajne dobe.« To bi moral biti po mnenju radikalcev glavni predmet političnega preverjanja, ne pa Pannella, ki ima le to krivdo, da stvari, ki so vsem pred očmi, pove na glas.
Kako po vsem tem De Mita lahko nadaljuje svoje poslanstvo? Prejšnji teden je dejansko zaključil drugi krog posvetovanj, ki ni privedel do nobenega zaključka. Po zadnjih Craxijevih zahtevah se je že v soboto sestal z La Malfo, včeraj pa še z liberalnim tajnikom Altissimom. Prav tako se je včeraj sestal s tajnikom svoje stranke For-lanijem, podtajnikom Scottijem ter li-derjem najštevilnejše struje KD notranjim ministrom Gavo, saj se zelo jasno zaveda, da nima sovražnikov samo v drugih strankah, temveč, da mu strežejo po političnem življenju tudi znotraj njegove stranke.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V ZDA omejili pravico do splava Ferruzzijeva uničljiva plastika
WASHINGTON
jo. Pravi™ °n,e: kl to pri‘_vlco urejajo in močno omejuje-
vedeva celo vrsto^dr^tičnih^om^it^v^6
nun sodiščem. Sodniki osnovnega pricipa zakona^
pravici pa so
uiki obeh skupin so tudi včeraj demonstrira. nim sodiščem. Sodniki osnovnega pricipa zakon,^ VF °V" uo prekinitve nosečnosti niso spremenili, zato Pa so na rasucno omejii1. Posamezne države se tako lahko na p?i-er odločijo, da prepovedo opravljanje prekinitev noseč-d fuvv drzavnih bolnišnicah, s tem pa bi bile najbolj priza-6KiZ mani premožnih slojev, ki si posega v privatni ilkah.ne bi mogte privoščiti. Sodišče je svoj sklep veskni! ° z lnteresom države po zaščiti potencialnega člo-nosečnostiJna- bi velial° tudi za prve tri mesece
»o, d. oos;s'U,°„kshSta s"kru iMa ,9n 6-to »p«-
Pred vrhovnim sodiščem so manifestirali številni zagovorniki ukinitve pravice do prekinitve nosečnosti (AP)
MILAN — To vest smo pričakovali že od tistega dne, ko so v Italiji uvedli poseben davek na plastične vrečke, ki onesnažujejo okolje in ker smo ljudje neolikani in počenjamo z neuničljivimi vrečakami največkrat to, česar ne bi smeli. Včeraj smo tako zvedeli, da je oddelek za raziskave in tehnologije industrijske skupine Ferruzzi, uresničil plastično maso, ki se razkraja in pri tem ne onesnažuje okolja.
Novi snovi je ime termoplastični škrob, sestavljajo pa jo koruzni škrob in ogljikovodiki. Skupina Ferruzzi je izjavila, da ima nova masa izredno prednost v tem, da se razkroji, kot katerakoli organska snov. To seveda ne pomeni, da se nam bodo plastične vrečke topile v rokah ali nas pustile na cedilu, ko se po ulil dež.
Kako bo zgledala »plastična« novost, pa je skrivnost, ki se nam bo
razkrila 5. julija v trafikah, ko bo naprodaj mladinski strip Topolino. Poleg običajne revije bodo bralci namreč našli prvi del bodoče ure, ki jo bodo morali sestaviti v treh tednih, saj je promocija razdeljena na tri dele.
Ura bo menda povsem uporabne in plastična, ko se bomo naveličali gadžeta pa ga bomo lahko mirno »uničili« in tako ugotovili, kako se razkraja Ferruzzijeva plastika. Uro bomo morali pokopati in počakati nekaj mesecev, da jo napadejo bakterije in jo razkrojijo, kot katerokoli organsko snov. Takih ur bo v kioskih 750 tisoč, pasek pa bo iz plutovine, ki je prav tako naravna snov. Otroci se bodo kajpak zabavali, mame pa naj kar pazljivo opazujejo »smrt« ure, saj bodo najbrž čez nekaj let »umirale« tako tudi vrečke, s katerimi bodo nosile domov nakupe.
• Laiki in PSI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Medtem ko ni bilo s strani demok-ristjanskih predstavnikov nobene uradne izjave, je bil Altissimo po razgovoru z De Mito zelo zgovoren. Liberalci niso nikoli postavljali ovir glede sodelovanj v vladi, je poudaril Altissimo. Kvečjemu so imeli kakšen pomislek nad vsebino političnih programov. Med vladnimi strankami se mora spet utrditi politika solidarnosti. Liberalci skratka zagotavljajo svojim zaveznikom, predvsem pa Craxiju, da so pripravljeni na kakršno koli razčiščevanje. Glede Pannelle pa ponavljajo staro pesem, da so se povezali z republikanci in pristali na zbližanje z radikalci v perspektivi, ki bi slonela na trdni solidarnosti med laiki in socialisti. Stranka prav tako nima nobene potrebe, da bi se morala »očistiti okužbe s Pannello«, ker te »okužbe« dejansko ni bilo.
Tudi republikanci še naprej vztrajajo pri zahtevi po petstrankarski koaliciji, zavračajo socialistične očitke in terjajo od Craxija in njegovih prav tisto, kar Craxi terja od njih, to je razjasnjevanje odnosov. V večernih urah so socialisti spet prešli v protinapad s podtajnikom Martellijem in Intinijem, ki sta odločno opozorila laike, da PSI čaka od njih pojasnila.
V pričakovanju teh vzajemnih pojasnil neizprosno teče čas. Sam predsednik republike kaže nad tem nove znake zaskrbljenosti. Včeraj je imel vrsto telefonskih pogovorov z raznimi političnimi predstavniki, da bi preveril, kje so obtičala pogajanja za oblikovanje nove večine in sestavo nove vlade. Uradnih sporočil v tem pogledu ni bilo, nekaj pa bo moral verjetno čimprej reči. Danes bo namreč na Kvi-rinalu sprejel komunističnega tajnika Occhetta, ki je včeraj uradno prosil za sprejem. Occhetto namerava seveda uradno protestirati nad zavlačevanjem vladne krize. Ta "protest nameravajo komunisti razširiti še na druge stranke opozicije. Komunisti se v tej fazi zavzemajo za sestavo neke prehodne vlade z omejenim programom, ki bi vsekakor odpravila zdravstveni ticket ter krenila na pot institucionalnih reform, kot je v nedeljo izjavil član vodstva DAlema.
Nezadovoljstvo nad zavlačevanjem krize narašča tudi v vrsti drugih opozicijskih strank. Radikalec Mellini je včeraj predstavil zakonski osnutek, po katerem naj bi bili kazensko preganjani vsi, ki zavlačujejo reševanje političnih kriz.
V minulem koncu tedna je na italijanskih cestah izgubilo življenje 57 oseb
V Rimu poplave, v gorah pa do 5 cm snega
Julij pričel v znamenju slabega vremena
RIM Konec tedna, ki ga je na milijone Italijanov in tujcev izkoristilo za potovanje, je odprl julij-
sko turistično sezono, vendar ni prinesel sreče vsem, ki so na letovanju. S severnoevropskih držav se je namreč prikradla fronta hladnega zraka, ki je čelno trčila v srednjeevrospko soparno vreme in takoj so se vlile prve težke kaplje dežja. Prerivanje zračnih front je sprožilo tudi vetrovne premike, ki so povzročili prav nič prijetno presenečenje turističnim delavcem, predvsem na Sardiniji.
Padavine so bile rekordne, kot so soglasno ugotovili meteorološki zavodi v Firencah, kjer je včeraj padlo 80 milimetrov dežja, in v Rimu, kjer je v nekaj urah padlo 70 milimetrov dežja. Tudi v Bologni so zabeležili plohe in nevihte, temperatura pa je padla na 16 stopinj Celzija in vidljivost na cestah je bila dokaj okrnjena. Dež je povzročil največ nevšečnosti
v Rimu, kjer je deževnica kaj kmalu sprala ceste in tako pripomogla k hermetičnem zaprtju odtočnih kanalov. Voda je tako preplavila prometnice ih trge, Kolosej se je dvigal iz pravega jezera, ulice pa so se sprevrgle v hudournike.
Poleg tega pa so nevihte povzročile tudi nič koliko nevšečnosti. Strela je pri Civitavecchi udarila v eletrično lokomotivo poslovnega vlaka iz Neaplja v Turin. Potniki niso utrpeli škode, promet na progi pa je bil ustavljen več kot tri ure. Tudi letalski promet v Fiumicinu je bil dobro uro paraliziran, saj so morala zaradi nalivov in slabe vidljivosti letala ostati na stezah.
Na italijanskem Severu, predvsem v goratih predelih, je temperatura padla na ničlo. V gorskih letoviščarskih krajih so morali ponovno prižgati centralno ogrevanje, v višini 2.000 metrov pa je snežilo.
Ponekod je padlo kar 5 centimetrov snega, v veliko veselje smučarjev in italijanske smučarske ekipe, ki se trenutno mudi na poletnem treningu.
Manj veseli slabega vremena so bili na Sardiniji, kjer so nevihte na morju povzročile ogromno gmotno škodo. Visoki valovi so odnesli nekaj plesišč na odprtem in razčesali elegantno opremljene plaže.
Škoda je menda zelo velika, gotovo večja od tiste, ki so jo utrpeli kolegi ob Jadranu. Njim je slabo vreme naredilo še izredno veliko in dragoceno uslugo, saj so valovi pripomogli k odstranitvi želatinastih alg, ki so že grozile Riminiju in drugim slavnim turističnim krajem Emilije-Romagne.
Ob zaključku pa še obračun velikega preseljevanja turistov ob minulem koncu tedna. Na italijanskih cestah je bilo 1862 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 57 oseb, ranjenih pa jih je bilo 1516.
Mafija spet »kaznovala« Centoma
PALERMO — Na Siciliji se nadaljuje obračunavanje med družinami, ki trenutno vodijo mafijsko politiko na otoku, in ostalimi, med katerimi izstopajo Core-lončani.
Tokrat sta pod streli mafijskih pištol in pušk padla druga dva sorodnika skesanca Totuccia Contorna, 32-letni Salva tore Mandala in 50-letni Giorgio Madala. Oba sta bila v sorodstvu sicer z ženo skesanega botra in še to v precej daljnem sorodstvu, to pa jima ni rešilo življenja. Plačani morilci so ju dočakali v palermski mestni četrti Brancaccio, ki je že znana zaradi številnih mafijskih umorov. Ko sta se Mandalajeva pripeljala s svojim starim fiatom 128, so ju morilci obkolili in streljali. Oba sta bila pri priči mrtva.
S tema dvema umoroma je število »kaznovanih« sorodnikov skesanca Contorna naraslo na dvajset. Do danes največje število tranzversalnih umorov, kar jih pomni zgodovina mafijskih obračunavanju.
Na sliki (telefoto AP): prizorišče dvojnega umora v palermski četrti Brancaccio
V Enuttji-Romagni še vedno prepoved uživanja klapavic
BOLOGNA — Odredba Dežele Emilija-Romagna o prepovedi prodajanja in uživanja klapavic zaradi prisotnosti toksin mikroalge dinophisis fortii bo še nekaj tednov v veljavi. Zadnji pregledi so namreč potrdili prisotnost tega strupenega presnovka v naših krajih do nedavnega povsem neznane alge. Strokovnjaki upajo, da bo toksina kmalu izginila, saj so življenjski pogoji za take vrste alg povsem neprimerni. Toksine navsezadnje pri nas povzročajo le hujše črevesne motnje, v tropskih krajih pa so smrtnonosne, kar naj bi dokazovalo, da zanjo v Jadranskem morju niso najboljši življenjski pogoji. Alga je po vsem sodeč prispela v Jadransko morje z balastno vodo kake trgovske ladje in bi morala že letos zaključiti svoj življenjski ciklus. Obstaja pa resna nevarnost, da bi se lahko alga celo aklimatizirala. Vsekakor pa izvedenci navajajo, da zaradi prisotnosti te strupene alge ni ogrožano kopanje, prav tako so neoporečne ribe in školjke, ki jih ne gojijo.
S podobnimi težavami pa se ne ubadajo samo v Jadranskem morju. Avstralska vlada je pred dnevi prepovedala vsem ladjam, da bi balstno vodo praznili v njenih ozemeljskih vodah, saj obstaja upravičena bojazen, da bi z vodo prenesli tudi nezaželjene organizme.
ODOBRENA BILANCA ZA LETO 1988
Bruto premije Oddane premije
Saldo izrednega poslovanja Dobiček poslovne dobe
PODATKI KONSOLIDIRANE BILANCE 1988
1988
1987
AKTIVA (v milijonih lir)
4.995.589
693.473
4.428.419 - 594.823
Čisti dohodki od naložb Tehnične obresti življenjskega zavarovanja Rezultat tehničnega upravljanja Razni dohodki in bremena
Saldo rednega poslovanja
Dobiček od prodanih vrednotnic in nepremičnin Minusvalence zaradi razvrednotenja vrednotnic Odvajanje v sklad dodatne vrednosti za ponovne naložbe Davki
4.302J 16	3.833.596
922.785	827.631
— 475.865	— 431.367
— 107.695	—	11.372
—	45.408	—	9.774
213.817	375.118
193.938	83.780
—	63.610	— 110.800
	—	7.336
—	84.066	—	86.520
46.262	— 120.876
340.079	254.242
Nepremičnine in kmetijska podjetja Vrednostni papirji s stalnim dohodkom Delnice in soudeležbe Posojila
Depoziti za ponovno zavarovanje
Bančni depoziti
Razni dolžniki in druge aktive
Skupna aktiva
PASIVA (v milijonih lir)
Rezervni skladi za zavarovalne obveznosti Depoziti za ponovno zavarovanje
Druge pasivne postavke Tuji deleži Čisto premoženje
Poslovni dobiček
1988	1987
4.865.351	4.506.149
15.273.353	13.263.744
4.783.641	2.998.831
1.491.921	1.393.440
645.177	623.082
1.209.311	1.134.626
3.664.801	2.998.085
31.933.555	26.917.957
24.228.074	21.147.615
276.510	290.121
2.557.254	2.245.294
444.520	407.369
3.916.680	2.407.057
510.517	420.501
Skupna pasiva
31.933.555
26.917.957
Skupna vrednost zbranih bruto premij zavarovalnice znaša 4.995.589 milijonov, od tega 1.819.972 na področju življenjskega in 3.175.617 na področju škodnega zavarovanja.
• Čisto premoženje skupaj z dobičkom poslovne dobe znaša 3.037.607 milijonov, kar je 1.431.742 milijonov več kot v prejšnji poslovni dobi.
Skupna vrednost naložb znaša 12.649.528 milijonov (+ 26,6%).
Čisti dohodki od naložb znašajo 922.785 milijonov, kar predstavlja 11,5% povečanje; srednja stopnja donosnosti je znašala 8,3%; dobiček od prodaje vrednotnic je znašal 153.525 milijonov, od prodaje nepremičnin pa 40.413 milijonov.
Dividende v višini 330 lir za delnico (10% več upoštevajoč brezplačno povečanje glavnice; 39,8% več na skupen izplačan dividend) bodo izplačljive od 17. julija dalje.
• Konsolidiranih je bilo 56 zavarovalnih družb, ki delujejo na ca. štiridesetih tržiščih (vključenih 7 družb Europ Asistence), 19 finančnih, 27 nepremičninskih in 3 kmetijske pri katerih je glavna zavarovalna družba soudeležena z več kot 50%.
Dobiček poslovne dobe znaša .340.079 milijonov (33,8% več kot v letu 1987) od tega 179.334 milijonov izvira iz življenjskega zavarovanja, 160.745 milijonov pa iz škodnega zavarovanja. V sklad »izredne rezerve« je bilo odvedenih 147.000 milijonov.
Povečanje družbene glavnice v mešani obliki s 420 milijard na 1.060 milijard lir, ki ga je odobrila izredna skupščina dne 28. junija 1988 se je začelo 19. septembra 1988 in seje zaključilo 5. decembra istega leta.
• Bruto premije znašajo 10.871.995 milijonov (+11,9%) od katerih je 3.634.302 milijona življenjskega zavarovanja in 7.237.693 milijonov škodninskega zavarovanja.
Zemljepisna porazdelitev: Italija 36,1%; ostale države EGS 41,5%, evropske države nečlanice EGS 19,1%; ostali svet 3,3%.
S Rezervni skladi za zavarovalne obveznosti znašajo 24.228.074 milijonov, kar pomeni 14,6% poviška.
S Čisto premoženje znaša 4.299.281 milijonov od katerih je 91,1% last glavne družbe in 8,9% je tuja last.
• Dobiček poslovne dobe znaža 510.517 milijon lir, ki je za 21,4% višji v primerjavi s prejšnjo poslovno dobo, izhaja iz:
(v milijonih lir)_________________1988_______1987
• Dobiček od delnice (v lirah)*
1988
1987
Dobiček po bilanci (A)
Dividend (B)
B/A (od 100)
* V homogenih terminih, s tem da sc vse vrednosti nanašajo na glavnico 1.060 milijard.
642
330
51
480
238
50
V teku prvih mesecev leta 1989 sta bili v Italiji ustanovljeni družbi Gefina Commissionaria Spa, ki jo stoodstotno nadzoruje Gefina Spa, in Sidiges Srl iz Milana. V istem obdobju je bila prodana celotna kvota glavnice družbe Euralli-ance iz Pariza, medtem ko je bila udeležba pri glavnici družbe Vanguard iz Sydneya zmanjšana od 100% na 30%.
• Skupne naložbe znašajo 24.268.754 milijonov (+18,2%).
Dobiček glavne družbe Dobički drugih konsolidiranih družb Popravki
pri konsolidacijah
340.079	254.242
281.509	245.086
- 49.152 — 30.723
• Dohodki pri naložbah znašajo 2.169.814 milijonov (+11,1%) in sicer 64,2% odpade na obveznice, 16,8% na nepremičnine, 7,7% na delnice in soudeležbe, 4,6% na bančne depozite in 6,7% na ostale oblike naložb.
Konsolidirani dobiček Tuji deleži
Konsolidiran dobiček Grupe
572.436	468.605
- 61.919 — 48.104
510.517	420.501
• Potrjeni so bili: predsednik in pooblaščeni upravitelj vitez dela odv. Enrico Randone; podpredsednika dr. Camillo De Benedetti in Andrč Rosa; pooblaščena upravitelja dr. Eugenio Coppola di Canzano in dr. Alfonso Desiata.
Grupa Generali je prisotna, poleg v Italiji, v Argentini, Avstraliji, Avstriji, Belgiji, Braziliji, Kolumbiji, na Danskem, v Ekvadorju, Arabskih emiratih, Franciji, Nemčiji, na Japonskem, v Veliki Britaniji, Grčiji, Gvatemali, Hongkongu, na Irskem, v Libanonu, v Luksemburgu, na Malti, v Mehiki, na Holandskem, v Panami, Portugalski, Singapurju, Španiji, Združenih državah Amerike, Švici, Turčiji.
GENERALI
Assicurazioni Generali

rox,o X FX o-^X-X F"D
Ob zaključku že tradicionalnih mednarodnih »Koprskih srečanj«
Končno je zaživela Aegida
Podjetje bo strateškega pomena za regijsko in širše okolje
KOPER — S športnimi srečanji italijanske skupnosti iz Kopra in slovenske narodnostne skupnosti iz Trsta so se v nedeljo končala deseta "Koprska srečanja". Jubilejna prireditev, ki jo organizirajo skupnost Italijanov ter družbenopolitične, kulturne in športne organizacije koprske občine, je tudi letos potrdila sloves svojstvene manifestacije prijateljstva med različnimi narodnostmi, saj je na okrog 20 različnih prireditvah, ki so se zvrstile od 23. junija pa do včeraj, sodelovalo okrog 1600 udeležencev iz italije, Madžarske, Nemčije ter seveda Jugoslavije. Najbolj obiskane so bile večerne prireditve na Titovem trgu, kjer se je v petih večerih zbralo nad 1000 obiskovalcev, ki so tako kot na zaključnem večeru v soboto zelo lepo sprejeli udeležence.
»Mislim, da so tudi letos srečanja uspela, žal Pa so jih sredstva obveščanja premalo izkoristila za predstavitev narodnosti. Po mojem je bilo Premalo pogovorov z udeleženci, ki bi lahko Povedali kaj o sebi, o tem, zakaj sploh prihajajo na srečanja, o problematiki, s katero živijo, se soočajo... « meni neutrudni predsednik organizacijskega odbora Giovanni Miglioranza, ki z nekaj sodelavci že od samega začetka daje ton Koprskim srečanjem.
Predzadnji dan srečanja, v nedeljo dopoldan, je bila v koprskem gledališču tudi, žal slabo obiskana, okrogla miza na temo "Narodna skupnost - ekonomski subjekt". Na njej so poudarili, da je ob vseh elementih, ki so že razviti, za stabilnost narodnosti pomembna tudi eko-
nomska stabilnost. Ob tem so kritično opozorili na napake takoj po vojni - coni B (demontaža strojev v ribiškopredelovalni industriji, odselitev flote ribiških bark, male ladjedelnice...), ko so se tukajšnjemu prebivalstvu jemali temelji ekonomske stabilnosti.
Razvoj po letu 1954 je marsikaj sicer spremenil, a so bile storjene tudi napake, ko se je ob intenzivni industrializaciji pozabljalo za kmetijstvo, ribištvo, tradicionalne značilnosti obalnega območja. V razpravi so poudarili velik pomen ustanovitve novega podjetja Aegida, katerega vodenje prevzemajo pripadniki italijanske narodnosti. Gre za podjetje, uradno je pričelo delovati včeraj, katerega osnovna naloga je prispevati kar največ k procesu prestrukturiranja obalno-kraškega gospodarstva z ustanavljanjem novih podjetij in preusmerjanjem v ekonomsko donosnejše programe. Podjetje je ustanovljeno v sodelovanju z Italijo in pomeni kakovostno bogatitev sodelovanja med državama. Prav kmalu naj bi v Kopru po vzoru tržaške firme BIG nastalo mešano podjetje BIG - Capo-distria, Koper. Podjetje bo delovalo v koprski carinski coni, ukvarjalo pa se bo s proučevanjem možnosti prenosa idej, projektov v proizvodno prakso. To je prvo tovrstno podjetje v Jugoslaviji in - kot je poudaril direktor tržaškega BIG (Business Inovation Center) - strateškega pomena za razvoj ne samo regije ampak tudi
širše'	D. Gr.
Jože Smole zdomcem: Domovina potrebuje tudi vašo pomoč!
DOLENJSKE TOPLICE — V Dolenjskih Toplicah je bila v nedeljo sklepna prireditev "1. srečanja v moji deželi" rojakov, ki živijo zunaj Slovenije. Navzočih je bilo več tisoč ljudi, mnogo tudi iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije. Zamejce je zastopal moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, prisotna pa je bila še skupina, ki se je udeležila izleta v organizaciji našega dnevnika in ZSKD ter mladina iz tržaškega Dijaškega doma, ki je zdaj v koloniji pri Novem mestu. Glavni govornik, predsednik RK SZDL Jože Smole je med drugim dejal: »V težkih in neprijetnih časih, ko si krčevito prizadevamo, da bi našemu človeku vendarle omogočili boljše življenje in večji kos kruha, so naše ambicije neprimerno večje kot nekdaj. Vsak dan bolj se zavedamo našega zaostanka tudi v obsežnih pripravah na Evropo 90. let.« Smole je pozval slovenske izseljence in zdomce, da po svojih močeh, s svojim znanjem in izkustvi pomagajo prebroditi gospodarsko krizo v domovini. V kulturnem programu se je z branjem naj lepših strani slovenske literature predstavil tudi igralec Tone Kuntner.
Po »tragediji ljubosumja« v Lignanu
Giovanni Amato se bo rešil Potrjen Lorettujev samomor
VIDEM, LIGNANO — Včeraj so na kirurškem oddelku videmske bolnišnice opravili obdukcijo trupla Gian-hanca Lorettuja, ki je v soboto ponoči v Lignanu s štirimi kroglami iz 22-kalibrske pištole Bernardelli hudo rami Giovannija Amata, ker se je družil z njegovo ženo Gabriello Polesel, od katere je bil sicer ločen. Hkrati je Žensko lažje ranil v ramo: latisanski zdravniki so jo že v nedeljo odslovili. Obdukcija je potrdila, da si je Lorettu sam sodil s strelom v srce, zato namestnik državnega tožilca Giancarlo Buonocore tudi ni zaslišal ranjenca, saj je odpadla sleherna možnost, da bi bil lahko vpleten J' Lorettujevo smrt. Amatu so kirurgi že odstranili vse krogle - iz trebuha, prsnega koša in leve rame ter stegnenice; nevarnost ni minila, vendar prevladuje optimizem.
