138 številka.
Trst, v sredo 18. maja 1904
Tečaj XXšX.
ob
W Izhaja. r/wJt ^u "M
Udi ob nedeljah in praznikilij^ob £jari, ob ponedeljkih 9. uri zju£d»j.
•mmzm številka se prodajajo po 3 novi. (6 stotin k) » mnogih lobakarnah ▼ Trstu ia okolici, Ljubljani, Gorici, 94?, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, št. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. la »Jfcročbe sprejema oprava lista „Edinost", MeMn pJccolo $tv. 7. — Uradne ore »d 2 pop. do 8 zvečer, sne oglaaom 16 gtotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON Itv. 870.
Cdinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaia
za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kroa. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj 8e pošiljajo na uredništvo lista. NefrankiVas« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrača]*.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta-
UREDNIŠTVO: Ulloa Torre blanca Stv. 12. Udajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lraatnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorciti lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca šiv. is Poštno-hranilnični račun št. 841.652.
a«
(Brzojavne vesti.) Poročilo admirala Kataoka.
TOKIO 17. (I radno) Admiral Kataoka je še sporočil 14. t. m. o dogodkih v ker-akem zalivu sledeča : Naša flot la torpedovk je nadaljevala pod \aratvcm našega brodovja svoje delo za odstranitev podmorskih min. Sovražnik je napravil provizoricne utrdbe med kerskim zalivom in Talienvanom, katere je obortžil s 6 poljs<imi in tudi z velikimi trdajavskimi topovi. V teh utrdbah ee je utaborila kompan ja vojakov, ki se je trdo-r:Uno bran 'a. Kljub sovražnemu streljanju e izvršila Daša fi>tila svojo nalogo ter je izijala 6 min. Po nesreči 83 je razstrelila eka mina pod torpedovko »Nijako«, ki se e pogreznila. Sefct oseb je bilo ranjenih in dve ste bili med bojem ubiti.
Dvesto kozakov obkoljenih
SE I L 17. (Reuterev b rc) Glasom ne-k€gi sporočila je 200 Rusov severno od Vndžu obkoljenih od japonskega oddelka. Japonci hočejo Ruse izstradati. Kozaki nimajo živeža in klaje seboj razun kar §o prinesli teboj.
Aretovanje sumljivih oseb.
K RONST A DT 17. (Rus. brz. agent.) Dae 15. t. m. ma bila a retovana na anglež-Kem parniku >< -mross«, priiedšemu iz Car-tij, dva služabnika in en mašinist. Tudi eraj je bila aretovaca na nekem nemšsem miku ena sumljiva oseba. Aretovani, ki i jo, da so iz kitajske Indije so vidno Ja nci in se vedejo zelo nedostojno.
Ruski mornarji
PORT SAID17. Paketna ladija »Anam« p do*pela danes v Su»e ter prepele jutri
mskh mornarjev na »R -ssijo«, katera
odpluje v Oiieso.
Izpraznitev Niučvanga
>NDON 17. Reuterjev biro je sporo-
-	včeraj iz Niučvanga : Izpraznitev Niuč-
ang je bila c l> lO. uri dovršena izv2evši raz-ejaoja topn čarke »Sivuč«, ki ss baje izvrši ri, Rusi so oJ.š i v popolnem redu.
Iz Seula
SEUL 17. (R fUterjevo poročile). Pri
brzojavka poroča iz Pengjanga, da se
dal približno 300 mož broječi ruski od-
-	ek v Unsan in se tam polastil imeika Ja-p ncev ia K .tujcev. An^ležka lastnina je ostala netaknjeaa. Neiolko Japoncev »e je redilo, drugi so bili ujeti. J.biyjnp, ki se je podal Kikjr izredni odposlanec v Japonsko, je izvršil svojo miš jo ter se povrnil v Oemulpo, *jer so ga sprejeli načelniki korejskih ob-asm j.
Poročila Nemiroviča Dančenka.
PETROGRAD 17. Pisatelj Nemirovič "aačenfco je brzo avil iz Liajanga : Neki -s.adi pomorski častnik je zapustil po noči s
3 mornarji in 3 Whitehead-torpedotopovi v malem parniku Port Artur in se je podal v zaliv Talienvan, kjer se nahaja japonsko brodovje ter je razstrelil japansko oklopnjačo. Strel se je slišal do Kinčova in svetloba eksplozije je bila vidna daleč na okolo. Častnik je ubežal.
» ' i - *,
Japonska južna armada napreduje v
kratkih dnevnih marših proti Kaičovu in Liajangu. Središče njihove operacijske crte se nahaja med Vafantianom in Sanšilipu. 2000 Japoncev je razrušilo železnico. Port Artur je zopet zaprt. Glavna japonska vojna f*e nahaja 60 kilometrov cd Liajanga. — Japonci rabijo tolpe Kunguzov, katere vodijo japonski častniki, da jim opravljajo vohunske posle.
Guverner iz Fuču je napadel 14. t. m. ruske rudnike za premog pri Port Arturju ter jih oplenil. Kitajske delavce je ukazal usmrtiti, zažgal je v-e zaloge premoga ter pustil oditi ruske delavca popolnoma nage. Jsponc , ki s i dan prej šli mimo rudnikov, se jih niso dotaknili, ker so privatna lastnina. O i tolpe Kunguzov. ki je bila razpršena pri Šuahundze je bilo 6 ujetnikov usmrtenh od Kitajcev. Tolpa je šiela 100 mož od katerih je bilo 20 ubitih. Ujetniki so pripovedovali, da je bila za njihovim hrbtom še druga tolpa 300 mož.
Car Nikolaj na potovanju.
MOSKVA 17. Car N.kolfj in veliki knez prestolonaslednik sta dospela včeraj po-poludne s?mkaj ter sta po polurnem bivanju potovala dalje v ona meBta, iz katerih odidejo čete v Vz'o5no Azijo.
BELGOROD 17. (Gubernija Kursk) C-r X kolaj n veliki knez prepstolonasled-nik sta dospela dane* predpoludne semkaj. Car si je ogledal 31. topniško brigado, ki se poda na bjjišče. Prebivalstvo je carja navdušeno pozdravljale. Ob 11. uri S3 je car odpeljal v Harkov.
Dalnij.
PETROGRAD 17. Glasom poročil iz LVjanga, so Rusi v Dalniju razstreljali pristanete jeze, doke in nabrežja. Rizstrjljati hoče, o vse mesto, kadar se izseli prebivalstvo. Sod: ee, da namerujejo Japonci na Kvan-tungu samo demonstrirsti in vse v«jne sile pjslati proti Liajangu.
PETROGRAD 17. Dopisnik Ji ti »lius-koje Slovo«, ki se je nahajal v ž:lezniskein vlaku Spiridionovem, pripovedu e, s kakšnim navdušenjem jih je sprejel general Fock v Kinčovu. »Sedaj fcte nasitili Port Artur«, je rekel.
Dopisnik trdi, da je si šil, kako so bili i r izstreljeni pomoli, doki :n nabrežja v Dalniju.
Poročilo * enerala Saharova.
PETROGRAD 17. (Uradao.) Depeša generala Saharova na generalni štab od 15. t. m. poroča: Ko je prišla vest, da so se pojavili Kunguzi 16 kilometrov zapadno od Liajanga, eo bili tje odposlani oddelki
PODLISTEK.	*
V lepše življenje!
Novelica. — Slavko Vilin>ky.
III.
»Kaj čakam, kaj eedim tu?« sejevpra-h potna, skoČ 1 pokoncu in hitel, skoraj il, proti mestu.
Ni se oznal ne na desno, ne na levo, le rrj je hitel ; ni vedel, ali v mesto, ali ;z a, ali v večaost, ali v smrt — samo, (ia am prišel, kjer. bi vse pozabil in bi ee n m gel več zavedati...
Ko je tako divjal naprej, je sunil nehotč v -ekega, ki te mu ni dovolj hitro umaknil. »Človek, kaj pa imaš?« je zaslišal Za-•c zsan glas. Pogledal je kvišku in za zt Saarekarja.
»No povej, kaj ti je ?« je silil ta. »Nič te ne br ga to ! Svoje poti hodi.
Smrekar, in ne vprašuj ravno mene, kako mi je!« se je glasil osoren odgovor Jakobov.
