Leto ux. Mko 160. < V Ljubljani, v M 20. Julija 1926. Cena Din 1*50 Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal aedel je in praznike. — IneeraU: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D- — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej, — »Slovenski Narod*1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Uprava !vo: Enailova ulica stev. 5, pritličje* — Telefon štev. 30 i. Urednf / s Inailova ulica st. 5, I. nadstropje. — Teleion štev. 34 ES? Poštnina plačana v -gotovini. Fribicevicev jiibileln! shod V Glini jc Pribicevič včeraj svoj stoti shod, ki se ga je udeležilo <*krog 15,000 ljudi. — Pribicevič napoveduj? d oraj- šnji izbruh krize. — Zagreb, 19: julij,-. Včeraj .-e je vršil v Glini pri Siaku iuLii< jni shod Svetozarja Pribir/evira. 2e na vse xgodaj <*> prihajali veljaki na vozovih in konjih, ob 11. je Ce bila cela Glina poir* ti3odc. Li tisočev se-ljakor. Shodu je prisostvovalo okrog 13.000 ljudi, večinoma soljakov v pestrih nošah. S Svetozarjem Pribičevičeni je prispelo še šest narodnih poslancev. Po kratkem nagovoru predsednika zbora je med Larnimi ovacijami tL*>ceL;ve mno-žice povzel fc&sedo Bvetozar P ribičev Ji", ki je izvajali To je moja sfot^ skupščin:, od kateri a sem jih i*tkj1 34 na Hrvalökem in v Slavoniji. 2S v Bosni in v Hercegovini, 15 v Basanji, Backi in Banafu, iO v Dalmaciji, o v južni Srbiji, 4 v Srbiji in 4 v Sloveniji. V kratkem, ',i nadaljeval Pribicevič, izbruhne v Beogrcuu velika kriza. Lahko iz-jivim. da ne bomo sodelovali pri tem slepo-rušenju. Mi bomo zahtevali svobodne volitve, pri katerih pa bo narod, srirri reševal veliko krizo. Vi ste slišali o velikih poplavah in nesrečah. Naša vlada pa organizira preko Rdečega križa nabiranje miiodarov. Naš narod p* ae potrebuje miiodarov, marveč ima pravico na izdatno pomoč od države. V lastni držaji, ker so vsi prihodi ca5i, ne rabimo milosti. Naj se dispozicijski fondi vseh ministrstev zmanjšajo. Ce to ne bo dovolj, naj glasuje skupščina za nove kredite. Radičevci pravijo, da je sporazum dobrota. Jaz sem čakal, da vidim to dobroto no sedaj je ves svet prepričan, da ta sporazum ni uspel. Niti eno radikalno ali Radi-čevo ni zadovoljno. Danes sovorijo radikali odkrito: -Prav je imel Pribicevič: z Radičem ni mogoče delati!« Ves narej se hudnje. V naši državi ni mogoča politika brez nas. Kadar smo bili v vladi, se je videlo, kaj smo storili. Leta 1919. smo uredili državo in organizirali administracijo. Leta 1920. smo ubili komuniste i;i končno leta 1924. smo štrli Radičevo hidro ter ga spokorili. Vsi, ki hočelo nov duh v narodnem življenju, moderno zakonodarstvo in vlado naroda, morajo biti z nami. je vsestranski optimist Govoril je v nedeljo na Rabu in videl povsod samo sobice. — Vlada sporazuma bo po njegovem mnenju ostala na krmilu še dolgo časa. — Vsi pojavi krize so le malenkosti in ne morejo kvariti s ituacije. — Susak, 19. julija. Včeraj se je na »Rabu vršila skupščina HS5, ki ji je prisostvovalo o-'to; tiseč sel.akov .s celega otoka. Na skupščini je govo.il tucii predsednik iskoval takozvano Rajkovičevo bencinsko afero, ki Te naperjena od strani radikalov proti bivšemu imnistru dr. ICnmanudiju. Anketni odbor je vse dopoldne porabil za či-aanje ofromneaza spiska, aktov, slasti do- kumentov, ki se tičejo izplačil liferantu l^ajkoviču. Razven te seje ni bilo v pred-sedništvu vlade in v Narodni skupščini nobenega drugega političnega dogodka. —■ Beograd, 19. juL'a. Najvažnejši do-godtk včerajšnje nedelje je bila skupščina beagtajskigi radikalov, na kateri naj bi padla odgoditev o kandidatski listi za občinske volitve. Oba nasprotnika Boža Maksimovič in Eobič sta organizirala veliko agitacijo. Celo ura pred pričetkom skupščine je bila ogromna dvorana hotela *Pariz« že popolnoma ciabita. Pozneje se je napolnil tudi prostor pred hotelom. Na koncu dvorane je stala skupina Bobičcvih pristašev. Začeli so klicati »Doli z Maksimovičem! Žavio Bobič!