Tragedija se je odvila, kot je znano, na najbolj oddaljenem pomolu Tilmentskega rtiča. Giovanni Amato, 46 let, Neapeljčan, obrtnik, tudi sam ločen od žene, ki so ji Zaupali oba otroka, je bil na motornem čolnu z Gabrielin Polesel, 35 let, iz Rovereda in Piano, ki so ji po ločitvi od Gianfranca Lorettuja prav tako zaupali v varstvo sina . “cia (15). Mimo zaljubljenosti, pravijo, so ju torej združila tudi podobna izkustva. To pa ni šlo v račun Lorettu-lu, 39 let, mizarju, ki je globoko ljubil ženo in otroka, pa sta se mu oba izmuznila. S tem se nikakor ni mogel sprijazniti in je že pred tremi meseci - po ločitvi od žene ‘ zalotil par v avtomobilu na odročnem mestu: prišlo je do telesnega spopada med moškima, ki je očitno pome-
napoved sobotne drame. Pokojni se je nenadoma pojavil na pomolu v Lignanu oborožen z redno prijavljeno Pištolo: ko je zagledal Amatov avtomobil (moški in žen-ska sta se tjakaj pripeljala vsak s svojim vozilom), se je “ajprej znesel nad njim, potem pa skočil na motorni čoln. Amato se mu je skušal postaviti po robu, toda za-man: Lorettu je začel streljati vanj, štiri krogle so ga Zadele, ena pa je, kakor že rečeno, lažje ranila v ramo Gabriello. Samo nekaj minut zatem sta pridrvela dva Policijska avtomobila. Ko je zaslišal tuljenje siren, je Povedala ženska preiskovalcem, je Gianfranco kot pono-rel: nje se ni lotil, ker jo je imel rad, pač pa je obrnil orožje proti sebi in sprožil petelina.
Červinjan: PSI + NL
ČERVINJAN - - Svetovalski skupini PSI in Neodvisne levice na Občini sta uradno potrdili politični sporazum, ki predvideva oblikovanje enotne skupine PSI-NL v občinskem svetu. V tiskovni noti PSI piše, da sporazum stremi k okrepitvi socialistične, progre-sistične in reformistične prisotnosti v krajevni stvarnosti, kar naj omogoči izgraditev alternative v upravljanju občine. Tajnik PSI Valmore Venturini: »Z dogovorom se je v Červinjanu ustvarila številčno druga najmočnejša politična grupacija.Gre za dogodek, ki ga pozorno obravnavamo. V letu dni, ki nas ločuje od upravnih volitev 1990, bomo odločno delovali za reformistično in progresistično preusmeritev občinske uprave ter zaprosili zaslombo volilcev.«
V Pičnu pri Labinu, kjer je padel pred 45 leti
Križani počastili sorojaka komandanta Marija Maganjo
Spomenik Mariju Maganji (zgoraj) in MPZ Vesna	(Foto Mario Magajna)
LABIN — Križani so vzorno počastili 45-letnico junaške smrti vaščana Marija Maganje, ki je padel pod fašistično kroglo v Pičnu pri Labinu. V nedeljo zjutraj so se odpeljali iz Križa z dvema avtobusoma proti Labinu, kjer jim je pred spomenikom padlim v NOB predsednik skupščine in tajnik Zveze borcev tov. Vrbanac orisal zgodovino Labinske republike in zgodovino NOB teh krajev. Križani so položili venec k spomeniku, na katerem je vklesanih 43 imen hrvaških in italijanskih vaščanov, padlih za svobodo, in počastili njihov spomin z enominutnim molkom, vmes pa je MPZ Vesna zapel žalostinko. Po ogledu mesta in kosilu v Rabacu so odšli v Pičen, kjer sta na glavnem trgu spomenika padlim vaščanom in kriškemu antifašističnemu borcu Mariju Maganji, komandantu II. udarnega bataljona 1. brigade Vladimir Gortan, ki je padel v tem kraju prav v teh dneh pred 45 leti. Tu so člani vaške Zveze borcev pripravili lep kulturni spored: najprej je nastopil mešani pevski zbor iz Pazina, nato so domači mladinci recitirali nekaj pesmi in nastopili v narodnih nošah z enodejanko v domačem narečju in foklornim plesom. Slavnostna govora sta imela Danilo Ačimovič in Arturo Calabria, predstavnik ANPI-VZPI iz Križa Gigi Bogateč (ki je izlet v Pičen tudi organiziral) pa se je zahvalil labinskim borcem za lepo svečanost in jim poklonil priložnostna darila. Sledil je nastop kriškega MPZ Vesna, ki je zapel nekaj partizanskih pesmi, nazadnje pa sta nastopila skupaj pazinski in kriški zbor. Sledilo je polaganje vencev k spomenikoma ob navzočnosti hčerke in sestre Marija Maganje ter vojaške častne straže, zatem pa tovariška družab-
nost	(M. M.)
Moja vas - prispevek k ohranjanju lastnih korenin in narečja
Mali natečajniki so radi obravnavali muce
ŠPETER — Ne le dež, tudi toča je klestila v nedeljo popoldne v Benečiji. Kot mnoge druge prireditve se je torej tudi Moja vas morala zateči pod streho, kritje pa je letos že 16. slovenskemu narečnemu natečaju nudila prostorna, a za tako množično manifestacijo premajhna veža špetrskega učiteljišča.
Študijski center Nediža si je tudi letos omislil res bogat program, ki pa ga ni mogel izpeljati do konca. Otroci - Moja vas je predvsem njihov praznik - pa so le prišli na svoj račun, ko je bilo na vrsti težko pričakovano nagrajevanje posameznih šol oziroma vseh malčkov in učencev, ki so se s spisi in risbami udeležili natečaja. Naj takoj navedemo nekaj podatkov, ki pričajo o izrednem uspehu natečaja. Moje vasi se je udeležilo 441 otrok (171 iz videmske pokrajine, 102 iz goriške in 168 iz tržaške) s 25 šol. Moja vas je torej v šestnajstih letih krepko prerasla beneški prostor in danes zajema ves zamejski otroški svet. Zaključna slovesnost pa se je razvila v pravi praznik otroške ustvarjalnosti in veselja, a delček te ustvarjalnosti boste zlahka zasledili v publikaciji Vartac, ki pona-tiskuje nekatere spise in duhovite risbe ter dokazuje, kako je tudi pri najmlajših potreba po izražanju v materinščini čedalje bolj občutena.
S tem v zvezi velja omeniti pozdrava, ki sta ju prireditvi prinesla župan špetrske občine Marinig in predsednik Gorske skupnosti Chiabudini. Oba sta namreč naglasila pomembnost take množične manifestacije, ki lahko veliko pripomore k ohranjanju lastnih korenin in narečja. Prav tako gre omeniti marsikateri glas iz občinstva, ki je opozoril, da skrbeti za narečje še zdaleč ni dovolj: glavno vprašanje današnjih mlajših benečanskih generacij je slovenski jezik in to vprašanje lahko reši samo slovenska šola.
Preidimo k nagrajenim. Omeniti vse posameznike bi bilo morda preveč, omejili se bomo samo na šole, vsem ostalim pa naj gredo zaenkrat naše iskrene čestitke. Posebne nagrade so dobile naslednje šole: srednja šola Ivan Trinko iz Gorice (pokal deželnega odbora), osnovna šola Šempolaj-Slivno (knjižni dar Občine Devin-Nabrežina), osnovna šola Bardo (fotoaparat, darilo tovarne Hobles), osnovna šola Ivan Pregelj iz Rupe (radiomagnetofon, darilo Občine Sovod-nje), dvojezična osnovna šola iz Špetra (mikroskop, darilo društva Ivan Trinko), osnovna šola Finžgar iz Barkovelj (magnetofon, darilo Slovenskega raziskovalnega inštituta), osnovna šola Ahten (globus, darilo Zveze slovenskih izseljencev), osnovna šola 1. maj 1945 iz Zgonika (knjižni dar Občine Zgonik), osnovna šola Srednje (radiomagnetofon, darilo Občine Srednje), osnovna šola Alojz Gradnik iz Repna (orodje, darilo Kmečke zveze) in 1. razred srednje šole iz Špetra (pisalni stroj, darilo tovarne Veplas).
Na nedeljski slovesnosti so podelili tudi literarno nagrado Laštro Landarske banke. Komisija, ki so jo sestavljali Giorgio Banchig, Aldo Clodig, Bruna Dor-bold, Živa Gruden in Jole Namor, pa je sklenila podeliti kar dve nagradi, in sicer Lucianu Chiabudi-niju in Pavlu Petricigu. Kot piše v obrazložitvi, je Luciano Chiabudini prejel Laštro Landarske banke za najboljši dosežek s področja besedne umetnosti, ki črpa iz življenja Beneških Slovencev, ter za prijetna in duhovita kramljanja, s katerimi spremlja bralce lista Dom že dolgo vrsto let. Pavel Petricig pa je bil nagrajen za najboljši dosežek na področju zbiranja in raziskovanja kulture in zgodovine Slovencev v videmski pokrajini, in sicer za knjigo Per un pugno di terra slava, v kateri je na dostopen in za branje prijeten način orisal nekatere ključne momente iz benečanske polpretekle zgodovine.
Kot smo že omenili, je bilo zaradi slabega vremena nemogoče izpeljati pestri program v celoti. Malčki iz miljskega vrtca in iz dvojezičnega predšolskega središča v Spetru, ki so skupno pripravili igrico 'Konko in umazani svet", so bili tako prikrajšani. Prireditelji pa so jim obljubili nastop že jeseni, torej še pred začetkom novega šolskega leta. V ta namen je tudi Pavel Petricig daroval svojo denarno nagrado. Na svidenje torej, prav tako veselo, jeseni, (ap)
Nov predsednik občinskega sindikata
ajveč časa namenili opravljenemu delu ln nalogam s področja prenove zveze sindikatov. Menili so, da so nekatere postavke s sindikalne liste prenizke (kot na Primer odpravnina ob odhodu v pokoj, ki znaša 5 milijonov dinarjev). Zahtevali so čimprejšnjo vpeljavo sindikalnih članskih izkaznic. Ce v republiki ne bodo kmalu, poskrbeli za to, se bodo skupaj z drugimi občinami v regiji odločili in sami naročili tisk članskih sindikalnih iz-aznic, so poudarili v razpravi na letni eji Na njej so razrešili dosedanjega Predsednika občinskega sveta ZSS Boža
A-U7.plA in 73 nooo«-, --J_1	1	.
iz, i uusnine organ je Portorož. Prav tako so s tajnim < vanjem izrekli zaupnico sekretarji črnskega sveta ZSS Sašu Majerju. B
Težave ob preureditvi koprske tržnice? Ne bo jih!
KOPER Ali bodo 1. avgusta res zaprli vse trgovine na koprski tržnici in jo sredi poletja začeli prenavljati? Se bo s celo tržnico zgodilo, kar se je lani 15. novembra s samopostrežno trgovino nekdanje Maloprodaje (današnje Emone-Jestvine), ki so jo zaprli in na vrata obesili listič: zaprto zaradi prenove. Do danes pa o prenovi trgovine, ki je bila prava zlata jama, ni ne duha ne sluha. Sanitarni inšpektorji so trgovino povsem upravičeno zaprli, nejasnosti v zvezi z lastništvom pa so pripeljale do tega, da se obnove nihče ni hotel lotiti. Občani so upravičeno nejevoljni, govorice, ki so se razširile, pa zbujajo novo bojazen in sicer, da bo v avgustu ena najbolj prometnih točk v Kopru - Ulica JLA - imela samo še eno trgovino z živili, samopostrežno trgovino Emone-Jestvine ob blagovnici Soča. Se bo to res zgodilo?
Milan Vergan, predsednik občinskega IS: »To se ne bo zgodilo, saj ne bomo dovolili, da bi avgusta na tržnici ribarnico in trgovine zaprli. Zgodilo pa se bo to kasneje, septembra, ko bo SGP Koper, ki je od Komunalnega servisa odkupil objekt tržnice, začel s celovito prenovo objekta v skladu z ureditvenim načrtom. Koper
potrebuje boljšo, urejeno tržnico in to bo do prihodnjega aprila tudi dobil.«
In kaj pravijo pri SGP Koper, ki je od maja meseca lastnik objektov na tržnici? Rajko Zigante, vodja tehničnega sektorja: »Bržčas se je glas o tem, da bomo tržnico 1. avgusta izpraznili, razširil zato, ker je moral Komunalni servis v roku treh mesecev prekiniti najemniška razmerja z dosedanjimi najemniki. To poteče 1. avgusta, vendar mi ne bomo nikogar "ven metali", saj imamo začetek del predviden v septembru mesecu. Vsi zainteresirani bodo torej na tržnici lahko ostali do 1. septembra, nakar bomo pričeli z obnovo. Tržnico bo pa treba res v celoti zapreti, saj je le tak način obnove oziroma povsem nove ureditve racionalen. Ob tem moram dodati, da bomo skupaj s Komunalnim servisom na eni ali drugi strani tržnice uredili prostor za prodajo na stojnicah. Torej bodo branjevke še naprej lahko prodajale. Seveda do prihodnjega aprila v drugačnih razmerah kot doslej.«
In kaj naj bi se zgodilo s koprsko tržnico do prihodnje pomladi? V skladu z idejno rešitvijo, ki so jo naredili v enoti Studio Izola (LIZ inženiring, Ljubljana) se bo
pokrit tržni prostor znatno povečal in to s približno 1000 na 2000 kvadratnih metrov (za trgovine, lokale), ob tem pa bo na območju, kjer je zdaj letni kino, mesto dobila se pokrita tržnica. Letni kino bodo v Kopru zaenkrat ukinili. Sicer pa se bosta tako levo kot desno krilo "razširili" za 8 metrov (sedaj sta široki po 8 metrov). Tako bo samopostrežna trgovina z okrog 640 kv. metri površine (trikrat večja od sedanje) bržčas na levi strani (kot sedaj), le da bo veliko večja. Prostori ribarnice bodo na podobnem mestu kot sedaj, le malo pomaknjeni proti samopostrežni trgovini in s pasažo, ki bo vodila na zaprto tržnico, ločeni od drugega dela (zdaj je tu skladišče, semenarna), kjer bodo dobile mesto prodajalne s sadjem in zelenjavo, kruhom, morebiti celo z malo pekarno itn.
Na tržnici bodo seveda ponudili tudi gostinske storitve, glede na razširitev pa bo možno tod urediti še manjše lokale s storitveno obrtjo, male prodajalne... Seveda bodo povsem na novo uredili tudi javne sanitarije. Odprt tržni prostor bodo na novo tlakovali, sicer pa tudi ves objekt na novo zgradili. Ostale bodo le arkade, ki jih ima tržnica že danes.
DUŠAN GRČA
Z včerajšnjega srečanja na Trgovinski zbornici
Izvajanje paketa je pospešilo gospodarski razvoj pokrajine
Tržaški gospodarstveniki so zmerno optimisti glede učinkov znanega t. i. paketa ukrepov za gospodarski preporod tržaške in goriške pokrajine. Predsednik Trgovinske zbornice inž. Gior-gio Tombesi je na včerajšnji skupščini krajevnih gospodarstvenikov in predstavnikov stanovskih organizacij precej pozitivno ocenil triletno izvajanje paketa za Trst in Gorico (parlament je zakon odobril januarja leta 1986) in se precej optimistično izrekel o napovedih in o ekonomskih trendih za prihodnje triletje. Ni sicer vse zlato, kar se sveti, "paket" pa je vendarle nekaj prispeval, da je tržaško gospodarstvo po hudi krizi iz začetka osemdesetih let vendarle počasi pogumno ubralo pot razvoja in pozitivne konjunkture, posebno na področju industrije, pristanišča in storitvenih dejavnosti.
Strokovnjaki Trgovinske zbornice so ob pomanjkanju uradnih podatkov iz vladnih virov posebej za to priložnost izdelali precej obširno analizo s statističnimi podatki o trenutnem gospodarskem položaju v naši pokrajini.
. Tudi iz te raziskave pa kot rečeno prj-haja do izraza dejstvo, da krajevni produktivni sektorji previdno kažejo prve, a ponekod že precej otipljive znake preporoda.
Tombesi je v svojem poročilu podčrtal, da so gospodarstveniki v teh treh letih precej smotrno izkoristili olajšave paketa in to kljub znanim polemikam in sodnim aferam okrog
vprašanja dajatev INPS, ki predstavljajo morda edino senčno plat na tem področju. Finančne in davčne olajšave pa ne zanimajo samo zasebnike in podjetja, nanašajo se tudi na poslovanje nekaterih javnih ustanov, posebno Centra za znanstvene in tehnološke raziskave in tržaške univerze. Posebno pozornost pa namenja paket (ustrezni državni zakon nosi številko 26) novim investicijam in novim produktivnim dejavnostim posebno na industrijskem področju, kjer igra prvenstveno vlogo ustanova za upravljanje tržaške industrijske cone EZIT. Raziskava Trgovinske zbornice je ugotovila, da je na Tržaškem v zadnjih treh letih zagledalo luč 34 novih gospodarskih pobud, pri čemer gre izključiti velika načrta za preosnovo škedenjske železarne, ki jo je pred kratkim prevzel podjetnik Pit-tini, in bivše rafinerije Aguile. Med nove pobude sodi tudi resanacija, če jo lahko tako imenujemo, velikega področja, kjer je nekoč stala tovarna Vetrobel. Tombesi je na včerajšnjem srečanju omenil tudi zelo pomembno vlogo Sklada za Trst, ki je sicer trenutno še brez predsednika, kar precej ovira njegovo polnopravno institucionalno funkcijo.
Včerajšnjega posveta so se udeležili tudi tržaški parlamentarci Agnelli (PSI), Bordon (KPI) in Coloni (KD), ki so se obvezali za enotni poseg pri ministru za industrijo, ki parlamentu še
vedno ni predložil po zakonu obveznega poročila o izvajanju paketa. Coloni je poudaril, da bo afera z dajatvami INPS prej ali slej rešena in zato je spodbudil gospodarstvenike, naj vztrajajo na poti, ki so jo ubrali pred tremi leti. Predstavnik PSI je izrazil prepričanje, da bo ministstvo za industrijo tudi vnaprej kazalo zanimanje za dosledno izvajanje paketa, poslanec Bordon pa je opozoril, da bi bil pretirani optimizem v teh razmerah škodljiv, zato je treba nadaljevati na poti realizma in dosežke ocenjevati po konkretnih rezultatih. Predstavnik KPI je tudi obžaloval dejstvo, da je Sklad za Trst več kot leto po deželnih volitvah še vedno brez predsednika.
Predsednik Trgovinske zbornice je izrazil željo, da bi v kratkem prišlo do koordinacije in do usklajevanja vseh novih pobud na gospodarskem področju ter dodal, da si gospodarski krogi mnogo obetajo od napovedanega zakona za razvoj obmejnih območij Furlanije-Julijske krajine. Ta zakonski normativ, ki ga je doslej odobrila le poslanska zbornica, naj bi po mnenju Tombesija dopolnjeval paket, čeprav pripada zadnja beseda senatu, kjer so evropske volitve, vladna kriza in razhajanja med večinskimi silami ohromila ves parlamentarni postopek. Slovenske gospodarstvenike je na včerajšnjem srečanju zastopal predsednik SDGZ dr. Vito Svetina.	e T
Ob tradicionalno muhastem vremenu
V Miljah spet oživelo Gledališče za otroke
Mednarodni festival Gledališče za otroke in deževno vreme: ta binom se v Miljah ponavlja iz leta v leto. Lani smo komajda »plavali« po visoki vodi, ki je zalila ulice mesteca, letos je bilo malce bolje, a kljub temu prirediteljem ni uspelo postaviti prve uprizoritve na Marconijev trg. Preselili so jo v Verdijevo dvorano, kar seveda ni isto kot nastop na osvetljenem belem trgu, kjer se gledališču prihulita še sugestija in romantika. No, vsemu navkljub pa smo vendarle dočakali odprtje fes-
Od včeraj na Pomorski postaji
Mednarodni seminar OZN o omejevanju katastrof
V kongresnem centru na tržaški Pomorski postaji se je včeraj začel tridnevni mednarodni seminar z naslovom »Mednarodno desetletje Združenih narodov za omejevanje naravnih katastrof«. Srečanje, ki se ga udeležujejo strokovnjaki z vseh koncev sveta, sta v našem mestu priredila UNDRO, urad Organizacije združenih narodov za pomoč v primerih hudih katastrof, in goriški Mednarodni inštitut za sociologijo ISIG, pokrovitelja seminarja pa sta italijansko ministrstvo za zunanje zadeve in Dežela FJK.
Deželno upravo je na včerajšnji otvoritvi tega pomembnega mednarodnega posveta zastopal odbornik Mario Brancati, ki se je v svojem posegu zadržal pri vlogi javnih ustanov v prevenciji katastrof in nesreč, tako naravnih kot tistih, ki jih povzročajo človeške napake in zmote. Pri tem je poudaril, da je potrebno poskrbeti za učinkovitejši odnos med znanstvenoraziskovalnimi centri in javnimi upravami, da bi tako prišli do skupne politike za prevencijo, ki bi omogočila ne samo ustrezne odgovore na emergen-ce, ampak predvsem korektno uporabo teritorija, s katero je moč predhodno poskrbeti za odstranitev morebitnih potencialnih vzrokov za katastrofe.
»Gre za precej težavno delo,« je poudaril Brancati, »ob katerem je treba
spontanim razvojnim procesom zastaviti meje, brez katerih ni mogoče izdelati preventivnih načrtov. Tega pa svet zunaj znanstvenih krogov največkrat ne more razumeti.«
Odbornik Brancati, ki je tudi predsednik mednarodnega inštituta ISIG, je med drugim napovedal, da je goriški inštitut oblikoval posebno raziskovalno enoto, ki je že pripravljena na sodelovanje pri programu OZN za omejevanje naravnih katastrof in ki ga bodo uresničevali v teku naslednjega desetletja. Namen tržaškega seminarja, ki se bo zaključil jutri, pa je prav v pripravi na naslednje desetletje, ki ga je 42. zasedanje Generalne skupščine OZN (decembra 1987) posvetilo pobudam za omejevanje naravnih katastrof.
Kje cepiti pse
V pesjaku KZE (Ul. Orsera 8) se nadaljuje obvezno in brezplačno cepljenje psov proti steklini, v okoliških občinah pa bodo cepili ves mesec julij po naslednjem urniku: v Nabrežini (v javni klavnici) vsak ponedeljek in sredo od 11. do 12. ure; v Zgoniku (na županstvu) vsak ponedeljek med 13. in 14. uro; na Colu (na županstvu) vsako sredo med 13. in 14. uro. KZE opozarja, da znaša kazen za kršilce predpisa o obveznem cepljenju kar 833 tisoč lir.
Upoštevala je opombe Dežele
Družba Finsepol predstavila prilagojene načrte za Sesljan
Predstavniki družbe Finsepol so v preteklih dneh predstavili upravi in gradbeni komisiji devinsko-nabrežin-ske občine načrte za Sesljanski zaliv, potem ko so jih prilagodili opombam Dežele v zvezi z varianto regulacijskega načrta devinsko-nabrežinske občine. Predstavniki družbe Finsepol so izročili tudi poročilo o vplivu tovrstnega posega na okolje, ki ga je sestavila skupina strokovnjakov pod vodstvom arh. Pietra Cordare.
Načrt ne predvideva bistvenih sprememb glede na načrt, ki je bil predstavljen pred nekaj meseci v Devinu. Vsekakor gre predvsem za spremembe v prid naravovarstvenega aspekta tega načrta. Omeniti velja, da bo načrtovano obmorsko cesto, ki naj bi povezovala zaliv s kamnolomom, zamenjala podzemska povezava. Infrastrukture ne bodo več tvorile enotnega polkroga, ampak bodo razdeljene v bloke, kar bo preprečilo razbitje t. i. "zelenega slapa", ki se spušča do morja. Spremembe zadevajo tudi parkirišča (črtali so umetno dolino) in cestne povezave.
Ob predstavitvi načrtov je predsednik družbe Finsepol dr. Ouirino Car-darelli poudaril, da namerava njegova družba začeti z deli čimprej in zagotovil, da nameravajo v vsakem primeru uresničiti celotni načrt. Župan Brezigar pa je ponovno zagotovil — kot je to že večkrat storil — da bodo načrti za Sesljanski zaliv imeli prednost pred
vsem drugim in pozval lastništvo, naj čimprej formalno predstavi načrte, da bo lahko stekel birokratski postopek za njihovo dokončno odobritev.
WWF za spremembo odseka avtoceste Sesljan-Nabrežina
Delegacija tržaške sekcije Svetovnega sklada za varstvo narave WWF, ki jo je vodila predsednica Lia Brautti, se je na nabrežinskem županstvu srečala z županom Brezigarjem in z odbornikoma za urbanistiko Rito Con-tento in za javna dela Igorjem Tuto. Sestanka se je udeležil tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Na srečanju so preučili načrte za avtocesto Sesljan-Nabrežina. Tržaška sekcija WWF je namreč predstavila prošnjo za spremembo omenjenega odseka, kar bi omogočilo zavarovanje nekaterih arheoloških in naravoslovnih bogastev tega območja. Gre predvsem za zavarovanje Pejce v Lašči, ki bi jo sicer pokril viadukt.