»Je li to prijateljstvo tvoje z menoj ? Tako odgovarjaš znancu, ki te ni videl ža toliko Pasa ? ! Pojdi, pojdi, Zalesnik, saj vem, da si se zmotil, da si se brez vzroka jezil. A samega te ne puBtim nocoj, kar z menoj pojdi !«
In Zalesnik je ubogal; kakor šibko dete, ki se oklepa očetove roke, je stopal ob Smre-karju in že med potjo mu je odkril svoje srce in konec svoje sreče.
Dospevša v mesto, sta stOpila, kakor navadno, v krčmo »pri črnem Niku«. Smrekar je vrgel pest drobiža na mizo in poklical vina.
»Pij, Zalesnik, in ne žaluj!« je dejal in natoČil v čaši.
Zalesnik je ubegal in pil. In kakor tisti-krat ob Krželjevi smrti, se ga je jela tudi nocoj polašJati mehka ct žaest po mrtvi njegovi ljuLezni brez cilja.
lovcev-pešccev in konjenikov ter kompanija pehote ; toda naše čete niso našle v omenjenem okraju Kunguzov. Prebivalci so dali nejasna poročila. Ko so se naši oddelki vračali iz vasi Šantajdra, 12 kilometrov zapadno od Liajanga, so naleteli na znatne tolpe Kunguzov, katere po imeli prebivalci skrite. Lrvci so napadli Kunguze ter jih po hudem boju zapodili iz vasi. Kunguzi so imeli 20 mrtvih, pustili so tudi v vasi mnogi pušk in patron. Na ru^ki strani sta bila dva vojaka ubita, trije pa ranjeni. Kuantian^ian so zopet zasedli Japonci.
Izjave kitajskega princa.
BEROLIN 17. Iz St. Lnuisa so sporočili »Barlioer Tagebkttu« : Senzacijo je obudil tukaj kitajski princ Pulun ; izjavil je v nekem pogovoru, da ostane Kitajska težko več nevtralna, tamveS bode poBegli v vzročno azijsko krizo.
Delegacije.
{Brz. poročilo.)
BUDIMPEŠTA 17. Proračunski odsek avstrijske delegacije se je sešel danes ob 10. in pol uri predpoludne pod predsedstvom načelnika barona Chlumeckvja. Najprvo se je vršilo posvetovanje o formelnem obravnavanju g ede vojnega in mornaričnega proračuna. Deleg. Kramar je predlagal, naj se posvetovanje izrednega kredita za vojsko in vojno mornarico ter izredne stroške za vojno in mornarico odloži, dok'er ne poda fiaančni mnister finančna tehniška pojasnila. Temu nasproti je pripomnil načelnik baron Cnlu-meckv, da se mu zdi primerneje, ako se za-si ši \ojno-tehniška in strokovnjašsa izvajanja vojnega ministra in {poveljnika mornarice o izrednih kreditih e na posvetovanju o iz-j rednih stroških vojske in mornarice, da se pa sklepanje o izrednih kreditih odloži, dokler ne poda finančni mini=t?r fiaančno-tehni-ških pojasnil, kar sa zgodi najbrže v seji finančnega odseka, ki se vrši v torek.
Deleg. Krt mar se je strinjal z predlogom naČelnikovim, ki je bil sprejet.
Odsek je pričel na to razpravljati o red-n h si reških za vojsko. Referent bar^n Wal-tersk rrhen je podal podrobni* poročilo. Na tj je povzel besedo deleg. grof Stiirgb ter ^ojasr-jeval vprašanje gleda povišanja pre-skrbnitiskega vžitka vojaških vdov in sirot ter gažistov starega stila. Nadalje je govoril o vpnršaoju, caj bi se enakomerno ravnalo z onimi dobrovoljci, ki so prestopili kakor podčastniki v reservo in naj se vpelje za iste postbno razi kovanje. Po tem je razpravljal o orgaDuaciji vzgojevalieča za hčere ČESt-n kov.
BUDIMPEŠTA 17. Proračunski odsek avstrijske delegacije je sprejei redoi vojni proračuu. Toliko v glavni kolikor v padrobni
čnoazijski vojni ne more minister še mnogo odgovoriti, ker nima na razpolago zare-ljivib podatkov.
Pokazalo se je pa zopet, da zamore priti država, ki ni popolnoma oborožena v zelo težki položaj, zato je dolžno3t vojne uprave, da v vsakem oziru skrbi, ds je armada pripravna za vojno.
za prora-
BUDIMPEŠTA 17. (Odsek
čun ministra zunanjih stvari).
Poročevalec Falk je podal daljša izvajanja. Potem je govoril deleg. Lovaczv, ki je povdarjal, da ne vidi v pogovorih italijanskega ministra zunanjih stvari z grofjm Go-luchowskim abEolutne garancije za mir. Graja ostre, da, brezobzirne besede ministrove nasproti Turčiji. Govornik je pojasnjeval skupno nastopanje monarhije in Rusije na Balkanu, katera po3lednja ima seiaj posla v Vztočni Aziji.
Govornik je izjavil, da ne glasuje za proračun. Na to ja govoril deleg. Oaoli-ezanyi.
Odsek je sprejel proračun miniaterstva za zunaoje stvari z veliko večino ter izrekel ministra Golucho\vskemu zaupnico. Tekorn debate je izrekel gref Golucho\vjki svoje začudenje, da se smatra preostrimi, njegove besede, ki jih je izrekel v ekspozčju proti Turčiji. — To so le prijateljske besede, ako se je sililo Turčijo naj izvede Miirzstežki program, ker je to v njenem interesu.
Mi ne želimo okupacijske politike in ne mislimo na intervencijo. Temeljna mise: naše že od grofa Andrassyja pričete politike, kateri se je vedno sledilo je, da podpira male balkanske države ter se ne ume šava v njihove notranje razmere. Rusija je spoznala naše namene že leta 1S97. Ta politika nam zagotovlja mir. Mi ne smemo dvomiti nad odkritosrčnostjo Rusije. Mi se trdno držimo te vztočne politike. Ako ne bodo nsši opomini, ki smo jih dali Turčiji, imeli vspelia, se hočemo s svojim prijateljem zopet posvetovati, kaj naj sa stori. Minister zamore delegacijo pomiriti, da ni sedaj za monarhijo nikake nevarnosti. Razmere z Italijo so se znatno zboljšale, odkar je na krmilu sedanja vlada. Nove potrebščine za vojsko, ki se pokrijejo kakor je pričakovati, z kreditno operacijo, ne etojč z zunanjim položajem, ki je selaj povsem miren, v nobeni dotiki ; te nove zahteve služijo le v to, da se pravočasno preskrbi za slučajne nevarnosti.
Brzojavne Vesti.
Petlndvajsetletnica.
BUDIMPEŠTA 17. (Ogr, kor. biro) Petindvajsetletnica ustanovljenja društva Ogr-debati je vojni minister odgovarjaje na razna skega radečega kriza se j j danes slovesno vprašanja, pokazal na 6tališče začrtano v zad- ] praznovala. Slovesnost je pričela s svečtno
njem zaeedanju glede jezikovne odredbe, za-laganja in dvoboja. ^Tega ee mora on držati. Na vprešanja o dosedanjih izkustvih v vztc-
__T—«*■—..	t	i
Ia kakor tedaj se je primaknil Smrekar k njemu in mu začel govoriti : »Glej, take so ženske, rade bi še tebe spravile kakor Krželja. Nikar, Jakob, ne toži sentimentalno po svoji ljubezni kakor petnajstletno dekletc?... Pokaži, da si mož. da nisi kakor bilka v vetru ! Zi tako lahkomišljeno stvar, kakor-šnja je ona Marica, ti ni treba obupovati in žalovati.
Varala te je. vzdihovala je, rdela in po-vešala oči, da bi te tem ložje ujela in ti stopila potem na srca) da bi pritekla gorka kri iz njega .. In ko bi jej bilo dovolj, bi se obrnila v stran in dejala : »Studi se m>, nočem več!« Ti pa bi Sel in bi poginil v obupu...
A ti dvigni s ponosom pogiej in reci : »Ne maram
glavo, v oči jej te !« Ako te je varala, ako se }e igrala s teboj, pokaži tudi ti, da ti je ona prazen, puhel nič. In da-ai se bo morda smejala s ponosom, v ercujobo
službo be.žjo v bndimski cerkvi sv. Mat'je, kateri so priscstvovali cesar, več nadvojvodov in nadvojvodinj. O poludne se je vršilo
1 —	--.	. „I B
vendar le peklo in grizlo, da ti ni uklonila glave, kakor bi rada...