« Reagirali so pristaši Makoimoviča, na kar je nastala velika gneča, prerivanje in kenčno pretep s palicami, da je morala posredovati policija. Po skoraj enourni zamudi so stopili v dvorano Maksimovič in glavni tajnik stranke dr. Momčilo hko-vič. Zborovanje je otvcril 3o^a Maksimovič, ki je takoj začel citati kandidatsko listo. Bo bičevi pristaši £•■> protestirali. Po glasovanju i<$ Maksimovič zaključil zborovanje s kratkim nagovorom, v katerem je pozval prisotne, naj a? rit irr i i za oficijelno radikalno lisro. Na koncu je bila odposlana Fašiča ptžzdravna brro-;a>iia- Tlak »imoviča f*> njegovi pristaši dvignili na ram sna in ga odnesli do avtomobil;*. Ler se avto radi velike mase ljudi ni mogel ganiti, je Maksimovič še enkrat govoril in pozval radikale, da mirno razidejo. Bobic je zapustil dvorano pri drugih vratih. Tudi njega so njegovi pristaši nosilj ua rokah in mu ^zkiiKali. Pristaši Bobiča so krenili napram sporjeniku kneza Mihajla, kjer so hoteli ot držati javno zborovanje. — Pristaši Maksimoviča so hoteli preprečili Bobičevo zborovanje. Pri zgradbi Jugo-lven-čke banke je nastopila žandarmerija ter razdelila obe skupini OÜ3 HJ Po burnili sejah delegatov je de! zberovalcev odšel. — Volitev novega po^erjeništva. — Brezu spešna pogajanja za komoromis-— Mučen vtis na nedeljsko manifestacijsko skupščino. kaor na prejšnjih skupščinah. Navzočih je bilo okeli 250 učiteljev in učiteljic. Mimogrede pripominjamo, da novinarji letos pr* vič, odker obstoji ta organizacija, niso bili povabljeni k dclegacij=kemu zborovanju. Skupščino je otvoril stari poverj-enik, ravnatelj Anton Gnus s kratkim nagovorom, v katerem je naglašal težaven položaj učiteljstva ter neurejene prosvetne pri like. Spominjal se je tudi neodrešenih bratov v Korotanu in Primorju in poživljal toplo k slogi in edinosti v korist celokup; nega učiteljskega stanu. Xato je pozdravil navzočega starosto in prvoberitelja celjskih Slovencev, župana dr. Juro Hrašovca, crezke^a poglavarja, vi. svet. dr. L. Z u ž* k a, predsednika okrožnega sodišča dr. Jos. Kotnika in začasnega ravnatelja celjske realne gimnazije prof. M a s tn a k a kot za* stopniku srednješolskega učiteljstva. Iskreno so bili pozdravljeni tudi poverjenik zz = grebškega UJU, prof. Skavte, član ožjegi sosveta centrale UJU Jovo M i lo j e v i č in učitelj Rubeša iz Kastva. Imenom celjskega prebivalstva jc pozdravil skupščinarje župan dr. Hrašovec, imenom hrvatskega učitelj-stva UJU pa pro* fesor SkaviČ. Na predlog naducitclja Rijšpa \z Or* moža je bil nato izvoljen bivši poverjenik Anton Gnus za častnega člana. Za častne* ga člana je bil izvoljen tudi bivši predsednik Saveza štajerskih učiteljskih društev, Jcsip Rajšp. Kralju Aleksandru in ministru prosve* te Miši Trifunoviču je bil poslan brzojavni pozdrav, ministrskemu svetu pa odposlan protest proti nameravanemu znižanju službenih p ejemkov in zahteva po takojšnjem izplačilu dolžne razlike iz 1. 1923 in 1924. Med predavanjem učite1 ja Mirka Vau* de o problemih podeželskega šolstva ter učitelja Skale o osnovnih idejah in princi* pih, na katerih mora sloneti organizacija in po katerih naj se sestavijo nova pravila UJU, so se vršila med novim odborom in pooblaščenci protideklarašev pogajanja za dosego eventualnega kompromisa, ki pa so ostala brezuspešna in je dobil potem novi odbor nalogo, naj v slučaju potrebe sklice za rešitev konflil.ta izredno delegacijsko zborovanje. Celje, U. julija. Celjska pokrajinska skupščina UJU, po* verjeništvo Ljubljana, ki je zborovala od 16. do 18. t. m., pomeni popoln preokret v zgodovini te do sedaj strogo kulturnona* predse in nacijonalno v jugoslovenskem du* hu opredeljene učiteljske organizacije. Ve* čina delegatov je na.nreč določila udruženju nrj- s