Upravitelji devinsko-nabrežinske občine so zagotovili podporo pobudi, soglasno pa so sklenili, da zaprosijo za sestanek z vodstvom družbe ANAS, na katerem bodo skupaj zahtevali spremembo avtocestnega odseka.
tivala, ki je po veljavi takoj za šibeniš-kim, kar pomeni drugi v Evropi in med prvimi na svetu. To pa že nekaj pomeni. Predvsem to, da so si Milje v dvanajstih letih prireditve pridobile ugled v vsedržavnem in mednarodnem okviru in tudi zaradi tega prihajajo gostovat ugledne skupine, čeprav je festivalski denarni fond skromen in šteje le okrog 160 milijonov lir, kar je v primerjavi s poldrugo milijardo operete prava malenkost.
Na to je opozoril miljski župan Cla-udio Mutton, ki je v lepi Beneški hiši v nedeljo odprl festival. Ob njem so bili organizatorji in poslanec Willer Bordon, ki je pred več kot desetletjem prvi verjel v izrazno moč in poslanstvo gledaliških prireditev v Miljah. Mutton je v svojem nagovoru sicer potožil, da je letošnja festivalska izvedba po zunanjem lesku nekoliko v zatišju, čemur je vzrok miljska politična kriza, je pa festival vsebinsko bogat in kakovosten. Priznanje gre tisti skupinici zanesenjakov, ki z nekoliko norosti v sebi še verjamejo besedi, odrskemu izrazu in torej resnici. Zaradi vsega tega, je poudaril Mutton, prireditev ni samo last Milj in Trsta, temveč vse dežele in še naprej — države.
V dnevih festivalskega dogajanja (do vključno petka, 7. julija) se bo v Miljah in okolici zvrstilo toliko dogodkov, da jih ni mogoče niti omeniti. Oblikovale jih bodo skupine iz Italije, Kube, Argentine, Francije, Bolgarije, Jugoslavije, Anglije in Belgije ter popestrile miljske popoldneve in večere, zabavale otroke in odrasle. Glavni del sporeda bo seveda v večernih urah z osrednjo predstavo na Marconijevem trgu ob 21.30 (če bo le vreme dopuščalo). Skratka, veliko dogajanja! Da je to res, vzemimo za podkrepitev naše trditve današnji spored. Danes se bo v Miljah zvrstilo kar 12 gledaliških prireditev z začetkom ob 10. uri in koncem opolnoči. Iz te gostote bomo potegnili le nastop argentinske skupine Calidoscopio, ki bo ob 21.30 predstavila »Zgodbe iz Argentine«, uprizoritev, ki z glasbo razmišlja o izseljeništvu. Skratka, bogati gledališki dnevi za vse okuse in vse starosti, (mč)
Na sliki (foto Križmančič) utrinek z nedeljskega začetka otroškega gledališkega festivala v Miljah.
V okviru harmonikarske šole Glasbene matice
Ansambel Synthesis 4 »vžgal« občinstvo v Boljuncu
S hidrogliserjem od jutri do Milj in do Sesljana
Hidrogliser novoustanovljene pomorske družbe »Aliscafi Alto Adriati-co« bo od jutri naprej vsak dan, razen torka, povezoval Trst z Miljami in Sesljanom. Iz Milj bo hidrogliser odpotoval ob 7.30 in ob 13.40, iz Trsta pa ob 13.10 in ob 19. uri. Vozovnica bo stala dva tisoč lir. Iz Trsta proti Seslja-nu bo hitri turistični čoln, ki lahko pelje do 70 potnikov, odpotoval ob 9., 14. in 18. uri, iz Sesljana v Trst pa ob 9.30, 14.40 in 18.30. Enosmerna vozovnica bo stala 3.500 lir. V kratkem bo družba »Aliscafi Alto Adriatico«, pri kateri sodeluje tudi tržaški poslovnež Ouirino Cardarelli, povezala Trst s Porečem, v načrtih pa ima tudi povezave še z nekaterimi ostalimi istrskimi turističnimi središči. Hidrogliser bo odplul od Pomola Fratelli Bandiera v neposredni bližini Pomorske postaje.
Trst je v poletni sezoni po morju povezan tudi z Barkovljami in Grljanom. Iz Pomola Pescheria ob ribarnici odpluje šestkrat na dan motorna ladja »Miramar«, ki je last Bruna in Silvie Radoicovich. »Miramar« odpluje iz Trsta ob 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.30 in 18.30. Plovba do barko vij anskega por-tiča traja približno dvajset minut, ladja, ki lahko pelje največ 60 potnikov, pa nadaljuje nato pot do Grljana. Vozovnica za vožnjo od Trsta do Barko-velj stane 1.500 lir, od Trsta do Grljana 2.000 lir in od Grljana do Barkovelj 1.500 lir.
Harmonikarska šola Glasbene matice je svojo visoko raven ob koncu sezone potrdila z dvema ansambelskima nastopoma. Prvi je bil preteklo sredo, ko je v Kulturnem domu na Proseku nastopil ansambel Prosek-Kontovel, drugi pa v petek zvečer v gledališču France Prešeren v Boljuncu, kjer se je številnemu občinstvu predstavil ansambel Synthesis 4.
Ansambel vodi prof. Klavdij Furlan in v sedanji sestavi nastopa kakih 5 let. Sestavlja ga 18 harmonikarjev, pri koncertnih izvedbah pa ga po potrebi dopolnjujejo še klavir, elektronske orgle in tolkala, skupno torej okrog 23 članov. Za razliko od glede na število
bolj komorno zastavljenega proseško-kontovelskega ansambla, je Synthesis 4 že kar mogočen harmonikarski zbor s temu primernim zvočnim volumnom in interpretacijskim pristopom. Kot smo lahko že brali, ima ansambel za seboj kar bogato dejavnost, ki ga je samo v tej sezoni popeljala večkrat v Slovenijo, kjer je med drugim sodeloval na zaključnem koncertu Dnevov slovenske zamejske kulture v Ljubljani z neposrednim tv prenosom, na Koprskih srečanjih, v Pulju na tekmovalnem Srečanju harmonikarjev, posebno odmevno pa je bilo njegovo gostovanje pri slovenski narodnostni manjšini na Madžarskem 23. aprila.
Za svoj zaključni nastop v gledališču France Prešeren v Boljuncu se je ansambel namenoma odločil za nekoliko lažji, bolj popularen spored izvirnih ali za harmonikarski ansambel prirejenih skladb, vendar pa zato v izvajalskem oziru nič manj zahtevnih. Začel je z Brehmovim Tangom in z lepo zniansiranim in lahkotno ritmiranim muziciranjem nakazal svojo zvočno uglajenost, že druga skladba, Šišakove Koncertne variacije, pa mu je omogočila, da je v začetnem fortissimu razprostrl svoj mogočni zvočni lok in z lepo grajenimi crescendi in diminuen-di tudi dobro dinamiko.
Aleksej Mahnič je nato kot prvi od dveh solistov zaigral Zurbinovo Koncertno burlesko s kar mojstrskim obvladanjem klaviature v lahkotnem in pestrem muziciranju. Sledila je v svoji razigranosti fino interpretirana Klet-scheva Burlesgue, nato pa Schwenc-kova Glenn Miller Story, splet ameriških motivov iz šestdesetih let v raznih pretežno slow plesnih ritmih v lepi dinamični izvedbi.
Drugi solist večera, Maurizio Mar-chesich, je zaigral finale iz Semionove Donske fantazije in z mojstrskim obvladanjem izraznih možnosti harmonikarske igre pričaral skrivnostno melodičnost, obenem pa vso lepoto ljudske kozaške plesne motivike v vsej njeni rapsodični razsežnosti.
Tango Astorja Piazzolle je očitno ansamblov konjiček, pa ne samo zato,
ker ga je ponovil v dodatku, pač pa zato, ker ga zna interpretirati z nežno intimnostjo in z dinamičnim prenašanjem vodilnega motiva z ene na drugo harmoniko ali skupino in ob podpori klavirja in tolkal ter z udarjanjem dlani po mehih doseči kar se da eleganten ritem.
Poklon Gershwinu v priredbi Renata Buia z začetkom in koncem iz melodij svobodno povzete mojstrove popularne Simfonije v modrem in vmesnimi variacijami na Gershvvinovo temo, je ansambel Synthesis 4 razgrnil ves svoj harmonikarski razpon in zvočno barvitost, večer pa je sklenil z bolj umirjenimi temami Mohrovega Florentinskega koncerta, v katerih je prihajal občasno do izraza kar bachov-ski orgelski zvok harmonik ob podpori elektronskih orgel, sicer pa tudi dobro oblikovani pianissimi in živahno hitri in zvočno krepki motivi.
Pod sugestivnim vodstvom dirigenta Klavdija Furlana je celotni ansambel muziciral lahkotno in sproščeno, morda prav zato tu in tam tudi nekoliko manj zbrano, a je potrdil, da imamo v njem ansambel, ki se lahko koncertno predstavi kjerkoli in bo povsod tudi "vžgal" občinstvo, kar se je seveda zgodilo tudi tokrat v Boljuncu.
(j. k.)
Na sliki (foto Magajna) ansambel Synthesis 4 na koncertu v Boljuncu.
Zelo neobetaven začetek počitnic
Burja zapihala kot pozimi morje pa so prekrile alge
Matura na učiteljišču Slomšek
Od ekspresionizma do enačb vendar v obliki razgovora
Čas počitnic se ni mogel začeti slab-. še, kot se je letos za turiste, izletnike in tudi za turistične delavce. Severni del Jadrana so zajele alge, poleg tega je tudi vreme nemogoče in nevarno za tiste, ki se podajo na morje.
V nedeljo je kopalce sprejelo rumenkasto in sluzasto morje. Tržaški zaliv so' preplavile alge, ki jemljejo voljo do kopanja, hkrati pa močno skrbijo strokovnjake. Pet do šest metrov visoka plast alg, ki plava tik pod površino, pa ne odvrača samo od kopanja
Požar, ki je nastal v nedeljo popoldne v upepeljevalniku pri Sv. Soboti, Tržačanom ne bo povzročil večjih ne-yšečnosti. Že včeraj ob 14. uri sta začeli delovati dve peči, tretjo pa bodo vklopili verjetno že danes proti večeru. Nobena od peči ni bila poškodovana, ker pa so bile zaradi gašenja poža-fa izklopljene in so se torej ohladile, je vodstvo SASPI to izkoristilo, da je na eni peči opravilo običajna vzdrževalna dela. Gre predvsem za mehansko odstranjevanje žlindre, ki se zbere na dnu peči. Pri tem moramo opozoriti, da za običajne potrebe upepeljeval-nika delujeta le dve peči, tretja pa je bolj rezervnega značaja.
Ogenj je vsekakor poškodoval električno napeljavo, kar je preprečilo delovanje ene od dveh grabilnih naprav, ki na avtomatskem nosilcu prenašajo odpadke iz ogromnih deponij v požiralnik. Kot sta nam včeraj povedala odgovorni pri podjfetju SASPI Giulia-no Umer in tehnik občinske smetarske službe Elio Melon, je požar nastal Prav v požiralniku, potem ko je avtomatska žlica spustila vanj posodo, najverjetneje posodo, v kateri je bila vnetljiva tekočina. Ko je posoda prišla v stik z visokimi temperaturami, je nastala ekplozija. »Kot da bi počila velika molotovka,« je ugotavljal Melon. Plameni, ki so nastali v eksploziji, so Planili skozi požiralnik in prižgali smeti. Ker je šlo za več stotov odpadkov, je nastal gost oblak dušljivega
in s tem škoduje turističnim delavcem, pač pa so alge postale pravo zlo tudi za ribiče, saj se sluzasta snov oprime mrež, ki se tako trgajo. Vzroki za cvetenje alg so različni, znanstveniki pa so si edini, da na prekomerno cvetenje vplivata vreme in onesnaženo morje. Letošnja topla zima in strupene snovi, ki jih je v Jadranu vedno več, povzročajo pojav, ki je bil nekoč izjemno redek, danes pa se redno ponavlja. Posledice cvetenja alg so močno opazne, združene s slabim vremenom pa resno
dima, ki se je še včeraj zjutraj dvigoval nad upepeljevalnikom in povzročil krajevnemu prebivalstvu ogromno nevšečnosti. Dim se je v popoldanskih urah porazgubil, gasilci pa so še vedno pazili, da se iz tlečih smeti ne bi razvilo novo gorišče. Gasilci so od nedelje popoldne stalno močili tleče odpadke, njihovo delo pa je bilo težko, saj je gorelo na stote in stote smeti. Pri gašenju pa je imelo nadvse pomembno nalogo osebje smetarske službe in podjetja SASPI, ki je zjutraj začelo odstranjevati odpadke, tako da so gasilci lahko gasili tudi v globini.
Toplota je popolnoma uničila jeklena vrata, škoda je tudi na notranji električni napeljavi, nepoškodovane pa so ostale gradbene strukture. Škodo bodo dokončno ocenili v prihodnjih dneh, Umer je vsekakor zagotovil, da bodo čez nekaj dni popravili drugo grabilno napravo. Včeraj so odpeljali v Topogliano in Corno di Rosazzo 1200 stotov odpadkov. Tja jih bo tržaška občinska uprava prevažala tudi v naslednjih dneh, dokler pač ne popravijo druge grabilne naprave. Kot rečeno, so že včeraj popoldne začele delati nekatere skupine smetarske službe, do jutri pa naj bi mesto bilo v glavnem čisto. Posledice torej niso tako hude, kot se je še včeraj zjutraj zdelo. Če bi namreč tudi druga grabilne naprava ne delovala, bi bilo upepeljevanje po-
ogrožajo letošnjo turistično sezono. Alge namreč niso prekrile le našega zaliva, ampak vso obalo Istre do južnega dela Lošinja. Tako ob italijanski kot ob jugoslovanski obali so tako zabeležili. padec števila turistov, ki glede na lansko leto znaša 40 odstotkov.
Kopalce in počitniške kapitane pa moti tudi slabo vreme. Nevihte so že vsakdanje, včeraj pa je zapihala močna burja s sunki do 62 kilometrov na uro. Prav burja je povzročila več težav počitniškim kapitanom. V nedeljo je moral izvidniški čoln pristaniškega poveljstva dvakrat poseči in reševati čolne, ki so se znašli v težavah, včeraj pa je bil v nevarnosti čoln, ki je plul v bližini Ždobe. Na pomoč so mu poslali izvidniški čoln, vendar se je posadka, ki je bila v težavah, le znašla in zaplula na varno v pristanišče v Gradežu.
Počitniški kapitani morajo vsekakor paziti, saj je vreme muhasto, vetrovi pa lahko poskrbijo za grenka presenečenja. Tržaški zaliv je navadno podoben velikemu jezeru, ko zapiha burja ali pa se privalijo nevihte, pa je prav ta zaliv lahko zelo nevaren, predvsem tam, kjer je morje nizko. Pogosto se na primer izletniki znajdejo v težavah pri izlivu Soče, kjer se valovi lomijo ob peščenem dnu, burja pa odnaša čolne proti nevarnim sipinam. Vsekakor mora biti previdnost prvo pravilo nedeljskih kapitanov in mornarjev.
Na sliki (foto Križmančič) sluzasta plast alg v miljskem portiču.
polnoma ustavljeno. Da bi preverili nastali položaj in se dogovorili za nujne ukrepe, so se včeraj zjutraj sestali na Občini župan Richetti, odgovorni za zdravstvo pri KZE Botteghelli, načelnik gasilcev Cresci, odbornik D A-more in inž. Devescovi. Med drugim so ugotovili, da bi se prebivalci morali z večjo pozornostjo posluževati zbiral-
Mature se na večini slovenskih .višjih srednjih šol bližajo h koncu. Za dijake bo to konec velikega strahu, saj gre za preizkušnjo, ki se je vsak boji, pa čeprav ni več tistih "strašnih" matur, ki so z zidovi podatkov ločevale "zrele" od "nezrelih". Vsi so potem mnogo let sanjali resnobne obraze komisarjev, pedantna vprašanja in svoje tresoče se odgovore. Oddahnili pa se bodo tudi profesorji, saj so tudi zanje mature nelahko in utrujajoče breme.
nikov in ne odlagati vanje razpršilcev ali posod s topilnimi tekočinami, kar je po vsej verjetnosti povzročilo požar. O neustreznosti upepeljevalnika in nevšečnostih, ki jih povzroča krajevnemu prebivalstvu, pa je na sinočnji občinski seji spregovoril načelnik komunistične svetovalske skupine Mau-rizio Pessato.
Obraz novih matur, čeprav je formula razgovora veljavna že dvajset let, se ni bistveno spremenil, kar lahko opaziš tudi če se po mnogih letih vrneš na kraj "prizorišča". Obiskali smo slovensko učiteljišče Anton Martin Slomšek, prišli pa smo ob zaključku dneva, tako da je bila večina dijakov že zadovoljno sproščena. Zadnja dijakinja je prišla pred komisijo dovolj samozavestno. Kot glavni predmet si je izbrala slovenščino, komisija pa ji je dodelila matematiko, kar je za "sloveniste" pogostokrat kočljiva ovira, ali vsaj pravijo, da je tako.
Spraševanje se je brez težav spremenilo v kolokvij, profesorica je spraševala z zelo vljudnim in pomirjajočim tonom, dijakinja pa je bila dobro pripravljena. Beseda je stekla o ekspresionizmu in razlikah, ki so ločile novo strujo in njene zagovornike od moderne. Dijakinja je dobro povedala o ekspresionistični razklanosti in močnih tonih, pot od ekspresionizma do Kosovela je bila povsem logična in naravna. Govor je bil predvsem o "prvem" Kosovelu, o njegovih kraških pesmih in o pesmih na narodno in socialno tematiko. Dijakinja je znala povezati pesnikove motive s slutnjo smrti, ki je spremljala Kosovela na kratki a plodni življenski poti. Dijakinja je znala razčleniti tudi posamezne pesmi in jim dati primerno razlago. Po nekaj vprašanjih o konstruktivističnem pesnikovem obdonju je profesorica želela vedeti, kako se je ekspresionizem odražal v dramatiki. Dijakinja je omenila Gruma in njegov znameniti Dogodek v mestu Gogi. Potem je bil na vrsti Alojz Gradnik in tudi tega pesnika je dijakinja dovolj dobro poznala, vedela je za njegove značilnosti in za pomen, ki sta ga zanj imela ljubezen in smrt. Profesorica se je ustavila še pri tržaških avtorjih, dijakinja pa je dokazala, da pozna tako Rebulo kot Pahorja.
Prvi del izpita je dijakinja opravila več kot zadovoljivo, več težav je imela z matematiko, z enačbami, geometrijskimi liki in formulami. Ko pa je prestala tudi to preizkušnjo, je bilo jasno, da je maturo dobro opravila. Zadovoljna je pohitela na hodnik, kjer so jo obkrožile sošolke in ji čestitale.
Na sliki (foto Magajna) utrinek z včerajšnjih izpitov na učiteljišču.
Že jutri naj bi smetarska služba normalizirala položaj
Požar v upepeljevalniku pri Sv. Soboti
Gost oblak dima je krajevnemu prebivalstvu povzročil hude nevšečnosti
Paolo Ghersina novi član občinskega sveta
Novoizvoljena evropska poslanka Adelaide Aglietta je sinoči odstopila iz tržaškega občinskega sveta in se bo sedaj v celoti posvetila delu v Strasbourgu, saj se bo v kratkem odrekla tudi mestu v poslanski zbornici. Njeno mesto je prevzel mladi Paolo Ghersina, ki je bil lani podobno kot Agliet-tova izvoljen na mestni zeleni in laični listi. Novi občinski svetovalec je dolgoletni član radikalne stranke in je tudi med pobudniki ustanovitve Zelene liste s simbolom mavrice. Agliettova se je zelo posvečala mandatu občinske svetovalke in je pozorno sledila problemom sožitja, pri čemer je pokazala veliko občutljivost do odprtih vprašanj slovenske manjšine. Kot nam je povedala, bo vsekakor še redno prihajala v Trst in sledila tukajšnjemu političnemu življenju. Sinoči je prišlo tudi do zamenjave v vodstvu socialistične svetovalske skupine, ki jo bo odslej naprej vodil svetovalec We-ber. Slednji nadomešča Perellija, ki je pokrajinski tajnik Craxijeve stranke.
Občinski svet je včeraj med drugim odobril tudi okvirni načrt za gradnjo bazena pri Sv. Ivanu in to na področju nekdanje konjušnice. (st)
Sardinci napovedali rotacijo evroposlancev manjšinske liste
Politični tajnik Sardinske akcijske stranke je včeraj uradno napovedal, da bo Mario Melis, edini zastopnik manjšinske liste Federalizem, ki je bil izvoljen v Strasbourg, po treh letih zapustil evropski parlament. Melis, ki je bil pet let predsednik sardinske deželne vlade, bo odstopil v skladu s sporazumom o rotaciji evropskih poslancev, ki so ga podpisale manjšinske in avtonomistične skupine iz volilnega kartela Federalizem. Prvi neizvoljeni na tej listi v volilnem okrožju južne Italije je nekdanji predsednik sardinskega deželnega sveta Piretta, na drugem mestu je Caveri iz Doline Aoste, na tretjem predstavnik Unione del popolo Venelo Beggiato, na četrtem mestu pa Južni Tirolec Benedikter.
V Nabrežini se bo 17. julija začel običajni poletni živ žav
Za čim bolj popolen razvoj otroka je danes nujna tudi organizirana rekreacija. Njej posvečamo večjo pozornost med šolskim letom, ko naše šolarje zaposlimo še z najrazličnejšimi izvenšolskimi dejavnostmi. Počitnice pa so čas za zabavo in oddih. Če poteka počitniška rekreacija ne le v sproščenem razpoloženju in v prijetni družbi, ampak tudi v sklopu organizirane dejavnosti, je zabava še prijetnejša in vsestranska otrokova pridobitev. Tovrstne dejavnosti potekajo v poletnih središčih in kolonijah.
V Nabrežini so v okviru društev Sokol in Igo Gruden začeli z organizacijo poletnega središča že pred devetimi leti. V teh letih se je v njem zvrstilo več kot sedemsto otrok, ki so prihajali iz vseh vasi devinsko-nabrežinske občine. Zadnja leta pa ga obiskujejo tudi otroci iz Križa, s Proseka in Kontovela.
Poletni živ žav bo letos v Nabrežini na društvenem igrišču od 17. do 28. julija. Otroci bodo od 8.30 do 13. ure zaupani v varstvo desetim animatorkam, ki imajo na tem področju večletne izkušnje. Za malčke, ki bodo prihajali iz okoliških vasi, bo poskrbljeno tudi za prevoz. Urnik prevozov bo pravočasno objavljen v Primorskem dnevniku.
Večino prijavnic, ki so jih animatorke porazdelile po osnovnih šolah in vrtcih, so starši že izročili vodstvu središča. Zamudniki pa naj jih čimprej oddajo v trgovinah Aleksandra ali Lara v Nabrežini. (Z. L.)
Najprej je razbil steklenice nato pa obdelal še natakarja
V piceriji »Melara« v Ul. Marchesetti 12/1 je v nedeljo proti večeru bilo zelo vroče. Da se je zvišala temperatura ni poskrbela narava, pač pa 38-letni Eligio Ciacchi iz v Ul. Diaz 8. Moški je vidno vinjen zahteval pijačo, vendar lastnica picerije, 38-letna Antonietta Buono, mu ni hotela ugoditi. To je Ciacchija tako razburilo, da je začel razbijati vseprek. Uničil je steklenice, kozarce, šipe, pač vse, kar mu je prišlo pod roko.
Še najbolj napeto pa je v lokalu postalo, ko se mu je približal 38-letni natakar Giorgio Adamič. V odgovor na njegovo prigovarjanje, naj pač neha s takim početjem, mu je Ciacchi s pestjo razbil očala in ga s steklom ranil po rokah. Ko se mu je zazdelo, da je norenja v lokalu dovolj, se je spravil še na vespo, ki je bila parkirana na ulici. Vrgel jo je na tla in jo začel brcati.