Tako kaznuj žensko, ki ta je varala, ki ni vredna tvoje ljuhezai ! — Niso vse take, nahajajo sa ang?lji na svetu, ki ljubijo samo enkrat, a ta ljubezen je čista in brez prevar... Srečen je, kdor najde tak biser... A mi pobiramo navadne kamene in jih skrbao hranimo in si domišljamo, da so dijamtnti. Ko. pa jih ogledujemo pri svetli luči, vidimo, da 60 navadni kremeni brez vrednosti... Tako je ljubil Krželj, tako sem ljubil jaz, tako si ljubil slednjič ti... A pustiva te misli, te umrle cilje ljubezni ! »Pijva na zdravje lepših časov !«
Jakob ni umel Smrekarja, vendar mu je žalost nekoliko odnehala, vzel je časo, trčil žnjo in jo izpraznil do dna...
Smrekar in Zalesnik Bta Bedela pri Niku pozno v noč in pila v bIovo ljubezni, ki jima je zatonila za vedno v morje prevar .. (Pride še.)
A dvorani akademije znanosti svečano zborovanje.
f Dedna velika knesrinja Sachsen-TVei-■inka.
RIM 17. Dedna vel ka kneginja Pavlina Sachsen-\\"eircar?ka, katera je odpotovala danes popoludne v Benetke, je bila blizo postaje Orta v vagonu zadeta od kapi ter je umrla.
Munir paša t Sredeu.
SREDEC 17. Glasom oficijelnega spo-razumljenja, pride turški posianik Munir paša danes popoludne ob 5 uri semsaj ter ostane tukaj 24 ur. V vladnih krogih gre glas, da prinese poslanik knezu b>»lgerskemu bivajoeemu sedaj na Ogrskem, pišimo sultanovo, v katerem ga isti vabi, naj ga v Ca rigradu obiiče. Knez Ferdinand se hoče vrniti začetkom junija v Bolgarsko. Novo imenovani francoski atiše Aldbert je dospel danes semkaj.
Iranska eskadra.
zdi malce preveč to laganje. V odgovor pc- ian. Sodi ae, da glavna japonska krdela bodo natiskuje pojasnilo, ki je je priobčil v marširala v Haičeng in Ka Čon.
»Jourcalu« francozki vojni korespondent Lu-dovic Naudeau. Pismo njegovo je tem važ-neje, ker je datirano iz toli imenovanega Njučvanga. — Kakor vsako armado — pravi Naudeau — sledi ruskim četam cela vo;sxa sumljivih kupčevalcev in pustolovcev. Ti »c^mp follo\v*rsc se sestavljajo iz vseh narodnosti. Tu je Švicarjev, Nemcev, Belgijcev, Francozov itd. Oai kupujejo in predajajo vse : volove, moko, konje, žganje, vino itd. in fo dobavatelii na debelo in na drobno. Med njimi je tudi žensk, glede kater.h ni možno dvomiti, kako jim je resnično opravilo. Dalje ne manjka tudi v tej vojni tako zvanih »hijen na bojišču«. Razlika je, da sedaj ne obhajajo boj šča z nožem in revolverjem v roki. »Hijene na bojišču« so postale menda bolj človekoljubne ; šle so med postr^žnike bolnikov in oskrbovatelje ranjen-i cev ter nosijo na rokavu varovalni »rudeči i križ«, ker vedo, da v bolnišnicah na boji-
Japonci so menjali svoj bojni načrt.
Londonski l:st »Mail« ima iz Antunga brzojavko, da Japonci priznavajo, da so v zadnjem trenotku menjali svoj vojni načrt. V začetku so nameravali izkrcati svojo drugo armado v Takušanu, toda vsled vspehov, ki eo jih dosegli v boju pri Kiulienčengu. so sklenili, izkrcati omenjeno armado pri Pit-sevu. Vzlic temu bode ena divizija druge armade operirala po prvotnem načrtu. Med ruskimi in j8p>nskimi predatražami se vreč neprestane praske.
TOULON 17. S-ednjemorska eBkadra šču umre gotovo mnogokateri ruski častnik, je cdplula v turško vodovje.	ki ima dene rja v žepu. Posebna speč jaLteta
Papeževa protestna nota-
PARIZ 17. »Humanitć« je priobči a vsebino papeževe protestne note proti I>oube tovem potovanju v R mu. V tej se povdarja,
da so dolžoi vladarj. katoliških držav skazo- *f8.to J'shajajo v nevtralna mesta kakor vati nasproti najvišemu cerkvenemu pogla-
Borba za pravo našega jezika na sodiščih.
Interpelacija
državnih poslancev Spineiea in tovarišev na ministra preds. kakor upravitelja ministarstva pravosodja raradi popMnenja mest feanc?listov z nat3catelji jezikovno nesposobnimi.
Dne 4. novembra, oziroma 3. decembra 1903. bili sta razpisani 2 mesti kancelistov v Trsta, jedno na c. kr. deželnem, a drugo na c. kr. trgovskem sed šču, a dne 1. de cembra 1903, jedno mesto kancelista na c. kr. okrajnem sodišju v Kopru.
Obe prvoimenovani mesti bili sta popol-C.fu, Tienčin, išaahaikvan itd. Tu pa pro- njeni s premeš?enjem kancelistov od c. kr.
teh »Camp followers« v sedanji vojni so trgovci — z vestmi z b o j i š A a. Ti se rek rut rajo po nsjveC iz dobavaleljev, marketenderjev itd., ki radi svojih kupčij
varju ve?e spoštovanje negoli vladarji neka-	specijalnim korcspondeiltoin an-j c kraj nega sodišča v Motov
umi,
oziroma v
toliških držav in to z czirom na njegovo dostojanstvo, neodvisnost in neminljive pravice. To eo spolaovali dosedaj vsi ne glede na politične odnešaje, na zveze in sorodstvo in
gležkih in amerikanskih listov za drag Poreču; a s tem izpraznjeni mesti v Moto-denar »najnovejše vesti / bojišča«. Ti vunu in Poreču, kakor tudi razpisano mesto
ljudje eo pa preneizobraženi, da bi mogli
kancelista v Kopru so bila popolnjena s pisar-
dajati Bvojim »najnovejim vestem« vssj videz niškimi pomočnik'.
to spolnovati je dolžan tudi prvi uradnik re«Qi*n08ti; take de^le laži 8e razpošiljajo francozke republike, katera je vezana po tradicionalnih razmerah z rimskim pnntfisa-tom ter uživa po konkordatu posebne pred
Izvzemši kancelista, premeščenega iz Mo-na vse dele sveta.	tovuna na c. kr. deželno sodišče v Trst
Tako poroča očividec, ki je sam žurna- (Zalibog ! — vemo iz pozitivnega vira, da tudi list, oziroma vojni kore?pjndent. Ali če že ta ne zna ni besedice hrvatski ni sloven pravice. Će torej poglavar katoliškega naroda no5emo verJeti Francozu, verujmo Angležu, eki ! — Op. uredništva ), ne poseduje nobe-zelo ra/žali papeža s tem, da pride v Rim	Korespondent angležkega lista »Dailv den od imenovanih, ni kancelist, premeščen
počastiti onega, ki ovira proti vsakemu pravu Newic Pa brzoJavlJa C,fa a> žamora pro-,iz Poreča na c. kr. trgovsko sodišča v Trst, svobodo in neodvisnost papeža, tedaj je raz- te*tovati Proti japonofilskemu značaju vseh ni novoimenovani ksncelisti, p o t r e b n e g a žali tev od strani gosp. L mbeta tem veča. in	^ 'n amerikanskih poroč.l, prihajajo- jeziko\nega /aanja. Imenovanci namreč ne
če je vzlic temu papežev nuneij ostal v Pa- 8ih iz JaPonskega tabora. To je pripiso- znajo niti slovenekega niti hrvatskega jezika, rizu, so temu vzrok zelo važni posebni vzroki, vati oficijelnemu pritisku, kajti in tudi prvi je poležil izpit samo v italijan-
SEdica ne slovenski, ne hrvatski ter obžalujemo, da je bil na§ pos!. g. Spinč c v toliko slabo infjrmiran.