smernice ter jo pretvorila v nekako sindikaHstično, strogo stanovsko organizas cijo po vzorcu udrujenj ostalega državne* gä činovništva. Izločila je kulturnopolitični program in odklonile v sprejeti deklaraciji tudi povdarek državnega in narodnega edin* stva, na katerem je c*o sedaj temeljilo vse delovanje UJU. zagovorniki odklonitve so smatrali, da so s tem odstranjene vse ovire za vstop vsega, še ne včlanjenegi učiteljstva v UJU, torej tudi onega, ki je sedaj v «Slomskovi zvezi». cDeklaracija», ki določa nove smeri stanovske politike UJU, je bila na sobot* nem delegacijskem zborovanju sprejeta z 79 glasovi, 8 glasov je bilo oddanih s pri* držkom, 1 glas je bil proti, 27 delegatov pa je s protestom zapustilo zborovanje. Pri volitvah, ki so sledile, je bil nato izvoljen nov odbor, ki se je konstituiral sle* deče: Poverjenik Andrej ikulj, šolski nad* zornik za ljubl;'::-"iko okolico; namestnik Anton Hren, šolski upravitelj v Studencih; tajnik Josip Kobal, strokovni učitelj v Ljubljani; blagajnik Rado Grum, učitelj v Ljubljani; urednik arUčiteljskega Tovariša^ Ivan Dimnik, šolski upravitelj v Ljubljani. Člani: Marija Go^Iec, sorska upraviteljica v Limbušu. Ciril Hočevar, šolski upravitelj v Murski Soboti. Josip Lapajne, šolski upra* vitelj v Cerkljah, Rudolf Mencin, šolski upravitelj v Prrvaljah, Anton Mervič, rav« natelj v Ribnici, Ljudevit Musek, šolski upravitelj v Št. Vidu pri Ptuju, Robert Plavšak, šolski upravitelj v Trbovljah. Jo* sip Ribičič, šolski upravitelj na Rakeku in Ljudevit Šijanec, šolski upravitelj v Raz* vanju. S tem je bil pravzaprav zaključen glav* ni del pokrajinske skupščine UJU. Nedelj* sko manifestacijsko zborovanje je bilo samo formalnega značaja ter je tudi očitno trpelo na depresiji, izvirajoči iz dogodkov prejš* njega dne. Udeležba je bila znatno manjša, spodnji del železniške postaje s kuril* nico. Včeraj je voda poplavila polje za Vapovo tvornico, tako da je tudi del topčiderske pro£c pod vodo. Bati sc je, da bo ob nadaljnem i:ara^čanju vode tudi topčiderska prog* na tem mestu porušen Kralj v poplavljenih krajih Kakor Šaio že poročali, r-e |C kra>j pri-peij.il 9 >'ilo\o 'L Bleda v poplav i ur; , «.a si na učit mesla Ogleda Ogfoatno »ko.io, ki so jo povzročita prekipela voda. V apa »u-:>hu generala lladžica iu prosvetnega i.rui-stra Tiilunovica je dospel \ tibolo dopoUno v svojem aalonakem vozu v Novi istd, fcji e mu j% $el hidrotehničnefla oddelka poročal o p -ložnj.i. Med ivin ?c je na kolodvora zbiaio muo£[o ol>cin = t\a, ki jc kralja uardu-»oiio pr>z'Ira\] Kralj i«' i .ilu v sprem- stvu notranjega ministra Mal simoviei in äe-fa bidrolehnič;ic«:a oddelka o-lpclj: 1 v najbolj ogrožene kraje. Po v sol ga jo prebival stvo radostno pozdravljalo. Kralj je yc-vori! a ljudmi, jih t«>laž'! i'i vapodottjaj v nesreči. Po obiioiu prizadetih krajev je kralj trenil s Spremstvom na B&äH> ob Punavu ier si todi ogledal mesto, kjer yi \ :da nač-ip porušila. Tekom včerajšnjega dne je kralj obiskal še druge po katartroH pripadajte kraje. Stra^ ua beda toSko prizadetega p.ebivalstva j< napravila n. vladarja globok vtis. Kralj je opeiovano pozval prisotne ministre, naj ^ polni meri priskočijo na pomoč narodu Iz naj podpro poškodovana ozemlja l izda!ainu podporaLii. Zvel^r se je kralj s posebnim vlakom odpeljal ua Bled. kan.