Medtem so na poziv lastnice prihiteli policijski agenti, ki so imeli precej dela, da so ga spravili v izvidniški avto. Preden so ga pripeljali do glavne bolnišnice, pa jih je za nameček še opsoval in žalil. Ciacchija so s pomočjo pomirjeval
Sindikati CGIL-CISL-UIL so včeraj preklicali štiriindvajseturno stavko prevoznega sektorja. Mestni avtobusi bodo torej danes redno vozili. Stavko so zvezni sindikati preklicali, potem ko so od ministra Santuza prejeli zadovoljiva jamstva za obnovitev delovne pogodbe.
nato sprejeli na ortopedski oddelek, kjer so mu napovedali, da bo okreval v dveh tednih, saj se je med razbijanjem porezal po rokah in telesu. »Podvig« pa se zanj ne bo končal z ozdravitvijo: pred sodniki se bo moral braniti cele kopice obtožb. Tudi Adamič bo ozdravel v 15 dneh, vendar njega niso sprejeli v bolnišnico in od njegove prijave bo odvisno, če bodo Ciacchiju sodilu tudi zaradi po-vzročitne telesnih poškodb.
■ V hotelu Europa pod Nabrežino
bodo danes ob 18.30 predstavili nov projekt Mednarodne višje šole za visoke študije SISSA za ustanovitev tako imenovanega Inštituta za inteligentne sisteme.
Novost je ob svojem zadnjem obisku v Trstu, 26. maja letos, napovedal minister za znanstveno raziskovanje Antonio Ruberti, ki naj bi se po napovedih tudi sam udeležil današnje predstavitve. Podrobneje pa bosta o načrtu in njegovih ciljih govorila gost z Inštituta za tehnologijo v Massac-hussetsu prof. Emilio Bizzi in direktor tržaške SISSA prof. Daniele Amati.
TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje svojcem ob izgubi našega dragega Sergija Juriševiča.
Kljub dežju, ki jim je preprečil nastop
Miljski malčki vrnili obisk vrstnikom iz vrtca v Špetru
Otroci, starši in vzgojiteljici slovenske sekcije otroškega vrtca v Miljah so v nedeljo obiskali Špeter v Beneški Sloveniji. Obisk je bil že dalj časa predviden, saj so otroci miljskega vrtca skupaj z otroki dvojezičnega predšolskega središča iz Špetra naštudirali igrico z naslovom »Konko in umazani svet« ter se z njo predstavili na Veselici, ki jo vsako leto ob koncu sezone in šolskega leta priredi Društvo Slovencev miljske občine.
No, prav to igrico bi bili morali otroci skupaj ponoviti na prireditvi, povezani s podeljevanjem nagrad na-tačaja »Moja vas«.
Vse je potekalo v najlepšem redu, sta nam po telefonu povedali vzgojiteljici Tamara in Rossana. Tokrat so svoje otroke spremljali prav vsi starši. V Spetru so se srečali s starši otrok špe-trskega vrtca in še okrepili prijateljske stike in vezi. »Celo kopanje v Ne-diži so si nekateri privoščili. Razpoloženje je bilo torej res zelo veselo in prijetno.«
In ko je bilo že vse nared, ko je bilo na prostem že vse pripravljeno za starše in številne goste, je začelo deževati. Gost dež je lil kar dve uri, tako da so morali organizatorji tisti del prireditve, ki je predvideval govore in podeljevanje nagrad, preseliti v dvorano, medtem ko je morala igrica najmlajših na žalost odpasti.
»Mislimo pa, da je bil naš izlet v Beneško Slovenijo kljub vsemu uspe-
šen. Vrtca sta še okrepila odnose, ki ju povezujejo; starši otrok pa so postali prijatelji in marsikdo od njih je prvič od blizu videl Benečijo in spoznal jije-no stvarnost.«
Ker ni bilo igre, so se vzgojiteljice obeh vrtcev dogovorile, da bi jo predvajali na jesen, ko bo v Benečiji praznik kostanja. Takrat bodo torej miljski otroci šli zopet na pot v Špeter, kjer so se vedno dobro počutili in kjer imajo že svoje dobre prijateljčke.
»Pa še to zapišite, da smo se pretekli petek srečali s starši in otroci ob pizzi. Tu smo tistim, ki bodo v novem šolskem letu začeli hoditi v osnovno šolo, dali posebno diplomo; vsi pa so dobili majice, na katerih je bil narisan dinozaver Konko.« In v teh majicah so otroci odšli tudi v nedeljo v Špeter. A ne povsem zastonj! (N. L.)
POPRAVEK
V članek za 70-letnico tov. Dušana Košute se mi je vrinila neljuba pomota. Podjetje Franca Terčona ni delalo neposredno za OF, pač pa je bilo prisiljeno delati za organizacijo TODT. Res pa je, da so pri tem podjetju preko Dušana Košute in organizacije OF s ponarejenimi podatki o starosti zaposlili kako desetino mladoletnikov, da so lahko s svojim zaslužkom pomagali družinam, ki so imele svojce pri partizanih. Za pomoto se opravičujem, (j. k.)
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1989/90 v Trstu sledeče tečaje:
1.	za uradnike s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur)
2.	za uradnike v podjetjih import - export - 1. letnik (1200 ur)
3.	za uradnike v podjetjih import - export - 2. letnik (1200 ur)
4.	za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200)
5.	za marketing in managament (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
6.	za bančno tehniko (30 ur)
7.	za operaterje v zunanji trgovini (40 ur)
8.	nemščine za prosto uporabo (120 ur)
9.	za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
10.	personal computing (160 ur)
11.	za animatorje na družbenovzgojnem področju (80 ur)
12.	za naravoslovne vodiče (300 ur) - pogoj za vpis višja srednja šola
13.	za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur)
14.	za biodinamiko (30 ur)
15.	za splošno živinorejo (30 ur)
16.	čebelarstva (60 ur)
17.	enologije (30 ur)
18.	za splošno kmetijstvo (150 ur).
Vpisovanja in podrobnejše informacije do 21. julija na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški domJ, tel. 577941 (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941.
		
gledališča		kino
VERDI
Poletni festival operete 1989 - V petek, 7. julija 1989, ob 20.30 (red O) bo na sporedu premiera Kalmanove opere GROFICA MARICA. Dirigent Janos Ko-vacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi. V soboto ob 20.30 ponovitev.
ROSSETTI
Danes, 4., (red O) in jutri, 5. julija, (red R) ob 21. uri bo v okviru festivala operete nastopila skupina BALLETS DE MONTE CARLO. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V četrtek, 6. julija, ob 21. uri bo na sporedu BERLINER KABARETT MARIE MALLE.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
Jutri, 5. t. m., ob 20.30 bosta na sporedu DVE ENODEJANKI IN SICER LA VEDOVA NERA Carla Terrona in GRI-SAGLIA BLU Sergia Velittija, v katerih ima glavno vlogo Ariella Reggio. Režiser Mario Licalsi.
Vstopnice so v prodaji pri UTAT — Pasaža Protti — in pri blagajni gledališča Cristallo — Ul. Ghirlandaio.
GRAD SV. JUSTA
Pod pokroviteljstvom Tržaške avtonomne letoviščarske ustanove bo jutri, 5. t. m., ob 21.30 ponovitev glasbenega varieteja SALOTTO CARMEN s Simono Marchini.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo od 20. do 26. avgusta vršil v Mariboru seminar o slovenskem jeziku in kulturi za profesorje, učitelje in vzgojiteljice. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti vložiti na skrbništvo ali na ravnateljstva najkasneje do 8. julija.
Sindikat slovenske šole obvešča, da so objavljene.na skrbništvu začasne lestvice za suplente osnovnih šol in neuč-nega osebja. Rok za morebitne prizive traja pet dni. Dokončne lestvice bodo objavljene predvidoma čez mesec dni.
Urad SSS, Ul. Carducci 8/II, posluje s sledečim urnikom: torek od 17. do 18. ure ter četrtek od 11. do 12. ure.
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1989/90 do vključno 7. julija.
ARISTON - 21.30 Prima di mezzanotte,
r. Martin Brest, i. Robert De Niro, Charles Grodin.
EXCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., □
EXCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, i. J. L. Curtis.
LJUDSKI VRT - 21.15 Ricercati, ufficial-mente morti.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Scarlatti, srh.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 La lettrice, r. M. Deville, i. M. Miou, □
NAZIONALE III - 16.10, 22.15 L'animal sex, por., □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Provoca-zione, □□
MIGNON - 16.30, 22.15 Marrakesh ex-press, i. Diego Abatantuono.
EDEN - 16.00, 22.00 Le delizie di Sodoma, pom., □ D
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 16.00, 22.10 Un grido nella notte, i. Meryl Streep.
LUMIERE PICE - 18.00, 22.15 Splendor, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroian-ni, Massimo Troisi.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Big, kom., ZDA, r. P. Marshall, i. T. Hanks, E. Perkins.
RADIO - 15.30, 21.30 Sex Trophy, pom.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D D
razstave
V	pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE.
KD Vesna in Kulturno združenje Ita-lija-MongoIija vabita v Dom A. Sirka v Križ na razstavo »MONGOLIJA: spoznajmo državo in narod«. Na ogled so fotografije in mongolske narodne noše.
V	okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu 'slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134.
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIAMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ANTON TOMAŽ LINHART
ŽUPANO VA MICKA
Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Predstava na prostem
V četrtek, 6. julija, ob 21. uri — DOLINA— Park Male brce
* * *
HUGO VON HOFMANNSTHAL
SLEHERNIK
Režija: MARIO URŠIČ
Premiera na prostem v soboto, 8. julija, ob 21. uri Ponovitev na prostem v nedeljo, 9. julija, ob 21. uri
na REPENTABRU
Omogočili denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri S D G Z
izleti
Ob prejemu plakete ZZB NOV Jugoslavije čestitajo
DRAGU SLAVCU
vsi domači
čestitke
ŠZ Bor najiskreneje čestita svojemu bivšemu predsedniku
DUŠANU KOŠUTI
ob njegovem lepem življenjskem jubileju.
Danes praznuje rojstni dan MARIJA VIŠNJEVAC. Vse najboljše ji želijo Gina, Romana; in Berta.
V Repnu danes mož oz. oče MARIO svoj praznik slavi. Še veliko let zdravja mu želijo vsi iz družine.
Danes praznuje v Nabrežini 18. rojstni dan ADRIJANA. Ob tem lepem prazniku ji čestitajo in voščijo vse najboljše vsi, ki jo imajo radi.
razna obvestila
včeraj - danes
Danes, TOREK, 4. julija 1989
ELIZABETA
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 6.16 in zatone ob 22.11.
Jutri, SREDA, 5. julija 1989
BOGOMILA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.04 najnižja -69 cm, ob 11.57 najvišja 38 cm, ob 17.12 najnižja -7 cm, ob 22.37 najvišja 42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
24,9	stopinje, zračni tlak 1010,2 mb raste, veter 24 km na uro severovzhodnik s sunki burje do 64 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Debora Folla, Leonardo Terzago, Giorgia Da Ros, Alan Steffe, Darma Milic, Martina Sciolis, Niccolo Lillini, Michele Mongiello, Anastasia Ouattrocchi, Romina Burba, Tamara Sancin, Luca de Angelini, Matteo Moratto.
UMRLI SO: 83-letni Luciano Černuta, 82-letna Noemi Zanini, 88-letna Maria Tucci vd. Fusca, 82-letna Emilia Jenko vd. Krusich, 68-letni Silvano Trevisan, 81-letni Girolamo Coverlizza, 81-letna Savina Delvecchio por. Granieri, 90-letni Girolamo Antichievich, 78-letna Fortu-nata Martini, 77-letni Nicola Cafueri, 74-letna Laura Risegari por. Renni, 79-letna Fosca Mecchis, 81-letni Giovanni Cher-bancich, 79-letni Romano Saincich, 48-letni Sergio Iurissevich, 63-letna Silvia Robba vd. Rutar, 90-letna Anna Drusco-vich vd. Godeas, 85-letna E Ida Benporat vd. Cesari, 82-letna Gigliola Mandolfo por. Sanzin, 57-letni Luigi Lo Nigro, 72-letni Armando Passaro, 46-letni Felice Damiano, 83-letna Emilia Maraschin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na telefonsko št. 744426.
Goriško pevsko društvo C. A. Seg-hizzi organizira od 10. do 12. julija evropski posvet na temo: "Pedagogika in didaktika telesnega gibanja v osnovni glasbeni vzgoji", namenjen glasbenim pedagogom, učiteljem in dirigentom. Interesenti lahko zaprosijo za informacije na ZSKD Trst, Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744426.
KUD Magnet organizira v soboto, 8. julija, teoretično-praktični seminar o kalčkih (lastnosti, gojenje in uporaba), ki ga bo vodil znanstvenik Pitagoras Gali-za. Pričetek seminarja bo točno ob 16. uri na društvenem sedežu in se bo zaključil z večerjo. Vse informacije dobite na tel št. 214172 vsak dan od 19. do 21. ure Število je omejeno!
V Domu A. Sirk se bo vršil danes, 4., jutri, 5., in v četrtek, 6. julija, tečaj orientalske masaže shiatzu. Vpisovanja po tel. 327488.
razne prireditve
ŠD Sokol in SKD Igo Gruden priredita v soboto, 8., in nedeljo, 9. julija, ob
20.30	KONCERTA s skupinama JANEZ BONČINA in JUNAKI NOČNE KRONIKE ter skupino ŠANK ROCK. Poskrbljeno za jedačo in pijačo!
ŠZ Gaja Gropada-Padriče vabi na ŠPORTNI TEDEN, ki bo trajal do četrtka, 6. julija, na športnem objektu na Padričah. Program: danes, 4. julija, turnir v odbojki (mešane ekipe M + Ž). Vsak večer ples z ansamblom Happy day in Zodiaco. Kioski bodo dobro založeni. Vabljeni!
Sekcija KPI Prosek-Kontovel priredi v petek, 7., soboto, 8., in nedeljo, 9. t. m., FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA. Program: v petek, 7. t. m., ob 18. uri otvoritev kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Akordi iz Postojne, v soboto, 8. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan, v nedeljo, 9. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov, ob 20,30 ples z ansamblom L. Furlan. Med večerom bo pozdrav pokrajinske federacije. Delovali bodo dobro založeni kioski s toč
vom in jedmi na žaru.
: točenim pi-
KD F. Venturini priredi izlet za člane v BELO KRAJINO. Informacije nudi Darko Žerjal, tel. 814890, v večernih urah.
Vesela družba iz Križa sporoča, da ima za KRIŽARJENJE PO DALMACIJI na razpolago še nekaj prostih mest. Interesenti naj se zglasijo na tel. št. 220624.
mali oglasi
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves ter urejamo tudi ograje. Tel. (0481) 884161 v večernih urah.
PRODAM motor kawasaki 550 GPZ v odličnem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 228164.
PRODAM vespo PX 125 E po ugodni ceni. Tel. 280778.
PRODAM njivo z nasadom oljk v Dolini. Tel. 228419.
ELEKTROAVTO BAN nudi kakovostne usluge in popravila na vseh avtomobilih. Bani 27, tel. (040) 212144.
IŠČEMO v Gorici ali bližnji okolici opremljeno/neopremljeno stanovanj e v najem. Tel. (0481) 30072.
SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po ugodni ceni. Možnost prevoza. Tel. 421508 po 21. uri.
MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121 po 20. uri.
DAJEMO v najem od 17. avgusta ter ves september hišo na Braču v vasi Splitska, skupno pet ležišč. Hiša je pri morju v borovem gozdičku. Interesenti naj telefonirajo v jutranjih urah na št. (040) 774912.
OSMICO je odprl Rado Milič v Saležu št. 68. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto do 8. julija Tavčar, Ivanji grad pri Komnu. Nudi domačo hrano in pijačo.
OSMICO je odprl Mario Milič v Zgoniku. Toči belo vino in teran.
VINSKE BRATCE na osmico vabi Stanko Gruden iz Samatorce. Nudi pristno kapljico in domač pršut.
ZDRAVNIK Danijel Žerjal sprejema nove paciente v ambulanti pri Sv. Ivanu, Ul. Brunelleschi 14, in v Bazovici 209.
prispevki
V	spomin na Edoarda Vettorata darujeta Ivan in Vojka Ukmar 20.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Ivan in Vojka Ukmar 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Štefanijo Gornik darujejo sosedje 30.000 lir za Pogrebno društvo in
35.000	lir za SKD Lipa.
V	spomin na pok. Marčelo Pertot daruje Roža Miklavec 20.000 lir za barkov-ljansko cerkev in 20.000 lir za MePZ M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Andreja Rupla darujejo družine Maver, Vecchiet, Vigi-ni, Armani, Gombač in Čivardi 30.000 lir za SPDT Trst in 30.000 lir za RMV.
V	počastitev spomina nepozabnega Pina Pertota daruje Marija Krečič -Gembrini 20.000 lir za MePZ M. Pertot.
V	spomin na M. Pertot daruje Dora Bruss 10.000 lir za MePZ M. Pertot.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujejo Anica, Darko, Mira in Zdenka Starc
50.000	lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Miroslava Gregorija darujeta Majda in Eliodoro Gregori 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Milo Lah darujejo Markovi soigralci pri odbojki 150.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ljuba Grilanca daruje Maruška Štoka 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ljuba Grilanca daruje Elva Danev 20.000 lir za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na gospo Marčelo Pertot daruje Zora Polojaz 50.000 lir za MPZ M-Pertot.
V	spomin na Ljuba Grilanca daruje družina Marija in Emil Lukša 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Obvestilo
naročnikom Primorskega dnevnika
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure] o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
menjalnica				3. 7. 1989	
TUJE VALUTE	FIXING MTT.AN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1400,950	1390,—	Japonski jen 		9,836	9,50
Nemška marka .		 723,770	721,50	Švicarski frank		844,700	841.—
Francoski frank		 213,110	211,50	Avstrijski šiling		102,832	102,30
Holandski florint ... 642,050		638.—	Norveška krona		197,840	195.—
Belgijski frank			34,565	34.—	Švedska krona 		212,800	210,—
Funt šterling ..		 2196,350	2170.—	Portugalski eskudo .	8,647	8,20
Irski šterling ..		 1923,800	1915,—	Španska peseta 		11,452	10,80
Danska krona .		 186,170	183,—	Avstralski dolar		1068,000	1030.—
Grška drahma .		 8,396	8,—	Jugoslov. dinar 		—	0,072
Kanadski dolar		1181,100	1130,—	ECU		1496,000	—
					
Polemike v rimski operni hiši
V četrtek v Portorožu festival »Voci nuove«
Poletje brez predstav?
RIM Rimske poletne baletne in operne prireditve tonejo v valu polemik. Pred nekaj dnevi je v Karakalo-vih termah odpadla premiera baleta Labodje jezero, danes pa bo odpadla premiera opere Tosca. Vzrok odpovedi, ki postavljajo pod vprašaj rimske poletne prireditve, je oster spor med izrednim komisarjem rimske Opere Ferdinandom Pintom in sindikalnimi organizacijami ustanove. Pinto, ki je prevzel pred kratkim dolžnost izrednega komisarja in ravnatelja rimske Opere, želi namreč »dvigniti storilnost in dati ustanovi večjo prožnost in funkcionalnost.«
Zaradi strahotnega deficita operne hiše je Pinto pred nekaj dnevi predlagal sindikalnim organizacijam postopno redukcijo umetniškega in upravnega osebja. Sindikalne organizacije pa so odgovorile s stavko, zaradi katere je odpadla premiera baleta, danes bo pa odpadla premiera opere Tosca.
Na stavko je Pinto odgovoril z izredno ostrim napadom na sindikalne organizacije. »Najbrž vsi ne vedo,« je izjavil novinarjem, »da je pri rimski
Ubald Vrabec drevi v OM
Med slovenskimi umetniki, ki živijo v Italiji in s svojim delom odmevajo v vseslovenskem kulturnem prostoru, je tudi triino-semdesetletni komponist, glasbeni pedagog^in pevovodja Ubald Vrabec. Živi v Bazovici, še vedno delaven in živahno kritičen do dogajanj okrog njega. Ekipa, ki so jo sestavljali novinar Igor Gruden, snemalec Sergio Ferrari in tonski tehnik David Čuk, ga je obiskala in posnela pogovor o stvareh, ki ga v tem času zanimajo in burijo. Prispevek bo na sporedu v današnji Odprti meji, in sicer ob 19. uri na TV Koper.
operni hiši zaposlenih 850 ljudi in da je ustanova lani potrošila samo za plače 43 milijard lir. V primerjavi z izdatki za plače so stroški za prireditve ne-znantni. Odslovitev uslužbencev seveda ni rešitev. Treba je uskladiti pravice zaposlenih z nujno kakovostno rastjo gledališča.«
In prav glede umetniške ravni rimske operne hiše je bil Pinto najbolj krvav. V razgovoru z novinarji je poudaril, da je lani država potrošila dva milijona lir za vsakega gledalca prireditev rimske hiše, ker rimska Opera vse bolj zgublja 'na ugledu. »Lani smo imeli na nakaterih postavitvah od 150 do 300 gledalcev,« je poudaril Pinto, »kar pomeni, da rimski balet ne vzbuja pozornosti ne v Rimu ne drugje v Italiji, še manj pa na tujem.« Pinto je dodal, da se za predstave rimske Opere ne zanima nihče, ker si za isto ceno lahko zagotovi kakovostnejše prireditve. »Vse velike gledališke hiše imajo znaten organik plesalcev, vendar ob stroških za organik je treba upoštevati število in kakovost prireditev ter povpraševanje drugih hiš.«
FOČA demantirala dogovor s Fininvestom
LONDON — Zveza športnih teamov FOČA, ki s svojimi avtomobili sodelujejo na prvenstvu formule 1, se sicer pogaja z raznimi televizijskimi organizacijami za prenos avtomobilskih dirk po letu 1991, ni pa podpisala doslej nobene pogodbe. Tako je FOČA včeraj demantirala govorice, da si je italijanski televizijski podjetnik Silvio Berlusconi zagotovil za sezono 1991 in sledeče ekskluzivni prenos dirk formule 1. Novice, ki jih je FOČA demantirala, so objavili v prejšnjih dneh nekateri italijanski in švicarski časopisi. Sodeč po njihovem poročanju naj bi Berlusconi plačal 13 milijonov dolarjev (okoli 20 milijard lir) za pravico do ekskluzivnega prenašanja.
Mladi kandidati za zvezdnike
Avtobus z raznimi gosti in glasbeniki je v torek startal iz Lignana v S. Stefano di Cadore za predstavitveni večer, prvi finalni večer pa bo v sredo v Veldenu, v organizaciji lokalnega Casinoja, v četrtek bo vesela druščina prispela v Portorož, kjer bodo pod okriljem Casinoja ter v organizaciji kongresnega centra nastopili poleg pevcev tudi zelo znani gostje. Zaključni večer z nagrajevanji in priznanji bo v petek, 7. julija, v lignanski Areni.
Večere bo skupaj z VValterjem San-tillom napovedovala Paola Perego, ki že dalj časa vodi programe na televizijski mreži Italia 1. Z njo bo prispel v Portorož tudi italijanski nogometaš Andrea Carnevale, ki je to sezono igral pri neapeljskem moštvu. Na vseh večerih bodo nastopili Ago, Carlo Gori e Zanza Band, Reeds, Alex Re-hac, Don Pablo Animal s svojo uspešnico Ibiza. V Veldenu bo kot gost večera stopil pred kamere zagrebške televizije, ki bo snemala vse tri večere, tudi Michael Jackson, oziroma imitacija znanega ameriškega pevca. V Portorožu bodo zabavale publiko s svojimi razigranimi melodijami Le ragazze del Cacao Meravigliao, ki so se uveljavile s posrečeno Arborejevo oddajo Indietro tutta, lignansko Areno pa bo razživela prikupna in seksi Sabrina Salerno, ki bo nagradila zmagovalce finalnih večerov. Kot omenjeno, bo festival posnela zagrebška televizija v koprodukciji z RAI, predvajala pa jo bo tretja mreža, režiser Giancarlo De-ganutti pa na tihem obljublja, da bo mogoče festival predvajala tudi druga italijanska mreža. K tej pobudi so pristopile tudi druge italijanske in neita-lijanske ustanove, kot npr. občina Vit-torio Veneto in tamkajšnja letoviščar-ska in turistična ustanova, Cassa di Risparmio v Benetkah, občina Rossano Calabro, več gorskih skupnosti in seveda občina Velden in tamkajšnji Casino, ter občina Piran in Casino Portorož. (Lev)
m smms
PORTOROŽ — Mednarodni festival "Voci nuove", ki je bil lani v Lignanu, je letos zadobil nove razsežnosti. Po zaslugi nekaterih organizatorjev, kot so Urad za turistično animacijo v Lignanu, zadruga Arsnova in portoroški kulturni kongresni center v ustanavljanju, je Festival dobil svoje mesto tudi v glavnem turističnem mestu Slovenije, seveda pod pokroviteljstvom Casinoja iz Portoroža, ki je bistveno pripomogel pri realizaciji načrta. Toda
gremo po vrsti, saj je to manifestacija, ki je osredotočila vso svojo pozornost na mlade evropske talente. Selekcijski nastopi so bili domala povsod, tudi izven Evrope, tako da so sedaj vključeni v finalni del tekmovanja predstavniki Francije, Švice, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Jugoslavije, Madžarske, Švedske, Anglije, Španije, Zaireja, Združenih držav Amerike in seveda pet predstavnikov Italije.