Pripominjamo še, da s3 ž3 nekoliko let semkaj opazuje na žalost, da vlada na c. kr. višem deželnem sodišču v Tretu neka Slovanom (poseono uradnikom) sovražna struja. To je videti po3ebno ob polaganju različnih po-skušenj in ob imenovanjih. To dokazujejo jasno ravno poslednja imenovanja, a katerimi seje šlo za tem, da se na slovensko-cziroma hrvatsko-italijanskih sodiščih sistematično po-mncžu;e število italijciaakih uradnikov, neveščih drugim deželnim jeziko.n, in da se na ta način veča štev;lo italijanskih spisov. Tu se vidi, kako se dela vse z namenom in pre-računjeno.
Uradnik, nevešč hrvatskemu in slovenskemu jeziku, a zraven še fjnatičen v svojem narodnem čuistvovanju (kar smo videli pred par leti v eksekucijskem oddelku c. kr. okr. sodišča v Trstu, ko jo dotičnik v svoji netolerantnosti raztrgal slovenski spi* ) — tak uradnik lomi in tolče naš lepi jezik po svoje v občevanju s slovanskimi strankami, dolično težbo ali predlog pa sestavlja v italijanskem jeziku ! To delajo ce!o tudi v slučajih, ko dotična stranka ni le slovenska ali hrvatska po rojstvu, ampak tudi narodno probujena. Na takov način dijajo glede jezika direktivo toku vse pravd:) ali dotičnega posla, vsled česar se kršijo temeljni zakoni o jedaako-pravnosti ter se s tako falz fioirano statistiko meče prah v oči najvišim oblastim in škeduje interesu pojedinca in vsega ntšaga naroda.
Znano je, da nikjer ni tako velike potrebe in važnosti, da uradnik pozaa temeljito jezik naroda, s katerim občuje, kskor ravco v pravosodnem resortu, ako hoče, da uradu e zakonito, nepristransko in vestno, in vrši svOjO dolžnost, da ne trpi vsled tega ugled pravosodja in da čuva na ta način interes strank in justice same.
Radovan.
korespondent. ki bi hotel neza- skem in nencšsem jeziku, a zadnji trije samo visno kritikovati, je nemudoma v italijanskem ježku.
izgnanizJaponske.	j Ker pa je znanje slovenskega, oiiroma
To naj vzamejo na znanje tudi naši slo- hrvatskega jezika kolikor na c. kr. trgovskem venski malodušneži, ki se ne menijo, od kje (in tudi deželnem) sodišču v Trstu, toliko na Papež ni odlašal, da pred vsemi vladami toži Priha>J° ve8ti> ampak misle, da izvrše naj. c. kr. okrajnem sodišču v Kopru neobhodno
Da se radi tega obžalovanja vrednega dejstva ne vštvari precedenca, zato je sklenila bv. Stol ca proti temu protestirati.
Jaures je govore o tej protestni noti, izjavil, da ista izzivlja Francijo in Italijo.
francozko republiko in njenega predsednika. Z odpošiljatvijo te note, eo v resnici pretrgane diplom&tične zveze med Papežtvcm in Frsncijo.
Franeozka zbornica.
PARIZ 17. Zbornica se je danes zopet eeš.8. Volitev Članov proračunske komisije se vrši v četrtek.
Posreb Stan lev j a.
LONDON 17. Pcgreb 8tanley ja v \vestminsterski opatiji se je izvršil na slove-
gijski kralj bo poslali svoje zastopnike. Truplo je bilo pokopano v Pirbrigh'.u. Iz \Vtsliingtona
veči patrijotični čin, če — hitro padejo v	potrebno;
znak in počno jadikovati.	ker na podlagi ne samo prirodnih in te-
Včeraj smo dali izraza mnen>, da mora	meljnih državnih zakonov, ampak tudi na
priti do velikih akcij že te dni ; drr.gače pa	podlagi naredbe pravosodnega ministerstva od
šele po kakih dveh mesecih. To mnenje po-	ig. julija 1897., tičoče se oBobja sodn h pi-
trja neka zasebna vest iz Petrograda, ki	6am, mora vaaki prosilec za mesto pisarni-
pravi, da je Kurrpatkin izjavil, da do ruske	škega uradnika posedovati med drugim tudi
ofenzive pride bržkone šsle v avgustu, po	j€zikovno znanje, zahtevano v Bodoi pi-
velikem deževju.	sarni;
Japonci pred Port Arturjem.	ker je bilo tudi v dotičnih razpisih na-
Iz Landoea javljajo, da se je vsa druga	tečaja zahtevano jezikovno znanje;
nsSin a	- L i* " i i" . L . armada japonska izkrcala severno od Port	ker je bl\0 me(j „rositelji za rečena
sen način. Anglezki brali in kraljica ter be - * ♦ - j -x	a *• i •	'
______ J	Arturja, da prične napadati trdnjavo. — mesfci veg njih. ki so položili pisarn ški in
»Standardu« poročajo iz Petu grada, da je v	izpit za vodstvo zemljiških knjig u?tmeno in
Port Arturju provijanta za 8000 mož za 5	piememo z vrlo dobrim in tudi odličnim
mesecev, dočim je sedaj v trdnjavi 20.000 mož.	vepehom in to v treb, oziroma v štirih dežel-
w ASHINGTON 17. Predsednik Roo- Temu nasproti poroča dopisnik »Daily	nih jezikih, in ki imejo na sodiščih daljši
sevelt je imenoval trgovinskega ministra Cor Newsc Mr. »Hales«, ki je prišel iz Port	praks-, nego-li oni, ki so bili imenovani ter
telvou predsednikom republikanskega narod- Arturja v Ojtu, da ima general Sto?sel pro-	8e Vsled tega morajo jedna ( Prav za prav dve '
nega odbjra. Naslednik Cjrte^vcu-ju v mini- vijanta za 9 mesecev in da je garnizija, ki	Qp. uredništve.) rečenih premeščenj in tri
§t srstvu ni še imenovan.	šteje 15.000 mož s 30 000 kitajskimi delavci	imenovanja označiti kakor nepravična, protiza-
———	v dobrem razpoloženju. Admiral Togo je	feonita in pristransko politična ;
fitlcIfA isnmicbs mSm« p0Veem brezVBPeŠEO obstreljeval portartursko	uaoiajo podpisani staviti na njegovo pre-
l|USKO-japOnSKa VOjna. pristanisSe. Zadet ni bil niti eden top v ba-	. , • • . j j , .
9 •	*	r	: vzvisenost gospoda mimstra-predsedmka kakor
T,8t, 17. maja 1904. «rijah. Od' deli mesta, v katerih biva Pre": upravitelja pravoiodnega m,o,8terStva, sledeča Kavno te dni »mo imeli par kaj iDatruk- bivalatvo, .1 bil, nekoliko poškodovani, t,da vpraianja . tivnib „gledov, kako ee 1.1. o dogodk h v	in a°ki Bf -peakodovani. Ladij. .	^ ^	„ ^ ^ .
tej vojni. Ze mnogo dni s, .atrj.li, da ae je	za ^ . - «> 'P0*5'™* » boj ;	ođ stnJc kr v!i dežefaega
»Askolda« popravljajo ; druge Jadne so ne- ,
,	.	j , . .	, Bodišča v Trstu izvršena imenovanja mladih
poškodovane ter r»dplujefo Iabko cim bo
izhod zopet odprt. Dve križarki in dve uni-
čevalki torpedov so šle pred tednom iz luke.
Garnizija ima zasedene vse glavne točke na i
zadnji poskus, da zaprejo izhod iz portartur-ekega pristaniška, Japoncem popolnoma posrečil in da je torej izhod absolutno zaprt po pogrezoenih ladijah. Te dni pa so zopet poročali isti viri o neki ruBki diviziji, ki je zapustila pristan s5e, a potem o vefiih japonskih lad jah ki so udrle v portartursko pristanišče ! Kdaj bo se lagali ? Ali tedaj, ko eo trdili, da pogreznene ladije absolutno za-
poluotoku Kvantungu na 20 m.lj daleS od trdnjave. Japonski batalijon, ki je minolega tedna prodiral ie zaliva Kincau, je odbilo topništvo in kozaki. Japonci so imeli 85 mr-
pirajo izhod? Ali pa tedaj, ko so paročali/ tvih' Kuropatkin h«5« držati Port Artur in
da je d vizija ruskih ladij zapustila pristanišče ? ! Danes je bil Port Artur popolnoma odrezan od vsega sveta, naslednjega dne so isti viri poročali, kako so Rusi prevarili Japonce b tem, da bo na vlak. ki je vozil iz Port Arturja razobesili zastavo rdečega križa.
I o koliko se je nalagalo že o Daljnjem?! Danes ao ga Japonci že zavzeli, drugi dan — po onih poročilih namreč — b^ se pri pravljali, d» ga zavzamejo, tretji dan pa — ga n bo zavzeli. Cel<5 »Ncue Freie Presae« ae
Vladivostok, toda druga primorska mesta hoče opustiti. Ruska armada bo stala severno cd reke Jalu v defenzivi, dokler jej bo možno meseca julija prodirati. Japonska j konjenica se je dosedaj eiabo izkazala in Be nikakor ne more meriti b kozaki.
Japonska ofenziva proti Haičen^a.
Dopisnik ruske brzojavne agenture je včeraj sporočil iz Mukdena: Znatne vojne sile japonske se zbirsjo v eevernozapadnem ozemlju. Zdi se, da ni še sklenjeno, da začno Japonci prodirati od Fenghvangčenga v Lia-
pisarniških uradnikov, ki ne posedujejo potrebnega in zahtevanega jezikovnega znanja, ob za posta vije nju starejših pisarniških uradnikov, ki so položili dotične izpite s prav dobrim in odličnim vspehom v vseh deželnih jezikih ?
2.) Eventuelno, je-li Vala prevzviše-nost voljna dđti se temeljito obvestiti o navedenih imenovanjih; popraviti, karee je storilo, in prepreČati za bodoče tako postopanje na imenovanjih ter tako vstreČi obstoječim zakonom in naredbam ter zjgotoviti luistvu njemu odgovarjajoče uradovanje ?
Dunpj, dne 22. marca 1904.
(Siede podpisi drž. poslanca Spinč <Si in 20 tovarišev, Hrvatov, Slovencev in Ćehov.
Mi povdarjamo, da tudi kancelist, premeščen iz Motovuna v Trst, ne zna niti be-
Iz delegacij.
Veliki novi izredni krediti, ki jih zahteva vojna oprava, so najneprijet-neje iznenadili vso javno3t, izvzemši sev eda ono, kateri je poklic, da odobruje in brani vse, kar prihaja od zgorej. Tako naraščanje za vojskine namene boli ob dejstvu, da saao tako laostali na polju gospodarskih socijaluih refjrm in vspričo okolnosti, da morajo naj nujneje kulturn3 potrebe narodov čakati in čakati na zadovoljenje, ker .... n; denarja.
V nedeljo so imeli delegatke iz nen-ških strank pogovor, kateremu p^i ;e bil namen le icfjrmativen. Iz poročila, ki je pri-občujejo nemški listi, doznajemo, da bodo zahtevali od vlade pojasnil glede načina, kako si misli vlada nabaviti pos jilo, oziroma zahtevane svote. Zato tudi ni misliti, da bi delegac je hitro rešile tkupni proračun. Avstrijska delegacija odloži svoja posvetova »ja že v četrtek in soide B3 šč le pj Binkošt h. Poročilo v neoaš&ih listih pravi, da nemšsi delegatje zahtevajo ol vlade »pomirljivih* pojasnil, predno votirajo kredite. To je zelo sumljiva fraza, ki nas utrja v uverjenju, ki smo je izrazili včeraj: nekoliko bodo debati rali in se pehali, da rešijo lep videz in p< -tem bodo glasovali — za kredite. O Cehih in Jugjslcvanih se sicer govori, da so odločno proti zahtevanim kreditom. Ali po zaslugi dejstva, da je sestava nešega osrednjega pai-lamenta v navskrižju z naravo te države, i« tudi VFe, kar prihaja iz tega parlamenta, tudi nenaravno.
Takovo nasilje na naravi dižave in na pravicah državljanov je tudi okolnost, tla ho Oehi in Jugoslovani v tiki manjs ni v dile gaciji, da ob njihovi eventuvelni opoziciji t«e lepše blesti — »patnjot zem» družili strank. Nu, \eadar bi želeli, krepke besede iz t»-bora češkega in jugoslovan*kega, da bo vsai čul široki svet, koliko je državljanov v tj državi, o katerih zahtevnjo vse ogromne žrtv e, a bo vendar brez moči o reševanju velikih vprašanj, ki bo v zvezi s položenjem države nasproti velikemu svetu !
»koliko karakteristieiiih Izjav srbskega kralja Petra.
Kralj Peter je nedavno vsprejel dop's-nika ruskega lista »Novo'e Vremjac. V svojem poročilu o tem razgovoru zatrja dopi.-n k ruskega 1 sta, da ne bi nik lo verjel, da ima kralj Peter nal 15 . let, ako ga ne bi izdaj&li sivi lasje. Ima jih pa 60. Kralj je zatrdil, da
z veliko zadovol ncatjo vsprejtma vsakogar, ki mu pr;l a a z Rudije. On ne simpatizira z Rušijo le v političnem smislu, ampak tudi v smislu človečanskem.
Ruski narod je velik v vseh obzirih. — Človek se mora diviti napredku tega naroda v vsakem pogiedu. Čuditi se je manufakturno-gospodarskemu napredku tega naroda in nav daja ga rado3t v zavesti, da je soroden temu velikemu narodu. Ni dvomiti, da ruski narod dade svetu se mnogo velikih ljudij. Sedanja v o; na vznemirja nekoliko, ali kralj Peter ne dvomi o zmagi Rusije. Seveda bo ta vojna vplivala nekoliko na kulturno in gospodarsko stanje Rusije, ali to bo trajalo le malo časa.
G ede makedonskega vprašan a je menil
kraj, da je želeti, da bi se isto n« kompli-kovalo, dokler traja rusko japonska vojna. Oa dela tudi na to, kolikor je v njegovi meči, toda po nekod se pojavljajo komplikacije tudi proti želji.
Na pripombo dopisnika, kako se trudijo neprijatelji Srlvje, da razširjajo neresnične vesti o stanju v Srbiji, je odgovoril kralj, da ga to ne vznemirja, ker resnice ni možno skrivat . Bolelo ga pa je, da so do zadnjih časov tudi v Rusiji preveč verovali virom, neprjateljskim Srbiji. Kralj želi, da bi Rusija verjela v njegovo iskrenost, ker on iskreno ljubi Rasijo in ruski narod: kakor srbski kralj, kakor Srb m kakor Slovan.
Na pripombo dopisnika, da kralj, kakor je razvidno, želi, da se vapo9tavijo normalni diplomaticni odnošaji, je odgovoril kralj, da ga je želja, da bi videl pri sebi predstavite-Ije sil, izlasti pa zastopnika ruskega carja, prisilila, da je stopil v kompromis. — < >n mc.re potrditi, da so vsi, ki so sodelovali na poslednjem prevratu, korektni in pa-trijotje. Nijeden n j h ni izrazi želje po povišan u a'i privilegijih. Vsi govore: »Izvršili soco patri otičao delo, v deželi sta zavladala red in zakonitost, a to je vse, ksr smo hoteli dostči in za kar smo se hoteli žrtvovati«.
Kralj je zeključ l razgovor : Moja iekrena želja je da Rusija čim prej završi zapričeto vojno. O rezultatu niti ne treba govorit-. — VojLa bo zmagonosna za Rusijo.
Stoletnica prvega fraiieozkega cesarstva.