	
lili


■h::;:
lliililliiii
	
današnji televizijski in radijski sporedi

	
n rai 1____________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole
13.30	Dnevnik
14.00	Politična tribuna
14.20	Buona fortuna Estate
14.35	Film: Sul fiume d argen-.to (pust., ZDA 1948, r. Raoul Walsh, i. Errol Flynn, Ann Sheridan)
16.00	Zanimivosti: Action Now
16.30	Mladinska oddaja: Big Estate
17.15	Odprti prostor
17.35	Danes v parlamentu
17.40	Film: L'ora del destino (vojni, ZDA 1942, r. Robert Števenson, i. Mic-hele Morgan)
19.10	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Jutrišnji almanah
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarna oddaja: Kvark - posebnosti
21.20	Nadaljevanka: Chateau-vallon (1. del), vmes (22.15) dnevnik
23.25	Vaterpolo: Posillipo-Sis-
24.00
0.15
ley (naposredni prenos) Dnevnik - zadnje vesti Mezzanotte e dintorni
RAI 2_______________
12.00	Nanizanka: Sguadriglia Top Secret
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca
15.25	Nanizanka: Lassie
15.50	Risanka: Cucciolo
16.15	Iz parlamenta
16.20	Film: Coniglio o leone? (kom., ZDA 1935, r. Norman Taurog, i. Eddie Cantor, Ethel Merman)
18.05	TV igra: II sicario
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti
20.30	Film: Black Stallion (pust., ZDA 1979, r. Car-roll Ballard, i. Kelly Reno, Mickey Rooney)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Potovanje skozi aids
23.15	Izložba Int. DOC Cluba
23.45	Dnevnik in vreme
23.55	Filmske novosti
24.00	Film: Edipo Re (dram., It. 1967, r. P. P. Pasolini, i. Silvana Mangano, Franco Citti)
RAI3	|
.13.15 Tekma v ski rolkah
13.45	Dok.: Stari avtomobili
14.00	Deželne vesti
14.10	Glas. oddaja: Video Box
14.30	Mednarodni pokal v jadranju (iz Sanrema)
15.00	Šport: Offshore (iz Net-tuna)
15.30	Mladinske igre (povzetki)
16.00	Kolesarstvo: Tour de France
17.00	Variete: Mimmo Loca-sciulli & Company
17.30	Film: II fornaretto di Venezia (dram., It. 1939, r. D. Coletti, i. Elsa De Giorgi, Roberto Villa)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.15	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Aktualno: Invitateci a nozze
21.15	Variete: Grillo turista per caso
22.20	Zabavna oddaja: Fronti a tutto
22.50	Dnevnik - večerne vesti
22.50	Avtorska TV: L. Comen-cini - I bambini e noi
23.55	Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Dok.: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
8.55	Predstava: Zaigrajmo z lutkami (Zlatko Krilič)
9.55	Film: Edini izhod (dram., Jug. 1958, r. V. Raspor-A. Petrovič, i. Mija Aleksič)
11.20	Slovesnost ob 19. srečanju rezervnih vojaških starešin Jugoslavije
16.45	Poletna noč: nad. Schwarzwaldska klinika, 17.30 Nan. Alo, alo
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Da ne bi bolelo: Koronarni klub
18.30	Spored za otroke in mlade: Čirule čarale -Čaravska dežela, 18.35 Tralala predstava
19.10	Risanka
19.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Klan (2. del)
21.10	Mednarodna obzorja: Amerika (2. del)
22.00	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.05	Poletna noč, vmes nad. Schwarzwaldska klinika (32. del) in nan. Nenavadne zgodbe (5. del)
|5P) TV Koper___________
13.30	TVD Novice
13.40	VVimbledon - povzetki
15.00	Tenis: turnir Wimble-don (neposredni prenos)
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Alge v Tržaškem zalivu
TRST — Tržaški gospodarstveniki o paketu za Trst in Gorico
BAZOVICA — Razgovor z glasbenikom Ubaldom Vrabcem
19.30	TVD Stičišče
20.00	Turnir VVimbledon
20.30	Sportime
20.45	VVimbledon - povzetki
22.15	TVD Novice
22.25	Tour de France (povz.)
22.45	Nogomet: Brazilija-Peru (posnetek iz Salvadorja)
RTV Ljubljana 2
13.55	Znanstvena rubrika
14.45	Glas. odd.: Nostalgija
16.20	Dokumentarec: Diverzantski bataljon
17.15	Film, 19.30 Dnevnik
20.00	Festival Split '89
21.05	Dopisnik iz Melbourna
23.05	Zabavni torek
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: Lov za ukradenimi milijoni (2. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.30 Glasbeni listi;
12.00	Barvne sintonije; 12.40 Glas harmo-. nike; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Kresničke; 15.30 Premišljevanje za današnji čas; 16.00 Kultur-nopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Torkov dramski spored: Boginja iz Sesljanskega zaliva (1. del); 18.45 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozrav-ljajo; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Posebna oddaja; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Glasba; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute z...; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana, 11.15 II profumo del successo
12.00	Mladinska oddaja: Dop-pio slalom
12.30	Kviz: OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli
14.30	Nanizanka: Love Boat
15.30	Film: II tramonto (dram., ZDA 1939, r. Edmund Goulding, i. Bette Davis)
17.30	Nanizanka: I cingue del guinto piano
18.00	Kviz: Cest la vie
18.30	Rubrika: Agenzia ma-trimoniale
19.00	Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori
20.30	Film: La cruna delVago (krim., ZDA 1981, r. Ric-had Marguand, i. Donald Sutherland)
22.35	Kviz: II gioco dei nove
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate
0.50 Film: Charlie il negro (dram., ZDA 1973, r. C. Spangler, i. Fred Willi-amson, Martin D'Urville)
RETE 4________________
8.30	Nan.: In časa Lawrence
9.20	Film: Una sera di maggio (dram., It. 1955, r. G. Pas-tina, i. Barbara Florian, Carla Calo)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O - La scelta di Ballinger
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	La valle dei pini,
15.40	Cosi gira il mondo,
16.40	Aspettando il do-mani
17.00	Nanizanka: California -La confessione
18.00	Nad.: Febbre d amore
19.00	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Baretta - Il terrore e alle tue spalle
20.30	Film: Ieri, oggi, domani (kom., It.-Fr. 1964, r. Vit-torio De Sica, i. Sofia Loren, Marcello Mastroian-ni)
22.45	Tenis: turnir v VVimble-donu (povzetki)
0.45 Nanizanki: Agente spe-ciale - Ritorno alFinfan-zia, 1.45 SWAT - Enigma di Bravo
ITALIA 1_____________
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega per amore,
13.00	Simon & Simon
14.00	Variete: Megasalvishovv
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanki: Supercar -Nemici fraterni, 19.00 Riptide - Il genio e sexy
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	Glasbena oddaja: Festi-valbar
22.30	Nanizanka: Starsky and Hutch - Il cacciatore di taglie
23.30	Šport: O nogometnem pokalu Amerike
24.00	Dokumentarec: Cingue anni di avventura
0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu
ODEON_________________
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nadaljevanki: Maria,
16.30	Colorina
17.30	Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo
19.30	Sugar (2. del)
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Film: L'ultima onda
(dram., Avstral. 1977, r. Peter Weir, i. Richard Chamberlain, Olivia Hammett)
22.30	Varieteja: Telemeno,
22.45	Un pešce chiamato Monty Python
TMC____________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nad.: Vento del Sud
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti
13.45	Športne vesti
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokumentarec o naravi
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: I miserabili (dram., Fr. 1934, r. R. Bernard, i. Harry Baur)
18.00	Aktualno: TV donna
19.00	Nan.: Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Little Laura & Big John (pust., ZDA 1973, r. Luke Moberly, i. Karen Black)
22.00	Aktualno: A come Eros
22.45	Vesti: TMC nocoj
23.00	Rubrika o motorjih
23.30	Tour de France
24.00	TV film: La notte in cui si spensero le luči in Georgia
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanka: Tom Grattan
12.00	Rubrika: II salotto di Franca
13.00	Dnevnik
13.30	Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja
15.30	Musič box
18.30	Nadaljevanka: Piccolo mondo moderno
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nad.: I naufraghi
20.30	Športne vesti
21.30	Nan.: Il ritorno del Santo,
22.30	Angoscia
23.00	Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 10.00 Praznični program: Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved programa, Na današnji dan, Servis, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 15.30 Radio Koper na obisku; 17.00 Za varnejši jutri;
18.00	Posnetek simfoničnega orkestra JNA Beograd; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico;
8.00	Pripovedujejo...; 8.35 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Re-vival parade; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno;
14.00	Avtomobilizem; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Super-pass; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
19.00	Filmska glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasba za vse okuse;
16.00	Oddaja WWF; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
Občinski svet o vprašanju pravice do bencinskih bonov
Soglasna zahteva po ohranitvi olajšav za krajevne uprave in javna podjetja
Danes v Standrežu slovo od odv. Andreja Makuca
Goriški občinski svet je sinoči razpravljal o vprašanju, kdo in kako naj prejema bencinske bone proste cone. Vprašanje je prišlo na dnevni red s predstavitvijo resolucije, ki so jo podpisali predstavniki skoraj vseh strank tako večine kot opozicije. Podpisniki so kritizirali sklep razširjenega odbora pri Trgovinski zbornici v Gorici, ki je pred nedavnim sklenil, da bonov za gorivo proste cone odslej ne bodo več delili krajevnim ustanovam oz. od njih odvisnim javnim podjetjem, kot so na primer avtobusna podjetja.
Odvzem možnosti nabave goriva po neobdavčeni ceni bi negativno učinkoval na poslovanje teh podjetij in ustanov. Predložitelji resolucije so ocenili, da bi se letni strošek za gorivo povečal za okrog 200 milijonov lir pri pokrajinskem avtobusnem podjetju APT, za 80 milijonov lir pa pri mestnem podjetju, ki upravlja avtobusne proge v Gorici. Izguba bonov bi po tej oceni za kakih 20 milijonov lir oškodovala tudi Občino Gorico, ker bi se povečali izdatki za. občinska vozila, predvsem - pri prevažanju odpadkov. Koga bi torej končno prizadel ukrep? Slej ko prej uporabnike, trdijo podpisniki resolucije, ki so ugotovili, da bi povečanje izdatkov nujno privedlo do
Javno srečanje o plinovodu in upepeljevalniku
Občinska uprava v Sovodnjah prireja drevi javno srečanje z občani o dveh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo pobliže sovodenjsko skupnost, posredno pa celotno prebivalstvo občine. V Kulturnem domu v Sovodnjah bodo ob 21. uri predstavili načrt visokotlačnega plinovoda, ki ga namerava zgraditi družba SNAM, v okviru mednarodnih dogovorov in ki bo služil za dobavo alžirskega plina Jugoslaviji. Predajna točka bo na meji, blizu mirenskega mejnega prehoda.
Pretežni del plinovoda, ki bo speljan od Vileša do meje, bo potekal prav preko ozemlja sovodenjske občine. Drugo vprašanje o katerem bo tekla beseda na nocojšnjem srečanju se nanaša na upepeljevalnik. Občinski upravitelji bodo podali informacijo o poteku dogodkov v zadnjih mesecih ter o namenih uprave za rešitev tega vprašanja, ki je že zdavnaj preseglo meje občine.
Na srečanju bo kajpak tudi priložnost za pogovor o drugih vprašanjih.
Požar v Raštelu
Ogenj je sinoči opustošil stanovanje v Raštelu št. 61. Okrog 21. ure so stanovalci bližnjih hiš opazili gost dim, ki se je vil iz stanovanja v prvem nadstropju trinadstropnega poslopja. Prihiteli so gasilci s tremi protipožarnimi vozili, pa tudi rešilec Zelenega križa, saj so domnevali, da je v stanovanju ženska, ki se je vanj vselila pred nedavnim. V resnici noter ni bilo nikogar. Potrebovali so precej časa, da so ugotovili, čigavo je sploh stanovanje. Stanovalka, 44-letna Michelina Picar-do, je oskrbovanka psihiatrične službe KZE in je bila v času, ko je izbruhnil požar v bolnišnici. Ogenj je povzročil precejšnjo gmotno škodo v stanovanju in načel strop. Vsaka domneva glede vzrokov je bila sinoči še preuranjena. Glede na dejstvo, da se Picardova včeraj po vsej verjetnosti ni vrnila domov, domnevajo gasilci, da naj bi ogenj povzročil kratek stik, saj so ugotovili, da je bila električna napeljava dokaj dotrajana.
ponovne podražitve avtobusnih vozovnic in to v škodo predvsem manj premožnih občanov - od dijakov do upokojencev - ki se najpogosteje poslužujejo javnih prevozov.
V resoluciji je bilo zato izrečeno mnenje, da je odločitev razširjenega odbora na Trgovinski zbornici v nasprotju ne samo s 40-letno prakso pač pa tudi z duhom davčnih olajšav proste, cone.
Župan Scarano je ugotovil, da so na odločitev Trgovinske zbornice vplivali kazenski postopki (zaradi razdeljevanja bonov strankam, sindikatom in uradu UTIF), ki pa so sloneli na napačnem in preveč omejevalnem tolmačenju zakona. V imenu uprave je zato povsem osvojil vsebino resolucije. Napovedal je, da bo še ta teden sklical šest predstavnikov Občine v razširjenem odboru Trgovinske zbornice, da bi se dogovorili za skupen nastop, katerega cilj bo ponovna razširitev kroga koristnikov bonov. Menda so v tej smeri že posegli nekateri parlamentarci in je ministrstvo za industrijo izreklo povoljno mnenje za razdeljevanje bonov tudi javnim ustanovam in organizacijam.
Občinski svet je soglasno odobril resolucijo in podprl stališče uprave.
»Štiri osnovna vprašanja bodo tudi v bodoče cilj mojega političnega udejstvovanja: okrepitev vloge Pokrajine Gorica v deželnem in mednarodnem kontekstu, izglasovanje zaščitnega zakona za Slovence, uravnovešen nastop Furlanije-Julijske krajine v odnosu do Veneta, izvajanje načrta "internacionalizacije" Furlanije-Julijske krajine.« To je napovedal na včerajšnjem krajšem srečanju z novinarji predsednik videmske Trgovinske zbornice in kandidat na listi PSI na nedavnih volitvah za Evropski parlament, Gianni Bravo. »Želim se predvsem javno zahvaliti vsem volilcem, ki so mi z oddajo preferenčnega glasu izrekli zaupanje. Želim s tega mesta zagotoviti, da bom ne glede na volilni uspeh, nadaljeval pri uresničevanju ciljev, za katere sem se zavzemal med volilno kampanjo,« je pojasnil Bravo, ki je zatem nekoliko točneje obrazložil v uvodu omenjena vprašanja. Bravo je na Goriškem prejel 943 preferenčnih glasov in bil tretji na listi PSI.
Goriška pokrajina si mora v deželnem kontekstu izboriti svojo vlogo. Za
Na sinočnji seji je bil ponovno govor o selitvi šole Trinko v Kapucinsko ulico in z njo povezanimi šolskimi problemi. Župan je povedal, da namerava uprava izvesti to selitev kot edino možno rešitev glede na zahtevo Univerze po odprtju novega tečaja v Ul. Alviano. Dejal je, da je ta rešitev začasna in zaenkrat ne predpostavlja zapiranja kake italijanske osnovne šole.
Že v ponedeljek izvolitev župana v Gradežu?
Občinski svet v Gradežu bodo sklicali predvidoma v ponedeljek, 10. t. m. Zdi se, da so med predstavniki KD, komunistov in republikancev ter neodvisnih zelenih že dosegli dogovor glede programa, nekaj odprtih vprašanj pa je glede porazdelitve odbor-ništev. KD menda zahteva zase župana in tri odborniška mesta, ostala tri mesta pa naj bi pripadla drugim partnerjem. Občino naj bi vodil Mario Cor-batto.
to ima vse možnosti in pogoje. Svojo vlogo si mora izboriti tudi na področju gospodarstva, pot pa drži preko Espo-mega, ki mora vse bolj postati v obe smeri odprto okno v svet, odprto na Vzhod, kakor tudi odprto od Vzhoda na Zahod.
Na drugem mestu je predsednik Trgovinske zbornice omenil vprašanje zaščitnega zakona za Slovence. »Gre za vprašanje, ki ga moramo rešiti tudi v duhu evropskega združevanja, saj je nerazumljivo, da gremo nasproti Evropi narodov in narodnosti, istočasno pa ne moremo rešiti tega vprašanja v lastni hiši.«
Precej kritičen je bil Bravo do odnosov med Furlanijo-Julijsko krajino in Venetom. Treba je najti primerno ravnotežje, če treba tudi s spremembo zakona, ki opredeljuje volilna okrožja (za evropski parlament). Premoč Veneta po mnenju Giannija Brava, ki se kaže na različne načine, utegne okrniti tisto mednarodno vlogo, ki naj bi jo prav Furlanija-Julijska krajina prevzela v devetdesetih letih. Internacionalizacija dežele pa je po mnenju Brava v
Vse bolj se redčijo vrste borcev NOB. Danes se bomo v Štandrežu poslovili od dr. Andreja Makuca, borca 1. Makedonske-kosovske udarne brigade, profesorja, odvetnika in sicer znanega javnega delavca na Goriškem.
Pokojnik se je rodil 20. novembra 1913 v Štandrežu. Po končanem študiju na univerzi v Padovi je bil kmalu vpoklican v italijansko vojsko in poslan v Albanijo in Grčijo s činom podporočnika. Služil je v diviziji Pinerolo. Po razpadu Italije se je 9. septembra 1943 pridružil grškim partizanom gibanja Elas. Tako kot številni Slovenci, ki so bili v italijanski vojski, se je tudi Andrej trudil, da bi se čimprej prebil v Jugoslavijo in se vključil v jugoslovansko partizansko gibanje. To mu je tudi uspelo. Vključil se je v 1. Make-donsko-kosovsko udarno brigado, ki je bila ustanovljena novembra 1943 v vasi Slivovo v Makedoniji. V tej enoti je bilo precej Slovencev in Hrvatov iz Istre, ki so prišli iz Grčije in Albanije.
zadnjem času beležila zastoj, za kar nosijo odgovornost politične sile na Deželi. Torej bo treba to vprašanje primerno postaviti ob napovedanem preverjanju na Deželi.
Srečanje z Giannijem Bravom — bila sta prisotna tudi pokrajinski tajnik Luciano Pini in deželni svetovalec Luigi Blasig pa so novinarji izkoristili tudi za konkretno vprašanje kako daleč, oziroma, kako blizu je napovedano preverjanje in kakšni so, ali naj bi bili cilji.
Žal je bil odgovor Giannija Brava precej splošen. »Do konca julija bomo imeli splošni okvir. Vse možnosti so pravzaprav odprte.«
Vlomil je v avtomobila parkirana na Travniku
Policijska obhodnica je v nedeljo, v prvih popoldanskih urah v severnem delu mesta prijela mladoletnika, ki naj bi malo pred tem vlomil v dva avtomobila na Travniku. Mladoletnika S. N. iz Titove Mitroviče so prijavili sodišču za mladoletnike v Trstu in ga izgnali iz države. Ugotovili so med drugim, da je v Italijo prišel ilegalno.
Nekaj pred 15. uro je na Travniku vlomil v dva tamkaj parkirana avtomobila, v regato last Fernanda Mora iz Ulice Roma 26 in v renault last Venceslava Cavallina s Travnika 16. V obeh avtomobilih je izmaknil nekaj predmetov, ki so jih potem našli v žepih.
.Mladoletnika so izsledili kakih dvajset minut zatem, kajti uspelo se mu je oddaljiti s Travnika še preden je tja prišla policijska obhodnica.
■ Poveljstvo obmejne policije sporoča, da je od 1. julija mejni prehod pri Devetakih odprt od 9. do 19. ure, pri Jenkovem od 7. do 20. ure in v Škabrijelovi ulici od 7. do 20. ure.
Pri Jenkovem je prehod ob sobotah, nedeljah in praznikih odprt do 22. ure.
Tako je bila ustanovljena celo slovenska četa in nekaj časa je bil poveljnik čete prav Andrej. Še pred tem je bil Andrej pri topovskem vodu, kot dober merilec.
Andrej je ostal v vojski do konca vojne. Po vojni je služboval v Beogradu, na komandi vojaškega sodišča, nato kot sodnik v Idriji, Vipavi in Tolminu. Za zasluge med narodnoosvobodilnim bojem je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo in s plaketo vstaje. Bil je nosilec tudi dveh italijanskih vojaških priznanj.
Domotožje ga je vleklo domov, v Gorico. Vrnil se je leta 1948. Našel je zaposlitev kot profesor, na gimnaziji in učiteljišču in istočasno opravljal odvetniški poklic. Poleg tega se je aktivno udejstvoval tudi v političnem življenju, kjer je bil v petdesetih in šestdesetih letih dvakrat izvoljen v pokrajinski svet, kot predstavnik SDZ. Sodeloval je tudi v raznih drugih ustanovah, bil član nadzornega odbora itd.
Ta zapis bi bil nedvomno pomanjkljiv, če ne bi zapisali še ene njegove lasnosti. Bil je dober, tih človek, ki je vsakomur skušal pomagati, tudi kot odvetnik. Nikomur ni odrekel pomoči. Številni so borci, z obeh strani meje, ki so se nanj obrnili za urejanje pokojninskih zadev in vsakomur je skušal pomagati.
Tudi zaradi tega ga bomo ohranili v lepem spominu.
Slovo od pokojnika bo danes ob 11. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev v Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče.
Policijska postaja v Gradežu
V Gradežu deluje od 1. julija do 4. septembra — torej med glavno turistično sezono — tudi letos policijski komisariat. Policijska postaja je v Ulici Marchesini 47, v stavbi, ki jo je dalo na razpolago županstvo v Gradežu.
Telefonska številka začasnega komisariata je 82324 (predklicna 0431).
razna obvestila
Uradi ZSKD v Gorici poslujejo v poletnem času ob delavnikih od 8. do 14. ure.
Knjižnica Damira Feigla v Gorici obvešča, da je odslej odprta vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 9. do 13. ure.
Občina Doberdob obvešča, da so uvedli naslednji urnik poslovanja občinskih uradov za stranke: anagraf in splošne službe od ponedeljka do petka od 7. do 10. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 16. do 19. ure; tehnični urad in urad redarske službe od ponedeljka do petka od 7.30 do 9. ure.
kino
Gorica
CORSO Zaprto do 20. julija.
VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »11 serpente e 1'arcobaleno«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La mogli e la bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA Nova Gorica 18.30 »Zaljubljeni Lukas« in 20.30 »Ljubezenske sanje«. SVOBODA Šempeter 20.30 »U — 2 Veliki rock koncert«.
DESKLE Ni predstave.
V Mošu strela zanetila požar ki je opustošil stanovanje
Neurje je v nedeljo popoldne poleg drugih težav povzročilo požar, ki je opustošil stanovanje v Mošu. Strela je udarila v enonadstropno stanovanjsko hišo v Ulici Olivers 48 (gre za odsek državne ceste št. 56 Gorica-Videm). Po ugotovitvah gasilcev naj bi strela povzročila vžig električne napeljave termoventilatorja, odtod pa naj bi se plameni razširili na notranjost dnevne sobe.
Lastnica stanovanja je 39-letna Edens Fachin, ki v njem živi z možem Francom Michelutom. Oba sta v teh dneh na letovanju v Emiliji. Požar je tako šele nekaj časa po izbruhu odkril oče Fachinove, Crisanto, ki živi v pritličju iste hiše in je opazil gost dim iz gornjega stanovanja. Poklical je na pomoč. Prvi so prihiteli sosedje, ki pa zaradi gostega dima niso mogli v stanovanje. Šele gasilci so z uporabo plinskih mask lahko učinkovito posegli in v dobri uri povsem pogasili ogenj.
Škoda v stanovanju je velika, saj je požar popolnoma uničil vso opremo v dnevni sobi, dim pa je očrnil tudi pohištvo in stene v drugih sobah. Povratek z dopusta za zakonca Michelut ne bo prav srečen, delno pa jima bo v tolažbo to, da sta hišo zavarovala za primere požara.
Tiskovna konferenca Giannija Brava
Štiri točke iz volilnega programa ostajajo še naprej prvenstveni cilj
V čelnem trčenju pri Ang orisu
Priletni avtomobilist mrtev štiri osebe težje ranjene
Slabost priletnega avtomobilista je po vsej verjetnosti vzrok tragične nesreče, ki se je pripetila v nedeljo zvečer nekaj po 20. uri pri Angorisu. V silovitem čelnem trčenju med dvema avtomobiloma je umrl 76-letni upokojenec Luciano Luis iz Borgnana, Ul. Leopardi 35, druge štiri osebe pa so bile ranjene, med temi ena zelo hudo.