Danes, dne 18. maja je stoletnica, rd-ksr je bi.a Francija proglašena cesarstvom in ^tedanji prvi dosmrtni konzul Napoleon Bo-n-tparte proglašen francczkim cesarjem ptd menom Napoleon I. Kakor znano je bila na anc;z«m že leta 1792 motarhija odprav-ena, proglašena republika in kralj Ludvik X VI. obglavljen dne 2l.jannvarja leta 1793. Odi. 1 T1 »I? naprej so na Francozkem rat menjali ustave. Dae 9. nivembra 3 799. bil izvoljen general Napoleon Bjnaparte vim konzulom na 10 let. Njemu na etrani b la še dva konzula s posvetujočim gla-katera si je bil sam izbral. V avgustu 1. je bil pa Napoleon izvoljen po obSetn glasovanju dosmrtnim prvim konzulom. Od dosmrtnega konzu ata do cesarskega prestola je bil samo še en korak. Dne iS maja 1804 se je zbral i ancozki senat v Parizu v slo vesno se^o, na kateii je preglasil Napolcoaa Boneparte francozkim cesarjem, pjtem, ko je bila nova ustava cesarstva že prej dovršena. Takoj po seji bo Be peljali senatorji v že pripravljen h kočijah v St. Cioud, kjer je bival Napoleon s svojo soprogo Josipino ter bo mu priobčili izvršeni proglas. Med tem je imel udi trancczki narod oddati svoje glasove za novo ustavo, a Napo!e>n ni čakal izida tega glasovanja, ampak je ta'soj potem, ko ga je >rotjlas:l senat za cesarja, oklical tudi ustivo novega cesarstva.
Se le 5. novembra 1804 je bil objavljen id občega glasovanja (plebiscit) francozkega roda. Glasovalo je vsega skup 3,f>24 254 žavljanov, med temi 400 000 vojakov in '000 pomorščakov; za cesarstvo jih je gla-valo 3,521.665, proti pa le 2569. Zadovo-□ s vspehom je rekel Napoleon : »Dobil ti partijo. Našel sem francosko krono na i in pobral sem jo s svojim mečem«. Složno kronanje novega cesarja in njegove so-ge je bilo v stolnici Notre Dame v Pa-i dne 2. decembra 1804., na katero ave-nost je prišel sam tedanji papež Pij VII., je Napoleona mazili).
Dnevne novice.
Za prihodnje občinskeJvolit*e.Mestni dristrat javlja, da bodo volilne liste vnovič
izložene od dne 30. maja pa do vštetega 24. julija, in sicer na krajih, ki smo jih že opetovano označili v tem listu. Reklamacije je uložiti v času od 11. do 24. julija cd 9. uri predp. do 2. ure popoludne. To ali* pa p;s-meno na vložnem zapisniku magistrata, ali pa u tmeno na zapisnik pred fankcijonarjem magistrata, ki se bo nahajal na mestih, kjer bodo izložone li«te.
Važna razsodba za uditeljstvo. Nekateri epodnještajerski učitelji, ki so kakor stalni členi okrajnih učiteljskih konferenc morali hoditi v seje, da se je pripravilo potrebno gradivo, so zahtevali na deželnem šolskem bvetu, naj se povrneio troški potovanja in prehranitve. Deželni šolski svet je odklonil to zahtevo. Istotako tudi naučno mini-sterstvo. I pravno sodišče pa je VBled pri-t žbe razveljavilo razsodbo ministerstva za nauk kakor zakonito neutemeljeno ter je izreklo, da učitelji imajo pravico do imenovane odškodnine.
Potovanje generalnega štaba. V ponedeljek ob 5. uri 35 m:nut pop. je dospel na južni kolodvor načelnik generalnega štaba •baron Beck s Bvojimi častniki. Na kolodvoru bo sprejeli generalni štab načelniki civilnih in vojaških oblastnij, na čelu namestnik grof Gaejs, GM. Ziegler, kontreadmiral Beck in župan Sandrinelli.
Baron Beck se je odpeljal na vojno la-dijo »Pelikan«, drugi člani pa na Lloydov p«rnik »MetkoviČ«. Ob 8. uri zvečer je bila prirejena na čaBt gostom večerja pri grofu Gcejsu. Včeraj z utraj so se člani generalnega štaba cdp^ljali v Fazano in Pulo, od-kjer se podajo potem v Dalmacijo.
Iz SOflne slnžbe. Sodnemu tajniku na višem deželnem sodišču v Trstu, dru. Franu A n d r i c h u, je podeljen naslov in značaj deželnosodnega svetovalca.
Ženska podružnica sv. Cirila in 3Ie-todlja v Rojanu nam p'še : Dne 10. t. m. je priredila naša podružnica majnikov izlet otroškega vrteča v Rojanu. Vreme je bilo kaj krasno, da so se mali iz'etn'ki otroškega vrteča prav lepo zabavali na Opčinah. — Otrcci eo bili spremljani po vrtnarici, tajnici podružnice in postrežnici. Na Opčinah so bili otroci prav dobro postrežem.
Dne 9. t. m. je imel naš odbor svojo redno sejo. Določilo «e je napraviti majnikov izlet otroškega vrteča ter ie bila določena za sprenestvo gospa tajnica. Nadalje se je sklenilo napros ti glavno vodstvo v Ljubljani, da bi se dajalo ctročičem v otroškem vrtu kosilo, ker stariŠ9m je težko skrbeti za otroke, ker ravno v tem času morajo nositi kosilo svojiir domačim, ki eo na delu.
Podružnična tajnica go3pa Marija Trošt je pridobila sledeče nove udinie : gg. Marijo Kregar, Marijo Benko, Reziko Lozej, Ivanko Lozej, Marijo Nabergoj, Marijo Bole, Jeli-savo PirmaD, Dragotinko Vacek io Franico Pcžar.
Kani naj gremo na Binkoštno ne
deljo l Vsi v R icol k Prašeljnu za vojaš nico 1 Tam priredi pevsko društvo »Zvonimir« lepo veselico z jako zanimivim vspore-dom ; med drugim se bojo [pele tudi 2 novi skladb?. Če že priznavamo v cbče, da bo pevska društva najkoristneja za narodno pre-bujo, velja to še posebno za Rocol in izlasti sedaj, ko ee za ta okraj, zapuščen dosedaj v vseh oz rih, zbog gradnje nove železnice začenja okraj nova doba, a obenem tudi nova nevarnost za naš narodni obstanek. »Zvonimirova« sveta naloga bodi torej ta, da na sleduje poznim < čeaom sovražnika, ki je vsik-dar pripravljen da bi zasejal ljuiiko med domačo pšenico. »Zvonimir« :e tudi zaveda te častne a ob enem težavne naloge in jo tudi ; izvrš:, ako bo imel zadostno duševne in gmotne podpore.
Z »to pa bodi naša »parola« : na binkoštao nedel:o vsi v R col !
i
Javna tombola v Bazovici je vsled prepovedi c. kr. namestnlštva odložena ter se bo ista vršila dne 3. junija t. 1. Podrobneje sporočimo svojedobno.
Vlom v »Narodno tiskarno« t Ljub ljanl. V noči od sobote na nedeljo je neznan tat ulomii v »Narodno tiskarno« v Ljubljani tar j a odnesel 2000 K denarja v gotovini. Tat je bil navrtal in ulomil v dve miznici administratorja. Tudi ae zdi, da sije bil prižgal električno luč.
No, tat se ni dolgo veselil tvojega plena. Včeraj došli ljubljanski listi poročajo namreč, da je policija prijela tatu v osebi uslužbenci »Narodne tiskalne«, Blaža Pli-beršeka, in da bo našli pri njem skoro ves ukradeni denar.
Xa deželnem sodišču v Trstu so se
vršile včeraj sledeče kazenske razprave :
Proti 32-letni bolniški po3trežnici Alojziji Lulič, doma iz Vipave, radi zločina tatvine. Zad nje dni meseca oktobra 1. 1. je namreč umrla v tukajšnji bolnišnici neka Katarina Barid. Postrežnica Lulič, ki je imela nalogo spraviti skupaj vee predmete, ki so bili lastnina pokojne Barič, je našla tudi hranilno knjižico, glasečo se na ime pokojne in na katero je bilo vloženih 307 kron in 75 6tot. Alojzija Lulič je pa to knjižico pridržala za-se, a dne 3. novembra 1. 1. je šla v dotično hranilnico ter dvignila denar. Bila je obsojena na 3 mesece težke ječe, poostrene z jednim postom na mesec.
Proti 27 letnemu vozniku Andreju J are, doma iz Doberdoba, radi pregreška žaljenja vere. Dne 24. marca t. 1. je namreč Jarc se svojim vozom srečal v ulici dtd Bosco mrliški sprevod. Ker ni hotel sam ustaviti, mu je to ukazal redar Josip Jurca, a Jarc mu je odgovoril : »Kaj bomo mi vezaiki žrtvovali naš čas radi mrtvecev ?« Pri tem je pa, napravivši rogove s kazalcem in mezincem desne roke stfgnil isto proti mrtvaškemu vozu. Niti od-j kriti se ni hotel, dokler ga ni redar prisilil k temu. B I je obsojen na 14 dni strogega zapora.