Nesreča se je pripetila na pokrajinski cesti št. 16 med Krminom in Ango-risom nekaj stotin metrov pred križiščem z državno cesto Trst-Videm. Luis je vozil fiat 124 v smeri proti Medei. Zaradi nenadne slabosti je izgubil oblast nad avtomobilom in zavozil na levo stran ceste. V nasprotni smeri je takrat privozil alfa romeo 164, ki ga je upravljala 49-letna Bruna Bon iz Krmi-na, Ul. Filanda 78. Čelno trčenje je bilo tako silovito, da je bil Luciano Luis pri priči mrtev. Težje sta se ranila tudi prijatelja, ki sta se peljala z njim v fiatu ter Bonova in njen mož, ki sta bila v drugem avtomobilu.
Vse ranjence so prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Zdravniki so ugo-
tovili, da je najtežje telesne poškodbe dobil Luisov sopotnik Marino Tortul, 67 let star, iz Krmina, Ul. Verdi. Dobil je notranje poškodbe v prsnem košu in trebušni votlini, močnejši pretres možganov, zlom stegnenice na desni nogi in leve ključnice. Sprejeli so. ga na zdravljenje v oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Včeraj so nam zdravniki povedali, da je njegovo stanje v bistvu nespremenjeno.
Nekoliko zaskrbljujoče je tudi stanje drugega potnika v fiatu, 82-letne-ga Luigija Medeota, prav tako iz Krmina. V bolnišnici so mu ugotovili lažje poškodbe na spodnejm delu hrbtenice, rane po obrazu ter udarce po udih. Sprejeli so ga v bolnišnico s prognozo okrevanja v enem mesecu.
V treh oz. dveh tednih bosta predvidoma okrevala Bruna Bon in njen 58-letni mož Federico Menon. Ženi so ugotovili zvin vratnih vretenc, lažji pretres možganov, udarce v prsni koš in levo ramo, možu pa močan udarec v prsni koš z domnevnim zlomom prsnice.
V nedeljo na mirenskem letališču
Srečen pristanek padalca z zamotanima padaloma
Največja nevarnost za padalce je ta, da se padalo ne odpre. Prav zato imajo navadno pri sebi tudi pomožno padalo. Nedeljski dogodek na mirenskem letališču pa je dokaj svojevrsten, saj je prav odprtje pomožnega padala po nepotrebnem spravilo v težave padalca in ogrozilo njegovo življenje. Na srečo se je zadeva končala zgolj z lažjimi poškodbami.
Neprijetna dogodivščina se je pripetila 37-letnemu Pietru Segatu iz Šan Dona di Piave. Spustil se je z višine 2.500 metrov. Po začetnem prostem padcu je pri višini okrog 800 metrov odprl padalo, v tistem trenutku pa je prišlo do nevarnega zapleta. Skupaj z glavnim se je namreč odprlo tudi pomožno padalo. Vrvi slednjega so se nevarno zamotale okrog Segatovih nog. Kot je na srečo lahko sam pripovedoval malo kasneje, si je iz kočljivega položaja skušal pomagati s poskusom, da bi osvobodil nogi iz tesnih vozlov. To mu je delno uspelo samo z eno nogo, tako da si je sezul čevelj, nikakor pa ni mogel rešiti še druge noge.
Prijatelji na letališču so takoj opazili njegove težave in poklicali rešilno vo-
zilo. Segatovo padanje je bilo sicer počasno, saj sta ga blažili kar dve padali, toda ker ga je prvo držalo za ramena, drugo pa za nogo, je ob pristanku pretila nevarnost močnega udarca v hrbet. Padalec je res pristal na hrbtu, na srečo pa ni dobil težkih poškodb, kot se je marsikdo bal. V bolnišnici so mu ugotovili številne udarce in odrgnine (tudi na gležnju, ki so ga tiščale vrvi), ne pa zlomov ali drugih težkih poškodb. Iz previdnosti so ga pridržali na opazovanju, vendar kaže, da bo okreval že v nekaj dneh.
Glede vzrokov odprtja obeh padal je bilo precej ugibanj. Najbrž je padalec naredil napako pri njunem pospravljanju ali ko si ju je nadel pred spustom.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 9. t. m., izlet na Kanin, z jugoslovanske strani. Prevoz z lastnimi sredstvi. Predviden prevoz z žičnico, tako pri vzponu, kakor pri spustu. Hoje do vrha približno dve uri in pol in nekaj manj nazaj do postaje žičnice.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. sv. Mihaela — tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52 — tel. 410701.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 8. uri Socrate Venturini iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 9.30 Luigia Saccon iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Andrej Macuzzi (Makuc) iz splošne bolnišnice v Cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
t
Umrla je naša draga
Alojzija Vižintin vd. Lavrenčič
Pogreb bo danes, 4. julija, ob 14.15 iz cerkve na pokopališče v Doberdo-bu.
Žalostno vest sporočajo otroci Pie-rina, Marija, Cveta, Jožef, Pavla in Bruno z družinami ter vsi sorodniki.
Poljane, 4. julija 1989
V teh dneh je na vrsti gledališče
Pestra sezona poletnih prireditev je na Goriškem že v polnem teku
Na Goriškem lahko trdimo, da se je poletna kulturna in športno-rekre-acijska sezona pričela s polno paro. Prireditve se namreč odvijajo v raznih goričkih slovenskih krajih, od Doberdoba in Sovodenj pa do Gorice in Števerjana. Te prireditve po eni strani pričajo o dokajšnji pestrosti ter razvejanosti našega delovanja, po drugi strani pa izražajo našo narodnostno bit. Zato lahko menimo, da je naše poletno delovanje v svojem širšem smislu pomemben del našega vsesplošnega delovanja in obenem nadaljevanje našega že tradicionalnega dela v zimsko-jesenski sezoni.
V mestu smo lani pričeli z lastnimi kulturnimi večeri na gradu (Ag-ropop, Kazina, SSG). Letos kljub vrsti tehničnih težav nadaljujemo s takimi prireditvami, ki bi jih radi še v večji meri popestrili in prostorsko razdelili. Po kakovostnem glasbenem nastopu znanega slovenskega ansambla "Nev/ swing guartet" prejšnji teden na gradu, se je prav v teh dneh že pričela tudi gledališka sezona na prostem. Slovensko stalno gledališče iz Trsta nastopa v teh dneh z Županovo Micko v raznih krajih na Goriškem, v mestu pa napoveduje prihodnji teden izjemno gledališko predstavo v slikovitem okolju v starem mestnem predelu. Ansambel SSG bo pred cerkvijo sv. Ivana uprizoril Slehernika. V programu Kulturnega doma in slovenskih organizacij, ki sodelujejo v poletni sezoni, je bilo tudi gostovanje svetovno znanega Kitajskega akrobatskega cirkusa
iz Pekinga. Zaradi težav, povezanih predvsem s tragičnimi dogodki pred mesecem dni na Kitajskem, pa so morali turnejo po Evropi zaenkrat odpovedati. Prireditelji zato razmišljajo, da bi manifestacijo nadomestili s kakim drugim gostovanjem. V zvezi s slovenskimi poletnimi prireditvami v mestu velja podčrtati naslednje: težnja organizatorjev je, da slovenske goriške organizacije skupno priredijo vrsto zanimivih in kvalitetnih večerov, ki so lahko namenjeni celotni goriški javnosti. Tako tudi preko kulturne izraznosti lahko podčrtamo našo prisotnost v samem mestu Gorica in to kot subjekt, ki resnično in dosledno pripomore k vsesplošnemu kulturnemu razvoju goričkega življa. Naloga naše kulturne stvarnosti je namreč tudi ta, da s kulturnim delovanjem in sodelovanjem s kulturnimi organizacijami večinskega naroda tkemo niti boljšega medsebojnega spoznavanja in iskrenega sožitja. Istočasno pa pripomoremo, da naš prostor, slovenski in italijanski, spoznava razne kulturne ustvarjalce iz Slovenije in Jugoslavije.
Ob prireditvah, ki se odvijajo v mestu, je vredno omeniti še vrsto drugih manifestacij v organizaciji okoliških kulturnih in športnih društev, ki gotovo presegajo ožje okvire posameznega kraja. Tu mislim na praznovanje 20-letnice ŠD Mladost v Doberdobu, občinsko praznovanje v Sovodnjah, štandreški avtorally AR-GOŠ 89 ter vrsto prireditev, ki se
bodo zvrstile po naših krajih do konca poletja. Iz navedenega lahko razberemo, da bo, ali bolje, da je naša poletna kulturna sezona pestra in raznolika. Pričakovati je, da bo odziv občinstva, tako kot že doslej, vedno velik.
(IK)
Zaključuje se ciklus koncertov Musiča cortese
Nadaljuje se ciklus koncertov "Musiča cortese", ki ga je pripravila Pokrajina v sodelovanju s skupino Dram-sam iz Gradišča. Ciklus se bo sklenil v nedeljo, 9. t. m., v Gradišču z gostovanjem baročnega ansambla iz Jaroslava v Sovjetski zvezi. Program tega tedna napoveduje pet koncertov. Prvi bo na sporedu jutri, 5. t. m., ob
21.30	v palači Torriani v Gradišču. Nastopil bo baročni kvartet iz Genove. V četrtek, 6. t. m. , ob 21.30 bo v cerkvici na griču nad Foljanom koncertiral ansambel Musiča rara iz Bologne. Konec tedna so napovedani kar trije koncerti baročnega ansambla iz Jaroslava in sicer z repertoarjem dvorne glasbe 17. in 18. stoletja v Rusiji. Orkester vodi Igor Potkov. Prvi koncert bo v petek ob 21.30 v Ronkah (na županstvu), drugi v soboto ob 21.30 na gradu v Gorici, tretji pa v nedeljo ob 21.30 v Gradišču.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ANTON TOMAŽ LINHART
ŽUPANOVA MICKA
Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Predstave na prostem
Danes, 4. julija DOBERDOB Občinski park Jutri, 5. julija — PODGORA — KD A. Paglavec
ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI
Omogočili so denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri S DGZ
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
PROGRAM TEČAJEV ZA ŠOLSKO LETO 1989/90
1.	Dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (1.000 ur)
2.	Dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur)
3.	Izpopolnjevalni tečaj iz angleščine — 2. stopnja (120 ur)
4.	Izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur)
5.	Izpopolnjevalni tečaj za operaterje z zunanjo trgovine (120)
6.	Izpopolnjevalni tečaj za strojepis (120)
7.	Tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov — društev (30 ur)
8.	Tečaj ažuriranja za animatorje na družbenovzgojnem področju (40 ur)
9.	Tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur)
Rok za vpis se zaključi 21. julija. Vse informacije dobite na uradu zavoda v Križni utici 3 (tel. 81826) vsak dan, razen sobote, med 9. in 13. uro.
Težave s pevsko revijo Seghizzi Zbori bodo nastopali v avditoriju
Kritične pripombe predsednice Komisije za kulturo Devetakove
Pokrajina pomanjkljiva glede kulture
Prihodnji teden se bo v Gorici pričela letošnja mednarodna pevska revija C. A. Seghizzi. Začela se bo, kot je mogoče razumeti iz daljšega poročila za tisk, v znamenju organizacijskih težav. Nastopi zborov se ne bodo odvijali v dvorani UGG na Battistijevem trgu, ampak v deželnem avditoriju. Do spremembe je prišlo v zadnjem trenutku, potem ko je bil že objavljen celoten potek prireditve. Razlog je v dejstvu, da dvorana nj bila pravočasno usposobljena (ob spoštovanju najnovejših predpisov) za javne manifestacije. "V dvomu odpovedati že najavljeno mednarodno prireditev, oziroma sprejeti edino možno alternativo, to je selitev v deželni avditorij, smo pač sprejeli slednje," piše v poročilu za tisk, ki ga je te dni dostavilo društvo Seghizzi. Upoštevati je namreč treba, da bi Preklic manifestacije, ali pa njena od-gpditev povzročila znatne težave zlasti zborom iz tujine, ki so svojo dejavnost že načrtovali z nekajmesečnim
rokom. Gre za zbore s Filipinov, iz Sovjetske zveze, Poljske itd.
Organizator napoveduje, da bodo skušali narediti kar je mogoče, da bi bile neugodne posledice take rešitve čimmanjše. Upoštevati pa je treba dejstvo, da je razpoložljivost mest v avditoriju, v primerjavi z dvorano na Battistijevem trgu, omejena.
Zaradi težav glede uporabnosti dvoran v mestu, so pri društvu Seghizzi zaenkrat zamrznili kakršnokoli odločitev glede manifestacije v letu 1990. Težav namreč ne bo mogoče tako kmalu odpraviti. Istočasno so se predstavniki društva zglasili pri županu Scaranu ter ga opozorili na nevarnost, da se izniči vloga in odmev Gorice v mednarodnem kontekstu, vloga, ki jo pri Seghizziju gradijo že skoraj tri desetletja.
Vsekakor zatrjujejo, mednarodna pevska revija letos bo. Začela se bo v sredo, 12. julija, zaključila v soboto, 15. julija.
Predsednica Komisije za kulturo na Pokrajini Aleksandra Devetak in članica iste komisije Maria Rosaria Di Dato (obe izvoljeni na listi KPI) sta te dni naslovili predsedniku pokrajinske uprave Gian Francu Crisciju pismo, v katerem opozarjata ne nekatere probleme v zvezi z delovanjem Pokrajine na kulturnem področju. V pismu uvodoma kažeta polno razumevanje za težave, s katerimi se mora spoprijemati odbornik za kulturo. Vendar te težave niso zadostno opravičilo za današnje stanje. Potem ko so se v zadnjem času uresničili nekateri programi, ki jih je svojčas zastavila že prejšnja uprava, kot odprtje novega sedeža Pokrajinskih muzejev na gradu v obnovljenih palačah Dornberg in Tasso, odprtje razstav zlatega nakita in antične kartografije ter obnova Attemsove palače, menita pokrajinski svetovalki, da grozi v bodoče kulturnemu delovanju Pokrajine popolna praznina v načrtovanju.
Vzroke za to gre po njunem mnenju iskati tudi v drugačnih metodah dela: v preteklosti je bilo Komisiji za kulturo omogočeno večje sodelovanje pri načrtovanju in uresničevanju dejavnosti, kar je omogočalo smotrnejše oblikovanje programov. Danes, ugotavljata Devetakova in Di Datova, pa o posameznih kulturnih manifestacijah sproti odloča pokrajinska uprava. To onemogoča oblikovanje celovitejšega programa dejavnosti in omejuje vlogo Komisije za kulturo pa tudi pokrajinskega sveta, saj mu preostaja le še odobritev predhodno sprejetih odločitev. Ob pomanjkanju občutljivosti, menita svetovalki, je tako početje pokrajinske uprave tudi znak nerazumevanja vloge, ki bi jo Pokrajina morala imeti na pomembnem področju, kakršno je kulturno.
Njuna kritika pa zajema še druge probleme v zvezi s pomanjkanjem primernih pogojev za uspešno delovanje
19. festival narodnozabavne glasbe v Števerjanu
Najboljši ansambel Lipa iz Cerkelj na Gorenjskem Občinstvo izbralo družino Lipuš iz Globasnice
Osemnajst ansamblov narodnozabavne glasbe je nastopilo na letoš-nJem festivalu v Števerjanu, ki se je odvijal ob koncu tedna. Velika večina (sedemnajst) jih je bila iz Slovenije, v Predstavništvu zamejstva pa je tokrat hastopil en sam ansambel. Sestavljajo 'P' člani družine Lipuš iz Globasnice.
Nastopajoče je čakala dvojna preizkušnja: v soboto in nedeljo. V sobotnem delu je nastopilo vseh osemnajst, finalnem pa samo enajst skupin.
Prvo mesto (za najboljšo izvedbo in najboljšo melodijo) je zasedel ansambel Lipa iz Cerkelj z melodijo Biser iz morja. Glasbo je napisal Franc Lipičnik. Kot drugi najboljši ansambel je komisija ocenila skupino Ptujskih pet s sestrama Potrč. Nagrada občinstva in nagrada za najboljši zamejski ansambel je šla družini Lipuš iz Globasnice na Koroškem, ki si je nemara pridobila glasove občinstva zaradi "svojega" načina muziciranja in petja. Ko-
misija je nagradila tudi najboljše besedilo. To je skladba Slepec, ki so jo izvajali Bratje Poljanšek iz Kamnika. Besedilo pa je napisal Ivan Malavašič.
Prireditev je bila letos v celoti skrb društva F. B. Sedej, pokroviteljstvo pa sta prevzeli Kmečka banka in Briška gorska skupnost.
Povedati velja še, da so v prostorih Sedejevega doma ob letošnjem festivalu pripravili tudi razstavo del (fotografije in slike) števerjanskega roja-
ka Davida Pintarja, ki sicer že nekaj let.živi na Tridentinskem.
Škoda le da so prireditelji imeli smolo z vremenom, saj se je nedeljski, finalni del festivala odvijal v dvorani, kar je celotnemu poteku dalo nekoliko utesnjen pomen. Vreme pa je najbrž vplivalo tudi na odziv publike že v soboto, ko se je prireditev odvijala na odprtem.
Na slikah (foto Klemšej: najboljši ansambel Lipa iz Cerkelj in občinstvo na nedeljski prireditvi.
Komisije za kulturo. V tem se kaže nespoštovanje duha deželnih zakonov v zvezi s kulturnimi dejavnostmi.
Predvsem gre za problem osebja, saj kulturne inštitucije Pokrajine, začenši prav s Komisijo za kulturo, danes ne razpolagajo z zadostnim številom uslužbencev. To predstavlja v njihovem delovanju veliko oviro. Kako lahko na primer komisija razpravlja o razdeljevanju podpor kulturnim organizacijam in ustanovam, ko nima tudi zaradi pomanjkanja osebja inštrumentov za ocenjevanje prošenj in njihovo potrebno vrednotenje? Zaradi tega se dogaja, da se prispevki delijo tako rekoč samovoljno, brez potrebne poglobljene analize posameznih programov, ki bi bila mogoča, samo ko bi uprava dala komisiji za kulturo možnost, da prouči in razpravlja o vseh predstavljenih prošnjah. Ne gre pri tem za očitek o personalističnem vodenju odborništva za kulturo, pojasnjujeta komunistični svetovalki, pač pa za ugotovitev, da so vsako leto oškodovani nekateri prosilci, ki predstavljajo zanimive programe in bi zaradi tega zaslužili večjo pozornost pri delitvi sredstev. Upravo zaradi navedenega vabita, naj spremeni dosedanjo prakso in naj poskrbi, da bodo razpoložljivi inštrumenti za nemoteno uresničevanje kulturne vloge, ki jo ima Pokrajina.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 25. junija do 1. julija 1989
RODILI SO SE: Irene Donatoni, Maria Rita Virgilio, Antonella Zanette, Ambra Makuc, Erik Cevdek, Serena Dose, Luca Graba.
UMRLI SO: 25-letni Luigi Cocevar, 78-letni upokojenec Mario Benedetti, 83-let-na upokojenka Cesira Contin vdova Baumanu, 90-letni upokojenec Mario Lisini, 67-letni upokojenec Gino Tambalo, 71-letna upokojenka Ernesta Pignatari vdova Pielig, 73-letna upokojenka Lidia Gal-lina, 76-letni upokojenec Luigi Verzeg-nassi, 80-letni upokojenec Ermanno Fu-mis, 77-letna upokojenka Alma Mian vdova Della Vedova, 53-letni upokojenec Arnaldo Antonaci.
OKLICI: geometer Maurizio Di Martino in uradnica Anita Pavlin, geometer Ganbriele Ferfoglia in uradnica Enza Caravello, trgovski zastopnik Franco C’-uch in inženir Paola Angelilli, pripadnik državne policije Luigi Auletta in pismonoša Claudia Bidut, delavec Graziano Cafarelli in slaščičarka Sajonara Lutman, obrtnik Fabio Capito in delavka Giulia-na Giacomel, zidar Liviero Volk in Monica Gismano, mizar Roberto Simeoni in trgovka Barbara De Bortoli, učitelj Mar-co Persig in uradnica Michela Iacon, fi-nancar Paolo Zampieri in uradnica Sandra Di Zanutto, scenograf Luigi Boschi in veterinarka Maura Milocco.
POROKE: uradnik Luca Peresson in uradnica Elisa Macuz, obrtnik Spartaco Zorat in uradnica Giulia Bandelli, zdravnik Rolando Berte in učiteljica telesne vzgoje Tatiana Cosic.
Na teniškem trnirju v Wimbledonu
Seleševa izpadla, Golarsova naprej
LONDON — Jugoslavija je izgubila oba svoja predstavnika med igrami posameznikov na vvimbledonskem turnirju. Mlada, šele 15-letna Monika Seleš, ni imela sreče, saj jo je v osmini finala čakala št. 1 na svetu, Zahodna Nemka Steffi Graf. Poraz Seleševe je bil neizbežen, čeprav so nekateri na.tihem upali, da bo prišlo do presenečenja, še zlasti glede na nedavni spopad med tema igralkama na Roland Garrosu, kjer Seleševa ni bila daleč od zmage. Včeraj pa se Pariz na žalost ni ponovil. Seleševa je zdržala le v 41 minut.
Od Wimbledona se je poslovil tudi Slobodan Živojino-vič, ki je klonil proti Američanu Goldieiu.
Italijanka Golarsa pa se je povsem presenetljivo uvrstila v četrtfinale, saj je premagala češkoslavaško igralko Jano Novotno.
Tudi Američan kitajskega porekla Chang je zaključil svojo pot na turnirju v VVimbledonu. Gladko ga je namreč premagal Mayotte, ki je bil z njim neizprosen, saj mu je v treh setih prepusit le sedem iger. Mayotte se bo v četrtfinalu srečal z lanskoletnim zmagovalcem, Švedom Edbergom, ki je brez problemov odpravil Izraelca Mansdorfa. McEnroe je po predvidevanjih slavil zmago proti rojaku Mansdorfu (v štirih setih), VVilander, s katerim se bo sedaj srečal "Su-permac", pa je prav tako po štirih setih odpravil sicer solidnega Van Rensburga.
Lendl je imel nekaj težav z mladim Švedom Lundgre-nom, Becker pa je edini, ki ni do sedaj izgubil niti seta. Tokrat je gladko premagal odličnega Američana Krickstei-na. V četrtfinalu se bo srečal s presentljivim Chamberli-nom, kije odpravil mladega Shirasa.
MOŠKI (osmina finala): Becker (ZRN) - Krickstein (ZDA) 6:4, 6:4; 7:5; Lendl (ČSSR) - Lundgren (Šve.) 1:6, 7:6, 6:2, 6:4; Edberg (Šve.) - Mansdorf (Izr.) 6:4, 6:3, 6:2; McEnroe (ZDA) - Fitzgerald (Avs.) 6:3, 6:0, 6:4; Chamberlin (ZDA) -Shiraš (ZDA) 7:5, 6:4, 7:6; Wilander (Šve.) - Van Rensburg (J.
Živojinovič (levo) je svojo pot na wimbledonskem turnirju končal v osmini finale, medtem ko se je Becker (desno) že prebil v četrtfinale.
Af.) 3:6, 7:5, 7:5, 6:3; Mayotte (ZDA) - Chang (ZDA) 6:3, 6:1, 6:3; Goldie (ZDA) - Živojinovič (Jug.) 6:4, 6:4, 7:6.
ŽENSKE (osmina finala): Sanchez (Šp.) - McNeil (ZDA) 6:3, 2:6, 6:1; Golarsa (It.) - Novotna (ČSSR) 7:6, 2:6, 6:4;_Navratilova (ZDA) - Mandlikova (Avs.) 6:3, 6:2; Lindguist (Šve.) -Sukova (ČSSR) 6:4, 7:6; Fairbank (J. Af.) - fernandez (ZDA) 6:4, 2:6, 6:0; Magers (ZDA) - Faull (Avs.) 6:7, 6:1, 6:0; Graf (ZRN) - Seleš (Jug.) 6:0, 6:1; Evert (ZDA) - Fendick (ZDA) 6:2,
Motociklistična dirka za VN Belgije
Kaos v razredu 500 ccm
FRANCORCHAMPS — Po dveh privlačnih dirkah v razredih do 125 in 250 ccm, se je nedeljska VN Belgije končala v kaosu, ko so bila na vrsti vozila v pollitrskem razredu. Zaradi dežja so namreč dirko kar dvakrat prekinili (zaradi mokrega cestišča, čeprav nekateri piloti se s tem niso strinjali), zatem so naredili zmešnjavo pri sestavljanju lestvic, končno pa so tretjo vožnjo razveljavili. Nekateri so takoj vložili priziv, ki verjetno ne bo sprejet, katerakoli odločitev pa gotovo ne bo mogla popraviti škode, ki so jo tako v Misanu kot včeraj v Francor-champsu naredili ugledu motociklističnega športa.