Proti 20 letnemu kamnoseku Ivanu Ter-čon, dema iz Trsta, radi zločina sleparstva. Terčon je bil šel dne 31. decembra I. 1. k gostilničarju Ivanu Košuta in ga prosil, naj mu posodi 56 kron, kajti umrl da mu je bil oče in potreboval da je denar za pogreb. To svojo prošnjo je pa opiral na nek spis, s katerim se je neki Josip Vekjet, Košutov prijatelj postavljal za poroka; ta spis je bil podpisan : »Josip Vekjet«. Par dni pozneje je pa Košuta zvedel, de je bilo v^e zlagano, kar mu je bil Terčon povedal in tudi oni spis, da je bil ponarejen. Terčon je bil včeraj obsojen na 3 mesece težke ječe poostrene jednim postom na mesec.
Poskus samomora. 23-letni Aleksander M., ki stanuje v ulici sv. Frančiška, je sinoči ob 8. uri hotel zapustiti ta »frdirban« svet ter je v to svrho izpil neko zdravilo sestavljeno po več ni iz arzenika in katero bi bil moral piti le po kapljicah. Poklican je bil zdravnik se zdravniške postaje, kateri je hotel Aleksandru izprati želodec. Aleksander se je pa ttmu odločno upil. Zdravnik ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v opazovalnico za umobolne. O po lunoči je naš poročevalec povprašal v bolniš niči, kako da je z Aleksandrom, a dobil je v odgovor zatrdilo, da »ne bo hudga«.
V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 22-letnega Josipa Ravbarja iz Repentabra. I§ti je imel na glavi veliko rano, dolgo 15 cent. Na gradnji železnice bo namreč razstrelili mino in o tej priliki je Ravbarju, ki je delal blizu na polju, priletel debel kamen v glavo. Poškodba je huda. Stanje poškodovanca je baje obupno.
Nove razprodaje »Edinosti« smo otvorili pr Sv. Jakobu in sicer pri g. Katerini Cekin nI. deli' Istria štv. 602; Roži Mitri uL S. Marco št. 1 (na trgu sv. Jakoba) in Klav-diji Oeh ul. S. Giacomo in monte 22 (naE-proti lekarni Godina).
Borzna poročila dne 17. maja.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.0o 19.03, angležke lir« K —.— do —.—, London kratek termia K 239.35 239.75,
Francija K 95.30—95.55, Italija K 95.-- 95.25.
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.20—117.45, nemški bankovci K---—.—
avstrijska ednotna renta K 99 !0—99.40, ogrska kronska renta K 96.80—97.10, italijanska renta K 100.75 101.25 kreditne akcije K t>33.— — 635.— državne železnice K 632.- - — 634.—, Lombardi K 78.— 80.—, Lloydove akcije K 610—645.— —
Srečke: Tisa K 321.---325—, kredit K 465.—
do 475. Bodenkredit 1880 K 297,— 307.—, Bo-denkredit 1889 K 292.— 300 —, Tur&ke K 126.50 do 128.50 Srbske —.— do —.—.
Dunajska oorza ob 2.
Državni dolg v papirja
„ „v srebru Avstrijska renta v zlatu
„ „ v kronah 4*/, Avat. investicijska renta 3*/,*/• Ogrska renta v zlatu 4%
„v kronah 4%
n renta 3'/,	4
Akcije ■ naoijenaln« .banke
Kreditne akcije London, 10 Lstr.
100 državnih mark
20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka In londonska borza.
Pari«. (Sklep.) — francozka renta 96.70, 5•/, italijanska renta 102.55, Španski ezteriear 82.^5 akcije otomanske banke 575.—.
uri popol.:	
včeraj	danes
«»9.9o	99.S5
irtJ.K)	99.90
118 20	118.30
99.4:0	99 40
90.25	90.35
117.05	i 17.05
97.05	97.05
88 M)	88.80
1610 —	ltilO,—
«34.—	ti i4.50
V69 40	239.371/,
Il7.?7l	!t 117.-22 V,
23.47	23.4b
19.05	19.05
95.20	95.15
11.32	11.32
Pariz, (škiep.) Avstrijska državne železnice 683.—Lombardi —— unificirana turška renta 82.47 menjice na London 251.05, avstrijska zlata renta 99.30 ograka 4% zlata renta 99.30, Lftnderbank —.— turške srečke 121.75, parižka banka 11.0*,
italijanske m?ridijonalne akcije--, akcije Kio
Tinto 12.80. Mlačna
London. (Sklep) Konsolidiran dolg 9i'* ls Lombardi 3l/8 srebro 25'716, špaaska renta 82Vk» »talijanska renta 1021/*, tržni diskont 2.—, menjice na Dunaju 24 21 dohodki banke —.— izplačila banke. Mirna.
Tržna poročila 17. maja.
Budimpešta. Pšenica za maj od 8.41 do za oktober 8.64 do 8.65. Rž za oktober 6 89 do 6.90. Oves za iaaj K 5.40 do 5.45, za oktober K 5.77 do 5.78 Koruza za maj K 5.20 do 5.21, za julij 5.37 do 5.38.
Pšenica : ponudbe srednje; povpraševan je omejeno, trdno — Prodaja 30.000 mete rs kili atot, za 15 do A0 stotink zvišanja. — Rž, oves in koruza za 5 do 30 st zvišanja. Vreme : lepo.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40.25 frk, za sept. 41.25.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za maj 323/4, za september 339/4, za dec. 34 7a> za marec 35 vzdrž. — Kava Rio navadna loco" 32—34, navadna reelna 35—37, navadna dobra 38—40.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za maj 18 45, za
julij 18.90, za sept 19.05, za oktober 18.8U, za dec. 18.80, za marec. 19.20; mimo. Vreme: lepo.
London. Sladkor iz rt»pe surov f5/16 Sh Java 9.2 Sh. Stalno.
Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 6S.00, za september K —.— do —.—. marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Melispild promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 63.30 do 69.30.
New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave, trdno, 15 stotink znižanja.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15—, rž za junij 15- — , za julij-avgust i4.65, za september-de-cember 14 65 <mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21._, za junij 20.90, za julij-avgust 20.^5, za
september-december 20.35 (trdno;. — Moka za tekoči mesec 27.30 za junij 27.70, za julij-avg. 27.90 za september-december 27.40. (stalno). Repično olje za tekoči mesec -14.50, za juaij 44.50, za julij-avg. 45.—, za sept.-december 46.75 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 36 25, za junij 37.75, za julij-avg. 37.25, za sept.-december 34.75 (mlačno). Sladkor surov 88° uso nov 231/«— 24 (mirno), bel za tekoči mesec 27.50, za junij 27.75, za ju lj-avgust 28.12 7,, za okt.-jan. 29.— (trdno), rafiniran 5bl/3—59 Vreme: lepo.
Dvorana za sodne dražbe
v ulici Sanita št. 23—25.
Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od S. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od - 2.-7. ure. ■■"
D R A Ž B E :
V sredo, 18. maja ob 9. uri predp.
Hišna oprava, ovratniki za gospode, kuhinjska posoda, čevlji, škornje, klobuki in kaj e, železja blagajna, bicikl.
V soboto, 2r. maja t. 1. ob g. uri pon. Hišna t prava, slamniki, g-aaovir, bi.ard, volneno blag.) za guSjje, obleka.
4 pare čevljev za 2 gld. 50 nvč.
Radi popolne opustitve čevljarske trgovine, razpošilja ae le malo časa po tij uuiazini ceui 1 par za gospode, 1 par čevljev za vezati, rujave ali Črne za dame; čavlji so inoČno nabiti t?r z močnimi podplati ; nadalje 1 par za giapo-le, 1 par modnih čti\ijev za tlame. Vsi 4 pari čevljev si krasni ter lahki, velikost po cm, stanejo pa g'. 250.
Pošilja po povzetju ali predplačilu
A. Liban, Krakovo 58
Zamena dovoljena ali pa povrnitev denarja.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
' ulica Tesa št. 52. A. =z
(v lastni biSi.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
Hu«trovan oenUS bripUiao In drisko«
ĆRL0B0L, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi
Fastiglie Fr en dini.
- L Nad 40 leten vspeh."
Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodna potrebne za govornike, pevce itd.
Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini", koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele.
Ustanovljeno leta 1832.
© .o
9
•O
d
G
d
•o o u>
Pk
♦5
. H.*
priznano najboljše
Oljnate barve
zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko oovrrmo, razpošilja
po nizkih cenah
jffdol/ JCauptmann v tjubljani
prva tovarna oljnatih barv, firneza. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno.

sc
►d
O
cu
r*
s p
a
O
cr »
o
OGLAS
radi obdržavanja mjesečnih sajmova u gradu Kastvu.
Temeljeni zak jiička ovoga ob<;;.opkoga zastupstva n sjednici od dre 21. aprila 1903 toc*. 7 maju ee u gradu Kastvu ob iržavali mjesečni sijmovi za kup »prodaju blaga.
Visoko c. kr. Namjestnir tvo u Trstu, dnevom 2. uiaiča 1904. br. 5848/1X1 ix 3iK)4 odobrio je u tu svrhu podueseni sajmovni red.
Polag čianka U. sajmovnog reda mjesečni sajmovi blaga, imaju se obdrzavati svaku ga 23 (dvadeset i trećeg) od mjeseca svake godine ta*<jzv&n:m .,Obt-iii»kv Sajmište* i , pod Vidikom* u blizini grada Kastva
Iznimku *a <bd;ž>v«nje tiU fajmijvir, <• aiu «• j se jedino, ako b dan 2o. meseca Fpao u dan »Vel kog petka«, »dan Va7ini« (U^krs), »Duhove«, U<asa*ći Gospodinovog ili u dan »Ttl ve«. L* takov h nlučai-v h obdržal ao bi s* dotični naiam u mjesecu susle«-de<: t-a d.i.a na 24. Starodavno držani sajam na dan sv. Jelene, t j. 22. maja spada ove godtne 1904, na blagdan sv. Duha.
Iz o\ig raz < ga, n.<:a se t b iriav-ti starinskog sajma dne 22. maja o g. neg^ p<iš'o i** 83:ns š;- pr redjeno, a zaprieka u ottuhm uikatov;h v šu iitiuib, tO se uriče i navješćuje javno, da ce se
Prvi mjVserni Siij-im blaga a istodobnu i običajni sajam sv. Jelene
obdržavati ove godme
na Duhovski ponedeljek. 23. majat. g.
Akoprcm eu pod čl&nkom XIVr. sajmovnog reda propisane pristojbe fajmovne, ko^" ma svasi vla%tn k ni sajm šie uvedene g blaga, po § obrtnog reda. platiti u o', rasfeu blagajnu radi p kr <;a troškova za gradnju, uedržavacje i nadzor eaimisfcs, ti se-
i»ak c j kod ovog prvog sajma utjerivati, n ti je tko dužan platiti bud koje pristojbe za uve :e~o blago na fajmište, osin običajne pristojbe samo za krmke.
Pešti je ovimi mjete^nimi sajaovi blaga, pružena prigoda, toli domačim koli stran m vla?taikom blaga, rtdi k ipovine i prodaje takovoga, i jer u blizini neima sličnog fa ma i poliži;a, djelovanje ovih sajmova biti će od koroti ne malene svim tržište ka-»tavrko p<>lazM* m, te 8e r-odpieato rada i staln(š<:i očekuje, da «3 ?e narod znati i hciti »kori-ti ovom blagodat i p god no-ti na a, pred vidjenimi u zakonu Da gospodarskem i tken m eHm polju.
Glavarstvo obćine
VELIKA ZALOGA
APNENEGA KARBIDA
prve vrste
se vdobi pri ivrdki
PAOLO FATRIZI, TEST
Via S. Lazzaro štev. 9.
Zastopnik tvrdks »Societa anonima per 1' utilizzazione delle forze
idrauliche della Dalmazia:.
Zaboji od 50 klg., ki se komadao odmirajo in zapirajo
Kron 20 za ioo klg.
Pri naroebali za večje množine popust po dogovoru.
TcŽa« Čista, zaboj gratis, franko parobrod ali kolodvor v Trstu. Plačno takoj ali povzetjem.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantić
zala gate I j c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. pri v. llov d. orož, c. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario št v. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše voščilo (biks) =
fredin
Cene nizke. Postrežba točna.
C/5
: i".—
Ulica £rcata § {vogaS ut. $ap©tae).
Žalu ii
UD 0)16
za moške in dečke.
Velik izbor hlač za delavce.
Jako ugodne cene.
Ulica £rcata 9 Cvogal ul. Sapone).

KASTAV, 10. maja H»04.
Jelnšfć. načelnik.
Vsakovrstna
BelnišRa na zflružemii pivovarn Žalec in Ml tre
v Ljubljani.
Efzaan a slavnemu obč nstvu, da je otvorila ralrgo svo'ega piva v Gjrici ter isto poverila za vso G^ritkc-Grad ščansko t\ rdki
Anton Ivanov Pečenko v Gorici
Verdijevo tekališče št. 8.
Fo visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaSena ljekovitom vodom
radnicom
čista alkaličko-muriatička
f; p a t o v a č k a kiselica
nije s;! m o najbolje i najzdravije stolno piće, ve<: je i najkorisnija i najglasovitija liekovita voda, k.»ia j** .<1 p'vih lieČnićkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo ko.i bolesti želutJca, pluća, grkljana, raznih katara. as*me. mjehura, kamenca, lu meroida zlatne žile . natek ih i zrnatih jetara. žgaravice i raznih
ženskih bolesti.
Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna ..UPRAVITELJSTVO VRELA APAT0VAĆKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17.
Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i
gostionama.
Ntjboljse obuvalo se vdobiva |_o ugodnih cenah v
če vi j ar niči Julij-a Romanelli Trst, Corso št. 12.
rumeno obuvalo za vezati za moške od gld. 3.30 črno	»	»	»	» 3.10
Hi v o	»	»	»	* 2.60
Nizko obuvalo vsake vrste za ženske od g1. 1. —. Specijaliteta : obuvala za otroke.
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jeatvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo.
S
n %
zanesljiva semena
kakor: domače, lucerne ali renoške u $ rudeče deteje ; veliknu^ke rum* up, bele in rudece pese; repno seme; raznih trav in vsih vrit salat dobivajo po nizkih j-. cenali pri
Josipu KorSinu v £jubljani,
■V
pr<<i Škofijo št. 4
. a. j
Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni.
Z2?ES3SIBSSa ^»EEaSBBHBEHS
Išče se
Planinsko zdravilišče in žvepljene kopeljl „Laiis
j, (stacija Landeck na Tirolskem ; jako romantične- prijietno n komfortabel: izvrstna, penzija od K 4. napr?j.
Prospekti zastonj od zdravilisčne uprave.

Zaloga
izvozno-marčne (£jcport-Marzen)
in vležane (Lager)
--E*ive =
v sodčekih in v buteljkah, kakor tudi
= Kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu, zaloga JUattonijeve giesshubler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti št. 9 in 10.
dJavca za td|:e!arijo. VTeč tinkartii n: še^a lista.
ee izve
ki je ztn ■/.-n t-lovetskega deloma (nli itali-jan«be^: jezika «-st ve»firejiue v t>roifaj't:nici lPht^in. Poouflbo na tinknrno >K iinos «.
prođajalnlca izgotovljenih oblek
^ „Alla Gitta di Trieste" ^
tvrdke
KK EBVAED K AL AS OH ttt
Via Torreute št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" e krojačnico, kjer so izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo pe-n rila z« tlelavski stan po ieveorednr> ^K nižkib cenab Izbor t» o 1 j ja i h in
navadnih nnovij. Jt	VELIKI IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki ne na- K pravijo po meri.	K
Avtorizovana krojaeniea.	^
«
X
K «
»
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
M vrste rent, ustaTiuh pisem, p rij ori tet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devis. iPromtse lidaja k Tiakimn šrebujn.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. --—zi
Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl •	Izgubi	-—
VtnkuJuje In dlvInkuJuje vojaške ženltnlnske kavcije. JBsMompt in Imtmsmo mmnJc. H	Borzna naročiltu
Podružnica v Spljetu
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — ' = dne vzdiga.	—	=
Promet • Čeki in nakaznicami.