125 ccm: 1. Spaan (honda) v 38'38'"49, poprečna hitrost 140,088 km/h; 2. Giano-la (honda) po 12"40; 3. Unemoto (honda) 38"31; 4. Miralles (cobas) 49"20; 5. Pietro-niro (honda) 57 "92.
Lestvica za SP: 1. Spaan (Niz.) 98; 2. Gianoto (It.) 98; 3. Criville (Šp.) 92; 4. Miralles (Šp.) 90; 5. Unemoto (Jap.) 72; 6. Gresini (It.) 70.
250 ccm: 1. Cornu (honda) 36'45 ”58, poprečen hitrost 158,587 km/h; 2. Pons (honda) po 00"58; 3. Cardus (honda) 2 "93; 4. Roth (honda) 9 "68; 5. Cadalora (yama-ha) 25"47.
Lestvica za SP: 1. Pons (Šp,) 181; 2. Cornu (Švi.) 120; 3. Roth (ZRN) 116; 4. Cardus (Šp.) 110; 5. Ruggia (Fr.) 99; 6. Cadalora (It.).
500 ccm: 1. Lawson (honda) 19'46'26, poprečna hitrost 168,489 km/h; 2. Schwantz (suzuki) po 0 "92; 3. Rainey (ya-maha) 1 "52; 4. C. Sarron (yamaha) 11"43; 5. Kocinski (yamaha) 15 "22; 6. Chili (honda) 18"87; 7. Magee (yamaha) 20'72; 8. Doohan (honda) 27 "23; 9. Spencer (yama-ha) 27"87; 10. MacKenzie (yamaha) 32"84; 23. Mamola (cagiva), lestvico so sestavili na podlagi seštevka časov iz prvih dveh od treh voženj, kot predvideva pravilnik.
Lestvica za SP: 1. Rainey (ZDA) 150,5; 2. Lawson (ZDA) 137; 3. C. Sarron (Fr.) 103,5; 4. Magee (Avs.) 87,5; 5. Schwantz (ZDA) 85,5; 6. Chili (It.) 85; 76. Doohan (Avs.) 60; 8. MacKenzie (VB) 51; 9. Has-lam (VB) 48; 10. Gardner (Avs.) 43.
Vaterpolski turnir v Kopru
KOPER — Na letnem kopališču v Žusterni je bil mednarodni vaterpolski turnir, ki je bil dober trening domačemu drugoligašu, ki ga konec tega tedna čaka start v prvenstvu s prvo tekmo v Zadru. Koprčani so v konkurenci Žusterne, tržaškega CUSA in beneškega Mirena prepričljivo zmagali. Trener Duško Lončarevič je pomladil moštvo, na turnirju pa je najbolj ugajal Jambrovič, novo ime v koprskem moštvu, ki je sicer Zagrebčan, pred tem pa je igral v Kranju. V odločilni tekmi za prvo mesto je Koper premagal CUS s 13:6.
Kupoprodajna nogometna borza
Vialli ostane pri Sampdorii
MILAN — Kupoprodajna borza se je že razživela, čeprav je resnično važnih nakupov, mimo tujcev seveda, bolj malo. Včerajšnja največja novost je verjetno ta, da je predsednik Sampdo-rie Mantovani umaknil s tržišča svojega najboljšega nogometaša Viallija. Slednjega so hoteli čisto vsi najbolj prestižni italijanski klubi, Juventus pa je baje ponudil celih 28 milijard... Sedaj je te farse končno konec, tako da se društva posvečajo bolj... človeškim nakupom.
Tako se je sinoči tudi zaključila že predolga zadeva z napadalcem Perugie Ravanellijem, ki naj bi zanimal celo Triestino. Slednji je namreč stal Avellino 1.600 milijonov lir, katerih očitno ne bi bilo tržaško društvo nikoli sposobno plačati.
Do sedaj je največ nakupov opravil Milan, ki je še ojačil itak "atomsko" postavo. Borgonovo, Carobbi, Simone, Massaro, Fuser, Pazzagli, Galderisi namreč niso od muh...
"Pridni" so bili še Verona (Fanna, Magrin, Favero, Balbo...), Juventus (Fortunato, Casiraghi, D. Bonetti...), Bologna (Ilijev, Geovani, Giordano, Cabrini) in seveda Inter, ki je kupil odličnega Klinsmanna.
Po tretji etapi kolesarske dirke po Franciji
Portugalec Da Silva še vodi
FRANCORCHAMPS — Čeprav so včeraj kolesarji prevozili komaj tretjo etapo kolesarske krožne dirke po Franciji, je o tem Touru že mnogo razprav. Glavna se tiče Delgada, ki je do sedaj popolnoma razočaral. Lanskoletni zmagovalec in pred začetkom Toura eden glavnih favoritov je namreč presenetljivo zamudil (!) start prve etape, v drugi je zamudil drugih nekaj minut, včeraj pa je bil dolgo časa prav na dnu skupine in vsi so že čakali njegov odstop. Do tega ni prišlo, tako da so fotografi celo ostali z dolgim nosom... Včerajšno etapo je zasluženo osvojil mehiški kolesar Alcala.
VRSTNI RED 3. ETAPE: 1. Alcala (Mex.), ki je 241 km dolgo progo od Luksemburga do Spa prevozil v 6.34T7" s povprečno hitrostjo 36,674 km na uro; 2. Skibby (Dan.) po 5"; 3. Tolhoek (Bel.) po 5"; 4. Marie (Fr.) po 6”; 5. Madiot (Fr.) po 6"; 6., Van Slycke (Bel.) po 33"; 7. Vichot (Fr.) po 50"; 8. Kelly (Irs.) po 50" itd.
SKUPNA LESTVICA: 1. Da Silva (Portug.) H.02'34"'; 2. Lilholt (Dan.) po 24"; 3. Marie (Fr.) po 1"57"; 4. Fignon (Fr.) po 2'37"; 5. Simon (Fr.) po 2'48"; 6. Alcala (Mex.) po 2'52"; 7. Rue (Fr.) po 3 00 ; 8. Breukink (Niz.) po 3'03"; 9. Lavainne (Fr.) po 3’08"; 10. Skibby (Dan.) po 3"18".
Novi svetovni rekord Kenijca Koecha
STOCKHOLM — Na sinočnjem atletskem mitingu v Stockholmu so dosegli nekaj zelo dobrih tehničnih rezultatov, med temi pa prav go-
tovo izstopa svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami Kenijca Koecha, ki je razdaljo pretekel. v 8"05"35 ter tako odvzel rekord rojaku Ronu iz leta 1978 (8'05"40).
Zmaga Fittipaldija v Clevelandu
CLEVELAND — Bivši pilot formule ena Emerson Fittipaldi je v nedeljo osvojil tretjo zaporedno tekmo na svetovnem prvenstvu cart-indy v Clevalandu. Za skoraj 17 sekund je prehitel Maria Andrettija (ZDA), 3. je bil Rahal (ZDA).
Danes Izola - Partizan
IZOLA — Osrednje športne manifestacije v počastitev občinskega praznika 11. julija bo nedvomno današnja prijateljska nogometna tekma med domačo Izolo in beograjskim prvoligašem Partizanom. Bolj kot nogometna tekma pa je pomembna pridobitev izolskih nogometašev, ki jim bodo neposredno pred tekmo, ob 16.45, uradno predali v namen novo tribuno, na kateri je prostora za okrog 4000 gledalcev. To je velika pridobitev za izolsko telesno kulturo nasploh. Tekma se bo pričela ob 17. uri. V soboto in nedeljo pa so se proslavam ob občinskem prazniku pridružili najmlajši jadralci - optimisti z jadralno regato, na kateri je v konkurenci 32 jadralcev nepričakovano zmagala Janja Orel iz koprskega Jadra pred klubskim tovarišem Petrom Podunavcem, medtem ko je bil Vasilij Žbogar iz domače Burje tretji.
Zmaga Puha na regati Tržič-Umag-Tržič
TRŽIČ — Jadralec Dušan Puh iz Portoroža je osvojil peto mednarodno jadralno regato Tržič-Umag-Tržič za 12-metrske jadrnice. Na drugo mesto regate, ki sta jo priredili SVOC in marina v Umagu in ki je bila dolga 42 milj, se je uvrstil Bruno Spangaro (SVOC), na tretje pa Eugenio Leva-de (Pietas Julia).
Radja pri Boston Celtics?
BOSTON — Jugoslovanski košarkarski reprezentant Dino Radja je včeraj dospel v Boston, da bi se s člani vodstva znamenitega kluba Bostin Celtics domenil o svojem morebitnem prestopu k tej ekipi profesionalne ameriške lige NBA.
ZRN evropski prvak v ženskem nogometu
LUDENSAID — Ženska nogometna reprezentanca ZRN je osvojila naslov evropskega prvaka. Na finalni tekmi je namreč gladko premagala Norveško s 4:1 (2:0). ZRN je v polfinalu premagala Italijo le po streljanju enajstmetrovk, potem ko se je regularen del zaključil z 0:0.
Tesna zmaga Argentine
GOIANIA — V drugem kolu ameriškega pokala je Argentina premagala Čile z 1:0. Edini gol je dosegel Veronin igralec Caniggia v 55. minuti.
Mitchell ohranil naslov
CROTONE — Južnoafriški boksar Brian Mitchell je v Crotoneju obranil svoj naslov v superlahki kategoriji verzija WBA. Premagal je namreč Američana Bearda, saj je sodnik prekinil srečanje, ker je slednji krvavel iz rane nad desnim očesom.
Na atletskem mitingu v Gorici
Italijanski rekord v disku Coslovicheva (Bor) odlična
Končan prestopni rok jugoslovanskih nogometašev
Klubi velike četverice pobrali smetano
Drugi mednarodni atletski miting, ki ga je v Gorici priredilo društvo At-letica Gorizia' Cassa di Risparmio, je povsem uspel. Na manifestaciji, katere se je udeležilo več kot 300 tekmovalk v predstavništvu 40 društev iz Italije, Jugoslavije, Zahodne Nemčije in Kenije, so dosegli več dobrih rezultatov, med temi italijanski državni rekord, ki ga je postavila Agnese Maffeis (žena olimpijskega prvaka Andreija), ki je v metu diska dosegla znamko 59,12 metra in s tem za dobrih 50 cm izboljšala svoj prejšnji rekord 58,38).
Ob njej gre omeniti še dobre rezultate Alessandra Bonfigliolia v skoku v višino, Marie Luise Čilimbini v teku na 400 m z ovirami, Kristine Jazbinšek v metu kopja, Brigite Bukovec v teku na 100 m z ovirami in Anne Wangera v teku na 1.500 m. (R. Pavšič)
Na mitingu je nastopila tudi Borova atletinja, metalka kopja Claudia Cos-lovich, ki je zasedla 4. mesto z izjemnim rezultatom 45,50 m. Kot najboljša predstavnica naše dežele je zaostala samo za obema odličnima tekmovalkama iz Slovenije, Jazbliškovo in Pirčevo iz Maribora ter Giacchettijevo iz Formie. Njen rezultat za poznavalce pomeni pravzaprav presenečenje, saj je do tega trenutka predstavljal njen cilj sezone, ki ga bo pač potrebno pomakniti na višje, recimo bolj ali manj v bližino rezultata deželnega rekorda za juniorke. Kako zelo je ta nadarjena tekmovalka letos napredovala, pove že dejstvo, da so letošnji rezultati v povprečju za 6 do 7 m boljši od lanskih v istem času. Prav to dejstvo opozarja strokovni štrab v društvu, da bo potrebno ostali del prvega dela sezone, ko so na vrsti deželna in državna prevenstva, optimalno planirati, da bodo odmori med tekmami (s treningi, razbremenjevanjem in obremenjevanjem) za mlado tekmovalko gradilni in ne rušilni, ko brezglavega dirjanja za rezultati ne more biti. Cilju letošnje
sezone, to je dobra uvrstitev na državnem prvenstvu konec meseca, mora biti podrejeno vse ostalo. (I. P.)
400 m ovire: 1. Maria Luisa Cilimbi-ni (Snia Milano) 58"3; 2. Dejana Rakita (Partizan Beograd) 59"00; 3. Sonia Antoni (Chimica del Friuli) 60"2. .
Disk: 1. Agnese Maffeis (Ina Torino) 59,12 m; 2. Silvija Laketa (Partizan Beograd) 49,08 m; 3. Mara Rosolen (Lib. Treviso) 45,92.
Višina: 1. Alessandra Bonfiglioli (Ina Torino) 181 cm; 2. Cristina Biagi (Fiat Sud Formia) 179 cm; 3. Lidija Lapajne (Nova Gorica) 175.
Kopje: 1. Kristina Jazbinšek (Kladi-var Celje) 51,84 m; 2. Leonida Pirc (Tam Maribor) 51,68 m; 3. Ambra Gi-acchetti (Fiat Sud Formia) 48,18 m; 4. Claudia Coslovich (Bor) 45,50 m.
Daljina: 1. Nives Prinčič (Nova Gorica) 5,57 m; 2. Elisa Andretti (Lib. Udine) 5,52 m; 3. Stefania Zuin (Chimica del Friuli) 5,47 m.
100 m: 1. Sonia Vigati (Safilo Padova) 11"5; 2. Zorica Dzokanovič (Partizan Beograd) 12"00; 3. Katia Puzzoli (Chimica del Friuli) 12"2.
800 m: 1. Nadia Falvo (Fiat Sud Formia) 2'08"4; 2. Brigitte Bruckner (01ympic Muenchen) 2'08"7; 3. Patrizia Cassard (Ina Torino) 2'10"7.
Krogla: 1. Agnese Maffeis (Ina Torino) 16,60 m; 2. VVilma Rigamonti (Fiat Sud Formia) 15,26 m; 3. Mara Rosolen (Lib. Treviso) 15,08.
100 m ovire: 1. Brigita Bukovec (Olimpija Ljubljana) 13"4; 2. Laura Biagi (Fiat Sud Formia) 13"6; 3. Margita Papič (Dinamo Zagreb) 14"L
1.500 m: 1. Anna Wangera (Kenija) 4'28"4; 2. Irena Šmid (Kak Ravne) 4'29"9.
200 m: 1. Cristina Picchi (Fiat Sud Formia) 23 "7; 2. Chiara Grossutti (Lib. Udine) 24 "6; 3. Katia Puzzoli (Chimica del Friuli) 25"2.
400 m: 1. Rossana Morabito (Snia Milano) 55 "5; 2. Magda Maiocchi (Fiat Sud Formia) 56 '3.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Končal se je jugoslovanski prestopni rok, v katerem je klube zamenjalo kar 205 igralcev. Letošnji dnevi borze so bili živahni kot vselej, pa čeprav so letos potekali v znamenju novih pravil, ki so klubom omogočila, da s prodajo igralcev služijo tudi oni. Doslej je bilo drugače, zaslužili so v glavnem igralci.
Vodstvo NZJ je letos vpeljalo transferne sezname, na katere klubi uvrstijo odvečne ali tudi zelo iskane igralce, ki jih nujno ne potrebujejo. Klub zanje določi odškodnine, toda če teh igralcev nihče ne kupi, so jim dolžni za obnovitev pogodbe izplačati petino te vsote. Tak je bil primer z reprezentančnim vratarjem Omerovičem, ki ga je Partizan prodajal za 150 starih milijard, ker pa ga ni nihče kupil, mu mora zdaj klub izplačati 30 milijard.
Darjan Petrič sklenil kariero
KRANJ — Na mednarodnem mitingu ob dnevu borca v Kranju je uradno končal dolgo in uspešno plavalno kariero Darjan Petrič. Poslovil se je tudi trener in desetletja vsestranski športnik Drago Petrič, s čimer se je zaključila neka era kranjskega, slovenskega in jugoslovanskega plavanja, ki je pomenila enega vrhuncev v zgodovini tega športa.
Darjan Petrič je med drugim osvojil 3. mesto na 1500 m kravl na svetovnem prvenstvu v Guayaquilu leta 1982 s časom 15T0 T0, leto prej je bil na evropskem prvenstvu v Splitu prav tako tretji na 400 kravl (3’52"71), a na EP v Rimu dve leti kasneje je bil na isti razdalji tudi tretji (3"52 ”60).
Sicer pa so bili tudi v tem prestopnem roku daleč v ospredju klubi velike četverice, ki so pobrali smetano s tržišča prostih igralcev. Presenetljivo pa je eno najvidnejših vlog v tem roku igrala tudi ljubljanska Olimpija, ki je angažirala zelo vidne igralce. Zdi se, da je najbolje nakupoval zagrebški Dinamo, ki je sicer izgubil odlična igralca Mihajloviča in Kasala, toda dobil tri sijajne igralce - Šukerja iz Osijeka, Mladenoviča z Reke in Lipovca iz Banjaluke. Novi trener Dinama Josip Kuže pa je angažiral tudi Ljubljančana Komočarja, ki mu po povratku od vojakov ni dovolil, da bi se vrnil k Olimpiji. Hajduk je obnovil pogodbo z Asanovičem, za katerega so se močno pulili Dinamo, Partizan in tuji klubi, poleg njega pa je angažiral Barnjaka iz Sarajeva in Mihiča iz Tuzle, vendar se utegne zgoditi, da bodo ob registracijah teh dveh igralcev težave, ker jih kluba ne pustita oditi. Partizan je kupil reprezentančna branilca Stanojkoviča iz Vardarja in Vujačiča iz Vojvodine, poleg tega pa še rezervnega vratarja Panduroviča, za katerega se je potegovala tudi Olimpija.
Crvena zvezda je dobila še najmanj - Driziča iz Rada, Kantalarovskega iz Vardarja ter Radinoviča iz Sutjeske. To so manj kakovostni igralci, toda treba je vedeti, da bosta za C. zvezdo v novem prvenstvu, ki se začenja 30. t. m., igrala prva zvezdnika lanskega prestopnega roka Savičevič in Pan-čev, ki sta bila pri vojakih. Najbolj iskana igralca sta bila v zadnjih dneh gotovo mlada titograjska reprezentanta Mijatovič in Lekovič, za katera pa je Budučnost zahtevala odškodnino v stotisočih dolarjev. Seveda noben jugoslovanski klub ni bil pripravljen plačati te astronomske vsote, čeprav je C. zvezda poskušala dobiti vratarja Lekoviča vse do zadnjih minut prestopnega roka.
Sodeč po nakupih in razmerjih
moči bo Crvena zvezda v bližnjem prvenstvu razred zase, saj ima ob Stoj-kovču še enega igralca svetovnega formata - Savičevica, ki je pred dnevi zablestel na poslovilni tekmi Olega Blohina v Kijevu. Dinamo bi utegnil biti moštvo številka 2, Partizan 3 in Hajduk 4.
Za Olimpijo se je prestopni rok končal tako rekoč sanjsko. Nič čudnega pravzaprav, saj je bil njen trener Miloš Šoškič, predno se je začel ukvarjati s trenerskim poklicem, mene-žer. Olimpija je dobila kar štiri zelo uveljavljene igralce, med njimi tri amaterske reprezentante - Šeparoviča iz Dubrovnika, Mariča iz Pelistra, Za-čeviča iz Kikinde in M. Djukiča iz Partizana. Zadnji je bil tudi najdražji. Ob teh igralcih je Olimpija angažirala še Jermaniša iz Kopra, Derviča in Žilnika pa iz ljubljanskega Slovana, a odpustila nekaj rezervnih igralcev. Vsi ključni igralci so ostali pri Olimpiji, čeprav je bilo za nekatere kar veliko zanimanja. Še največ za Dinka Vrabca in mladega velikega upa Džo-niia Novaka, ki so ga snubili celo veliki klubi. Omeniti velja, da bo Olimpijo okrepil še en veliki up - Aleš Čeh, ki se bo čez mesec vrnil od vojakov.
	II	III	rotip			
1.	—	1.	Geroboamo	2
2.	Gibet Migliore	X
2.	—	1.	Fagari	2
2.	Baciotto	1
3.	—	1.	Greco Om	1
2.	Eteranec	1
4.	—	1.	Fasto Om	X
2.	Dorval	1
5.	—	1.	Bassoiondo	2
2.	Gitram Mo	2
6.	—	1.	Ernibel	X
2.	CrinoEffe	1
KVOTE
12 (48 dobitnikov)	18.300.000
11 (817 dobitnikov)	1.040.000
10 (10.092 dobitnikov)	83.500
Na nedeljski dirki
Adriini kolesarji ponovno zmagali
Člani lonjerskega kolesarskega kluba Adria Rešim so v nedeljo spet slavili zmago v starejši kategoriji cikloamater-jev z Jožetom Hafnerjem in se uvrstili na absolutno 2. mesto v ekipni razvrstitvi.
"Belo-modri" predstavniki so tokrat nastopili na izredno naporni krožni progi v Krminu, kjer je Hafner prepričljivo zmagal in tako spet potrdil svojo dobro pripravljenost. V isti kategoriji je osmo mesto osvojil Vižintin, medtem ko je med veterani Lenaršič v sprintu pristal na 3. mestu, Ferluga pa je prišelj na cilj v glavnini. Jakofčiču je po seriji prvih mest tokrat zmaga ušla in se je moral zadovoljiti s 4. mestom, medtem ko je med juniorji Leniša prispel na cilj z glavnino. Dirkali so še Poropat, Schnei-der in Kunaver, ki pa niso zkaljučili napornega tekmovanja.
Za prihodnji teden lonjerski vozači še nihajo med odločitvijo ali bi nastopili na tridnevni etapni dirki po F-JK krajini ali bi se udeležili 160 km dolgega in izredno napornega maratona v Kočevju.
Seveda prizadevnim Adriinim športnim delavcem ne manjka načrtov za bližnjo prihodnost. Takoj po poletnih počitnicah bodo organizirali vrsto dirk. Prva bo preizkušnja na kronometer za dvojice (9. septembra) na krožni progi s startom in ciljem v Baovici (okrg 25 km). Organizatorji računajo, da bo nastopilo približno 30 parov, upajo pa, da prideta v Trst tudi italijanska in jugoslovanska ženska državna reprezentanca. (R. Pečar)
Državno motociklistično prvenstvo
Parovelova sedaj na 2. mestu
to mesto, kar je nov dokaz o njeni kvaliteti, če pri tem upoštevamo, da je imela težave z vozilom, ki je bilo v dokaj slabem stanju. Nove točke pa so ji omogočile, da sedaj na skupni lestvici zaseda odlično 2. mesto.
Parovelova ni najbolje startala, saj je bila šele na devetem mestu (menjalnik ni deloval najbolje). Z zanesljivo vožnjo pa je puščala svoje tekmice za sabo in se prebila do 4. mesta, na katerem je tudi ostala do konca.
Proga je bila mokra, med samo dirko pa ni deževalo. Nasploh pa je cestišče v Maggioneju ozko in nevarno, a tudi podlaga je v dokaj slabem stanju. Še sreča, da v takih razmera ni prišlo do enega samega padca.
Zmagala je Sossijeva iz Rima (vsa dekleta imajo vozial gilera), ki je vodila od zažetka do konca. Na drugo mesto se je uvrstila Baccova, prav tako iz Rima. Na tretjem mestu je pristala Gavova iz Pordenona, četrta, kot smo povedali, je bila Parovelova, peta pa Barantonia iz Salerna. Skupno je tekmovalo 14 deklet.
Na skupni lestvici za državno prvenstvo je na prvem mestu Gavova, ki je zbrala 35 točk. Parovela je druga s 25 točkami, tretja pa je Barantoniova s 24 točkami.
Prihodnja dirka za državno prvenstvo bo 23. t. m. v Bariju.
Na republiškem prvenstvu v Ljubljani
Kot smo že pisali, so se pred nekaj tedni mladi Domovi telovadci z uspehom udeležili republiškega prvenstva, ki je bilo v Ljubljani. Goriški športniki so tudi na tem tekmovanju potrdili, da bi tudi v Sloveniji sodili med boljše ekipe in da razpolagajo z nekaterimi posamezniki, ki veliko obetajo, seveda če bodo nadaljevali z resnim delom.
Na sliki (foto Makuc) ekipa Domovih telovadcev na ljubljanskem prvenstvu.
Jasna Parovel
MAGGIONE (Perugia) — Jasna Parovel, članica Primotor kluba, je na nedeljski drugi preizkušnji, veljavni za italijansko motociklistično prvenstvo, ponovila uspeh, ki ga je nedavno dosegla na uvodni dirki v Vallelungi. Znova je namreč zasedla solidno četr-
Teniški memorial R. Faganel
Rekordna udeležba
Pred dnevi se je v Štandrežu zaključil teniški memorial Renco Faganel, ki ga je priredilo domače društvo Oton Župančič. Tekmovanje je povsem uspelo, saj se ga je udeležilo 54 tekmovalcev v moški in 10 v ženski konkurenci, kar je za podobne teniške pobude na Goriškem pravi rekord. Zelo razburljivo je bilo predvsem v moški konkurenci, kjer smo prisostvovali številnim izenačenim in na trenutke tudi privlačnim srečanjem. Prvo mesto je nekoliko presenetljivo osvojil domačin Valter Nanut, ki je v odločilnem dvoboju premagal favorita Borisa Cotiča. Tudi v ženski konkurenci se je sreča nasmehnila predstavnici domačega društva, Marti Koren, ki je v finalu odpravila lanskoletno zmagovalko Silvio Dreossi.
Ob koncu bi izrekli še posebno pohvalo organizatorjem, ki so poskrbeli, da je tekmovanje potekalo brez večjih zastojev. Vsi igralci pa bodo imeli že naslednji teden možnost, da se ponovno srečajo na turnirju, ki ga prireja športno združenje Dom iz Gorice.
MOŠKI
, IZIDI 3. KOLA: Mučič - Lukes 9:3 Černič - Tommasi 9:4; Chizzolini - Co Ceani 9:5; Nanut - Zampar 9:7; Tomažii ' B. Makuc 9:6; Ferfolja - R. Makuc 9:7 Cej - Komel 9:6; Cotič - Vogrič 9:2. ČETRTFINALE: Mučič - Černič 9:4 anut - Chizzolini 9:4; Tomažič - Fer nuja 9:5; Cotič - Cej 9:4; POLFINALE ntanut - Mučič 9:4; Cotič - Tomaži FINALE ZA 3. MESTO: Tomažič Mučič 9:5; FINALE ZA 1. MESTO: Na nut - Cotič 9:6.
ŽENSKE
POLFINALE: Dreossi - Peterii Koren - Mikluš 9:2; FINALE 2
MESTO: Peterin - Mikluš 9:4; FINALE ZA 1. MESTO: Koren - Dreossi 9:5.
(mal)
V organizaciji ŠZ Gaja
Deželni teniški turnir Hill Šport
Na Gajinih teniških igriščih se od sobote dalje odvijajo srečanja za deželni turnir Hill Šport v abinaciji s Su-perbingom. Turnir, na katerem tudi letos nastopa 100 nekvalificiranih igralcev, je priklical skoraj vse najboljše tenisače te kategorije iz Trsta in okolice. Omenimo predvsem Andreja Pampanina in Stefana Visintina (ATO), Gabrija Azzopardo (TCT) in Stefana Scorcia (TC Milje). Tudi Gaji-ni člani so se prijavili v lepem številu, od naj mlajših bratov Plesničar pa do veteranov Mitje Vavpetiča in Marčela Čuka. V prvem kolu so se srečanja zaključila po predvidevanjih. Posamezni izidi srečanj, v katerih so bili zaposleni domači igralci, pa so naslednji:
Mauri - Titora 6:1, 6:0; Borut Plesničar - Franco 6:1, 6:4; Guzzo - Vavpetič 6:2, 6:3; Andrej Spacal - Krajevič 6:3, 7:5; Prelec - Vattovani 6:1, 2:6, 6:2; Vremec - Marčelo Čuk 6:2, 6:2; Aleš Plesničar - Ramani 6:1, 6:0. (Plesničar)
Košarkarski turnir Cicibone
Včeraj se je pričel košarkarski turnir, ki ga organizira košarkarski klub Cicibona. Vpisanih je 5 ekip. Tekme bodo vsak dan do petka (ob 18.30 oz. 20.30). Za sojenje in zapisovanje bodo poskrbeli sami igralci. Vse tekme bodo na stadionu 1. maju.
(Vanja Jogan)
Na pobudo odbojkarske komisije ZSŠDI
Poletni tečaj za najmlajše
Odbojkarska komisija ZSŠDI bo letos že štirinajstič po vrsti priredila poletni tečaj, namenjen najmlajšim silam te športne zvrsti. Tečaj bo tudi tokrat v Zgoniku, kamor naši najmlajši zahajajo že nekaj let in najdejo resnično idealne pogoje za sprostitev in odbojkarsko učenje. Res je sicer, da je Zgonik za marsikoga lahko oddaljen kraj in da je treba pač s strani staršev in društev nekaj dobre volje in organiziranosti predvsem za prevoz otrok, a res je tudi, da otroci lahko razpolagajo s prostornimi telovadnimi objekti in urejenimi igrišči na odprtem.
Bistvena komponenta tečaja je prav gotovo otrokova sprostitev, celodnevna možnost, da je na čistem, svežem zraku. Ne gre podcenjevati še drugega aspekta: v Zgoniku se vsako leto zbere veliko, preko 100 otrok; tja prihajajo v zastopstvu skorajda vseh naših društev, pa tudi veliko takih je, ki se na tečaj prijavijo mimo društev, ker gre v Zgonik pač prijatelj, ali ker so starši zvedeli za to možnost. In v Zgoniku se otroci soočajo z veliko družabnostjo, igrivostjo, spoznavajo svoje vrstnike, lahko se sproščeno nasmejejo! To pa je danes, ko otrok živi skorajda samo še med štirimi stenami, res edinstvena priložnost, da vsaj za nekaj dni preizkusi vse to, kar so njegovi starši še imeli, njemu pa je odvzeto.
Otroci se bodo v Zgoniku zbrali v ponedeljek, 4. septembra, ob 8.30, tečaj pa bo trajal vse do torka, 12. 9.: gre torej za idealno zapolnitev prostega časa, tik pred pričetkom novega šolskega leta. Dnevno bodo tečajniki opravili dva treninga, veliko bodo igrali, postreženo jim bo z izdatnim kosilom.
Gre torej za lepo pobudo, ki jo vsekakor velja podpreti, saj se menda
strinjamo, da je treba našim naj mlajšim postreči vsaj občasno s tistim, kar danes najbolj potrebujejo: z dobro "porcijo" sprostitve in vsaj nekaj dnevi razigranega življenja na našem podeželju, kjer sta prijaznost in zdravje še vedno doma. (Inka)
Atleti SK Brdina pridno vadijo
Tridnevni treningi v Avstriji (Mul-taler) so bili zelo uspešni za atlete SK Brdina. Sneg je bil zelo primeren za vse smučarske vaje. Atleti so bili razdeljeni v dve skupini. Mlajši skupini je sledil Milan Rener, ki je nadomestil Cveta Vidoviča, ostale pa je vodil demonstrator Matjaž Šavabon iz Tržiča na Gorenjskem, ki je tudi pripravil program za te treninge. Tako Rener kot Savabon sta bila z opravljenim delom zadovoljna, saj so bili vsi, ki so se jih udeležili, disciplinirani in poslušni ter so predelali od najosnovnejših do najzahtevnejših smučarskih vaj.
S takimi treningi si atleti pridobivajo nove izkušnje. Menili so, da to ni bila samo šola smučanja, ampak tudi šola za življenje, saj se vsi dobro razumejo med seboj, pomagajo si, če je to potrebno, a domov so se vrnili vsi zagoreli in polni novih izkušenj. Srečali tudi svoje vrstnike iz Maribora, s katerimi so vadili med zimovanjem na Pohorju.
Ker so bili pogoji za smučanje zelo ugodni, so atleti z velikim navdušenjem izrazili željo, da bi treninge ponovili še ta mesec. (Roža Peric)
| obvestila,
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 5. t. m., ob 21. uri v Koči pod Rupo v Repnu seja balinarske komisije. Na dnevnem redu zaključek zamejskega balinarskega prvenstva.
ZSŠDI
obvešča, da odgovarja na tel. št. 744426.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na sedežu društva (Vrdelska cesta 7, tel. št. 51377) začelo vpisovanje za začetniški odbojkarski tečaj, namenjen fantom in dekletom letnikov 1978, 1979, 1980. Tečaj bo v Borovem športnem centru na 1. maju od 4. do 12. septembra 1989. Cena tečaja znaša 50 tisoč lir. Dnevni program: 9.00 jutranji trening; 12.00 kosilo; do 15.00 organizirana animacija; 15.30 - 17.00 popoldanski trening in odhod. Možen je prihod otrok v center tudi pred 8. uro (po dogovoru). Rok za vpis zapade 15. julija.
JK ČUPA
vabi člane in prijatelje na društveni praznik, ki bo v soboto, 8. t. m., ob 19. uri na društvenem sedežu v Ses-ljanskem zalivu ter na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 9. t. m., s startom ob 11. uri.
ODBOJKARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi na izpopolnjevalni tečaj za od-bojkarje-začetnike. Tečaj bo v športnem centru v Zgoniku, in sicer od ponedeljka, 4., do torka, 12. septembra. Tečajniki bodo prispeli v Zgonik vsak dan ob 8.45, trenirali bodo dvakrat dnevno, veliko bodo igrali, postreženo jim bo z izdatnim kosilom. Tečajniki si morejo prevoz v Zgonik zagotoviti sami, ali preko svojega društva. Cena tečaja: 50.000 lir. Prijave sprejemajo predstavniki posameznih društev, lahko pa se prijavite na tečaj tudi v uradih ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. 744426) od 8.00 do 14.00.
Davor Zupančič	1.
Meje nemogočega
Kratek pregled svetovnega alpinizma
nr2we in njihova skrivnost, strah ret nr!!HluMravnimi velikani ali pa z™uD bozanstvi' ki se skrivajo za zamegljenimi vrhovi, in ljudje ki se vzpenjajo nanje. Alpinisti3 pištolovci? heroji, osvajalci nekoristnega in ne vem še kaj, končno pa navadni ljudje vse to bo tema našega zapisa, s kate-nm začenjamo danes. Govorili bomo o Zgodovini gorništva, o ljudeh, ki so 9oram posvetili življenje, predstavili oomo gorska področja s celega sveta, pisali o podvigih domačih alpinistov n skušali razjasniti nove težnje plezanja mladih, modernih plezalcev. Skrat-ajE°?P^avili se bomo v čarobni svet
Naša doba, doba avtomatizacije in kompjutenzacije je človeku odvzela vsakršno možnost izživljanja naravnih vzgibov in ga prisilila, da hlasta po sem, kar diši po, nenavadnem, izjemnem, po pustolovščini. Tudi alpinizem
je v zadnjih letih utrpel oziroma izkoristil ta pojav. Televizija, filmi, radio in časopisi so približali slehernemu človeku gorski svet in ga zanj navdušili, čeprav je za veliko večino največji osebni plezalski podvig, vzpon po stopnicah do stanovanja. In vendar je svet alpinizma vse prej kot preprost, v njem se namreč vrtinčijo številni občutki, ki so zunanjemu opazovalcu povsem tuji. Skušali bomo razumeti različne motivacije, zaradi katerih je prišlo do nastanka, razvoja in sedanjega stanja gorništva.
Pri našem zapisu se bomo posluževali poleg dolgočasnih letnic tudi nekaterih tehničnih izrazov, ki mogoče niso vsem znani. Slednje bomo sproti pojasnjevali.
Lotimo se razlage težavnostne lestvice. Na začetku našega stoletja je slavni nemški alpinist VVelzenbach
uredil način ocenjevanja težav, ki jih srečujemo v steni. S številkami, ki gredo od 1 do 6, je jasno in jedrnato opredelil stopnje zahtevnosti posameznih smeri. To bi takole izrazili:
I.	stopnja - lahko, kar pa ne pomeni, da hodimo po stezi, ampak da si pri napredovanju pomagamo z rokami.
II.	stopnja označuje nekoliko zahtevnejše plezanje, pri katerem je vsaj za začetnike primerna uporaba vrvi.
III.	stopnja - dokaj zahtevno. Stena je tu že navpična, včasih so v njej manjši previsi, oprimki in stopi pa so še kar številni. Pri plezanju je nujna uporaba vrvi, priporočljiva pa je tudi uporaba klinov za varovanje.
IV.	stojmja - zahtevno. Z razliko od III. stopnje je tu število oprimkov in slopov manjše. Poznavanje plezalne tehnike in varovanja je obvezno.
V.	stopnja - zelo zahtevno. V to kategorijo uvrščamo smeri, med katerimi so tudi take, ki jih v zgodovini alpinizma štejemo za prave podvige. Pri tej stopnji sta nujna dobra telesna priprava in smisel za ravnotežje. Stena je tu seveda navpična, če že ne celo previsna, predvsem pa precej gladka.
VI.	stopnja - izredno zahtevno. Stalno treniranje, odlično obvladanje varovalne tehnike in psihična moč so pogoj za premagovanje tovrstnih težav.
Šesto stopnjo so še pred nekaj leti ocenjevali za višek človeške zmogljivosti. Tudi VVelzenbach, ko je sestavil težavnostno lestvico, je mislil, da je ta stopnja meja, preko katere ni mogoče. Toda kot pri vsakem športu je tudi pri
alpinizmu tehnični razvoj postavil na laž te trditve, kajti, če so šesto stopnjo v 60. letih premagovali le redki, je pri alpinistih nove generacije postala že vsakdanja stvar. Nove smeri modernih plezalcev so po zahtevnosti krepko presegale nekdanje, s šestico označene smeri. Postalo je torej jasno, da je ta lestvica preozka. Zato so na začetku 80. let uvedli sedmo stopnjo. Zasluge imajo pri tem nekateri vrhunski alpinisti, ki so s svojo stalno polemiko z
"birokrati" gorništva izbojevali odprtje težavnostne lestvice.
Ob koncu pregleda VVelzenbachove razpredelnice je nujno poudariti, da številke sicer opredeljujejo plezalčevo zmogljivost, še zdaleč pa ne morejo opisati njegovega poguma. Prvi vzpon na Mont Blanc torej, čeprav brez vsake tehnične zahtevnosti, gotovo ni manj vreden od katerekoli šestice zadnjih let. K tej problematiki se bomo še večkrat povrnili.
r* ti
*«•

8

*

Goro Aiguille v Alpah Vercons so preplezali že leta 1492, danes pa je cilj "turističnega plezanja" druge stopnje
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000 -din, letno -320.000 - din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI:
primorski
M.	dnevnik
4. julija 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
—H"
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Izidi nedeljskih upravnih volitev na Japonskem
Socialisti potrojili glasove Vladna stranka LDP propadla
TOKIO — Mestna uprava japonske metropole je po nedeljskih volitvah zadobila popolnoma drugačno fiziognomijo. Vladna liberaldemokratska stranka (LDP) je propadla in izgubila absolutno večino, medtem ko je skokoma napredovala socialistična stranka, ki je izkoristila tudi vidno šepanje strank v opoziciji.
LDP je po številu izgubljenih glasov lahko preverila, kako se na političnem prizorišču plačuje za uvedbo nepriljubljenih davkov, predvsem pa za vpletenost v škandale kot je bil Recruit, in danes še erotične težave premiera Una. Prav Sosuke Uno bo moral pazljivo preučiti rezultate nedeljskih upravnih volitev, saj bo moral 23. julija zastopati svojo stranko na volitvah za obnovo polovice poslancev visoke zbornice.
Liberalna stranka LDP je dobila 43 sedežev na 128 razpoložljivih, kar pomeni, da jih je izgubila 20. Socialisti so potrojili sedeže in prešli z 12 na 36. 26 sedežev je dobila stranka Komeito, komuniste pa bo zastopalo 14 poslancev. Za nov rekord je poskrbela tudi ženska prisotnost, saj bo v tokijski upravi kar 17 občinskih svetovalk.
Na sliki (telefoto AP): preštevanje glasov upravnih volitev na Japonskem
Sovjetski vojaški oddelki nadaljujejo umik iz Evrope
Sovjetski vojaški umik iz Vzhodne Evrope se nadaljuje po predvidenem scenariju. Tanki in sovjetski vojaki na sliki se umikajo iz svojih oporišč na severu Poljske pri Strachowu. Njihov odhod so pospremili tudi številni poročevalci, katerim vojaki zadovoljno mahajo ob vračanju na svoje domove (AP)
Kos uhlja v kuverti z ultimatom družini
RIM — Ugrabitev 64-letnega podjetnika Marzia Perrinija je zadobila v nedeljo srhljive obrise. Rimski redakciji dnevnika Gior-nale dTtalia je neznanec, ki je govoril z močnim južnjaškim akcentom, javil, da je v poštnem nabiralniku v Ulici Marmolata pismo, v katerem je ultimat družini ugrabljenca in kos njegovega ušesa.
Uredniki so nemudoma obvestili policijo, ki je iz nabiralnika potegnila neprijetno pismo. V njem je bila poleg dela ušesa tudi fotografija ugrabljenega podjetnika, iz slike pa je bilo razvidno, da so mu pred nedavnim odrezali kos uhlja. Ugrabitelji so s pismom sporočili družini, da jim mora do 8. julija doplačati še tri milijarde lir odkupnine, sicer bodo strožje ukrepali.
Perrinija, ki trguje s suhim sadjem, so ugrabili 28. decembra lani, ko je ob šestih zjutraj odhajal iz svojega stanovanja v Ulici Pepe v Fasanu pri Brindisiju. Ugrabitvi je prisostvovala žena, ki je bila pri oknu. Že nakaj ur kasneje so obvestili karabinjerje.
Družina ugrabljenega podjetnika je sporočila, da jo je pismo zelo neprijetno presenetilo, saj so bila pogajanja za osvoboditev talca že v zaključni fazi. Ugrabitelji in družina naj bi se namreč domenili za končno vsoto, ki bi jo bili morali izročiti tolpi, do nedeljskega sporočila pa ni menda nikdar prišlo do težkega izsiljevanja, še manj pa do nasilja nad talcem. Brat ugrabljenca Florindo je vsekakor izjavil, da še ne bodo predali žalosti in bodo nadaljevali s pogajanji.
V Bejrutu so se obnovili spopadi med gibanjem Amal in hezbolahi


Amalovca streljata proti položajem hezbolahov v zahodnem Bejrutu (AP)
BEJRUT — Po spopadih med kristjani in muslimani so se v Bejrutu obnovile sovražnosti med prosirskimi milicijami šiitskega gibanja Amal in proiranskimi hezbolahi »Božje stranke«. Spopadi so se začeli že v petek, včeraj pa so se silovito stopnjevali z uporabo vsega razpoložljivega orožja z izjemo topništva, ki je še vedno vperjeno proti krščanskim pristaniščem.
Kot vedno so tudi tokrat spopadi izbruhnili zaradi obrobnega spora, sovraštvo med obema šiitskima skupinama pa ima globje korenine. Še vedno niso rešili vprašanja o skupnem poveljstvu vojaških operacij proti Izraelu, prav tako bi hezbolahi radi obnovili nadzorstvo nad južnim Libanonom, od koder so jih amalovci izgnali. Hezbolahi so zato prevzeli nadzorstvo nad južnimi predmestji zahodnega Bejruta. Spor bodo morali bržkone zgladiti v Damasku in Teheranu, kamor dejansko vodijo niti tega spora.
Upor potnikov po dvodnevni zamudi letala
LONDON — Z manchesterskega letališča je včeraj dobesedno pobegnilo 167 potnikov, ki bi morali že v soboto zjutraj poleteti na počitnice na Florido. Toda njihov boeing 747, ki ga je turistična agencija Air tours najela pri čarterski družbi Orion Air, je zaradi okvare ostal v četrtek v Honolulu-ju. Ko je letalo končno poletelo, je pilot odkril novo napako.
Ta čas so nejevoljnim potnikom razkazovali lepote in zanimivosti Manchestra, dokler letalo v soboto zvečer ni prispelo. Toda s tem peripetij še ni bilo konec. Odkrili so novo napako in polet preložili na nedeljo zjutraj. Takrat pa se je več kot 160 potnikov uprlo in se odpovedalo potovanju. Agencija jim bo vrnila večji del denarja, ki so ga vplačali za počitnice, predstavnik Air toursa pa je včeraj še povedal, da je agencija pripravljena nuditi 50 % popust tistim pogumnežem, ki so pripravljeni ponovno poskusiti z njimi odleteti na počitnice na Florido.
Bolgarski Turki množično zapuščajo svojo domovino
SOFIJA — Po desetletjih verske in kulturne represije na tisoče pripadnikov turške manjšine zapušča Bolgarijo. Odhodi že spominjajo na pravi eksodus, saj se je do sedaj v Turčijo izselilo kakih 80 tisoč Turkov, 250 tisoč pa jim bo vsak čas sledilo. To so visoke številke, ki pa so razumljive, saj je vsaki deseti bolgarski državljan turške narodnosti.
Eksodus je posledica majskih gladovnih stavk in mirnih protestov, s katerimi so pripadniki turške manjšine zahtevali kulturno, jezikovno in versko avtonomijo. Vojska in policija sta te manifestacije zadušili v krvi, saj diplomatski krogi trdijo, da je življenje izgubilo 20 oseb.
Do šestdesetih let so bolgarski Turki uživali vse pravice, saj so imeli svoje šole, časopise, kulturna društva in organizacije. Kasneje je Sofija sklenila »homogenizirati« prebivalstvo, češ da so bolgarski Turki le islamizirani Bolgari. Turke so prisilili, da so si spremenili imena in priimke, zaprli so njihove šele in ustanove, prepovedali so jim celo, da bi po muslimanskem običaju obrezovali svoje sinove in da bi se v javnosti posluževali turščine. Višek prisilne bolgarizacije so do-
segli leta 1984, ko so izbruhnili nemiri in je policija pobila 40 Turkov.
»Bolgarski Turki politično ne nasprotujejo Sofiji in so bili vedno pošteni in lojalni državljani,« je navedel neki turški diplomat, »toda taka prisilna in hitra asimilacija je sodu izbila dno.« Turško manjšino je najbolj prizadela zamenjava imen in priimkov. »Iz Turka sem postal Bolgar med služenjem vojaškega roka,« je navedel neki pripadnik turške manjšine, ki so mu administrativno spremenili ime in priimek. Drugi je spet navedel, kako ga je neki miličnik na cesti opozoril, naj z dekletom ne govori turško.
Uradna Sofija vse to zanika in trdi, da je bilo zaprtje turških šol spontana zahteva islamizira-nih Bolgarov. Prav tako naj bi islamizirani Bolgari sami zaprosili, naj jim oblasti vrnejo priimke v prvotno obliko.
Eksodus proti Turčiji pa se je začel, ko je bolgarski voditelj Todor Živkov konec maja napovedal, da lahko Turki zapustijo Bolgarijo. To pa že povzroča težave, saj odhajajo tudi specializirani delavci in inteligenca, ki jih Bolgarija krvavo potrebuje.
Joanna in Robert sta prva zakonca, ki sta po drugi svetovni vojni lahko skupaj razbila kozarec v varšavski sinagogi. Obred je vodil rabin Menahem Joskowitz (AP)
Prvič po 2. svetovni vojni poroka v varšavski sinagogi
Irska republikanska armada prevzela odgovornost za teroristične atentate v Hannovru in Belfastu
LONDON - Irska republikanska armada je prevzela odgovornost za teroristični atentat v Hannovru, v katerem je umrl kaplar angleške vojske Steve Smith, njegova žena in trije otroci pa so bili ranjeni. Atentat je Ira izvedla tako, da je v Smithov avtomobil podstavila peklenski stroj. Ira pa je prevzela odgovornost tudi za tri bombne atentate na belfastskem letališču Harbour, kjer sta bila poškodovana dva prototipa letaj, last severnoirske letalske družbe Shorts. Pri teh atentatih pa na srečo ni bilo ranjenih.
V sporočilu ob prevzemu odgovornosti za atentat v ZRN je Ira še zapisala, da so se odločili, da svoje akcije izvajajo zunaj Irske po odločitvi britanske vlade, da sredstvom javnega obveščanja prepove objavo intervjujev
s predstavniki Ire. Kot pogoj za prenehanje atentatov pa Ira postavlja pogoj, da britanska vlada po 20 letih prizna, da je njen način političnega in vojaškega upravljanja Irske v celoti propadel.
V zvezi z eksplozijami na letališču Harbour v Belfastu je treba še dodati, da je do njih prišlo v noči na ponedeljek. Dve bombi sta bili podstavljeni v bližino nekaj letal na vzletni stezi, tretjo pa so podstavili v bližini kotrol-nega stolpa. V eksplozijah sta bili uničeni dve letali, na kontrolnem stolpu pa je popokalo nekaj stekel. Materialne škode še niso ocenili.
Na sliki AP: zahodnonemški policist v Hannovru pregleduje kraj, kjer je avtobomba raznesla Smithov avtomobil.
Škof eksorcist maševal v Rimu
RIM — Afriški eksorcistični škof Emmanuel Milingo je včeraj v gledališču Tenda striscie v Rimu daroval mašo za približno 2500 svojih privržencev, med katerimi je bilo največ žensk. V gledališču je maševal, ker mu je Vatikan decembra lani prepovedal maševanje v cerkvah. Svojim privržencem je povedal, da je prišel »Jezus Kristus naznanjat notranjo srčno ozdravitev in kdor bo ozdravel, ne bo nikoli popustil želji po prešuštvovanju, prevari, zavisti ali nasilju.« Škof Milingo je še povedal, da je v nedeljo zjutraj nekje v Venetu ozdravil nekega sedemdesetletnika, v katerem naj bi se pred leti naselil hudič.