- je prispel danes opoldne. vo opustošenj Porušenih je že tudi več rez&r ogromne množine pšenice. — U novna neurj — Beograd, 19. julija. Stanje je pri Apatinu od ure do ure opasnejše. Po sobotnem novem predoru* nasipa pri Apatinu iii Bogojevu je voda v področ* ju aDatinsko^sančansk^ vodne zadruge poplavila 20.000 cialov zeml1 , kjer bi se bila še ie moraia obaviti žetev, tako da žito popolnoma uničeno. Vsa ta ogromna količina vode je začela tekom včerajšnjega dne pritiskati na provi= zorni tkzv. Petričev nasip, ki je bil zgraje- v viš: li 1.5 m na potu med Bo« gojevLn in Sonto. Ze včeraj okrog pol* dneva je začela voda udarjati preko nas sipa. Inžen*erji in veliko število pomožnih čet je delalo vso noč, da bi odvrni« li rrrajno katastrofo. Ako bi se podrl še Petričev nasip, bi bilo poplavljenih nadaljnih 50.000 oralov polja. Zvečer so dospeli iz Kragujevca pionirji, Id so vso noč z velikim naporom dovažali in polagali cele sode smodnika. Tekom no* Či se je posrečilo s pomočjo razstrelilne podreti okrog 130 m glavnega nasipa, tako da je voda, ki je v tem predelu stali mnogo višje kot v Dunavu, začela zopet odtekati v staro st:ugo Dunava. Toda tudi to ni več pomagalo, ker so se iz višje ležečih pokrajin navalile vedno nrve vodne mase. Okrog popoldne se je v dolžini 120 m podd tudi Fetričev nasip. Voda je z velikansko naglico 200 m na sekun* Jo, drla skozi r.istalo odprtino in po* plavila vso vedno zadrugo Bojeva*Ži* vasVajska. Katastrofa je nastopila s tako naglico in silo, da ni več bilo niti misliti na rešitev. 6000 delavcev in 300U vojakov je meralo vse delo ustaviti ter skrbeM zr. testno reši.ev. 50.000 oralov najboljše zemlje s pšenico je pod vo* do. po približni cenitvi znaša samo ta včeraj na novo norzročena škoda nad vnih nasipov. Voda uničili sodni trenutki za Apatin« — Po-a v Srbiji. 200 milijonov dinarjev. £koda je tem večja, ker je voda prodirala z velikan* sko brzino, tako da prebivalstvo niti ni imelo več časa, rešiti kake predmete in je moralo vse v paničnem begu zapustiti. — Osijek, 19. julija. Glasom sluz* benih poročil je voda na teritoriju vod* dne zadruge Bogojevo * Živa * Vajska prodirala s tako silo, da je bil porušen tudi provizerični železniški most. Brzo* javne in telefonske zveze z Bogoje\im so prekinjene/ Med Somborom in- Osi-jekom je prekinjen i telefonski i želez* niški promet. 1 km železniške proge je voda odnesia. Pri Apavir.u je nevarnost vedno večja, ker je jasno, da tudi drugi na* sip ne do več dolgo vzdržal. Z vso na* giico se gradi tretji rezervni nasip, da se prepreči poplava Apatina samega. — Beograd, 19. julija. Včeraj in da* nes so dospele-grozne vesti o poplavah v Srbiji. Ogromni kompleksi so na no* vo opustošeni in uničeni. Ustavljen je malodaie ves železniški promet. Me* Stoma je vuda odnesla železniške nasi= pc in tračnice. Mnogo mostov je po* rušenih in prekinjane so skoro vse br* zojavi'e in telefonske zveze. Najsta* rejši ljudje ne pomnijo take katastxo« fe. Voda odnaša najrazličnejše prcme= te, pohrtvo, trgovsko blago, seno, ži* lo, živino in Sploh vse, kar je našla na potu. MiPxistrst /o saobračaja je odpos slalo v prizadee kraje večje delavske oddelke, da vsaj za silo vzpostavijo prometne zveze. Radi preloma oblakov je voda v soboto ponoči poplavila ves spodnji del Beograda. Sa^a še neprestano narašča in jc tekom zadnjih dveh dni narasla za pol metra. Poplavljen je že tudi Vladna kriza v Franciji Herriot sestavlja novo vJadc- — Pariz, 10. julija. Vla^a Bria d-Cail laux je dobila v soboto popoldne v zbornici nezaupnico in je demz ijonirai*. Predsednik republike je demisijo prejel in po\Lül danes mandat za sestavo \ni* Iu in tat* sirskemu predsedniloi in sedanjemu predsedniku cbornice Hemotn. l'a >? ir.i.-i jo spre-ji1 :n bo poskusil sestavili končentracijajM vlado, v katero hi stopili^udi desničarji i Poincarejem ua čelu. Ako njegov^ akcija m u=pe, Lo predsednik republike r.-Liljen, dta apelira direktno na desnico iu poveri šesta vo vlado Poincatejn sumemu. Ognd odložil mandat — Prasa, 19. julija« - t saaslaveaska republikam objavlja pismo zunanjega ministra dr. Bcncsa. predsedniku narodno - sof^c!'ii jo siJe. Borzna poročiia. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.94^1—10.9SS1. Praga loT.SS—1^..>S, Pariz 124—120, Nework 5Ö.457—56.757, Loncon 275.05—27o.25, Trsi 189.12—190.32, Berlin 13.49—13.53, Dunaj — Efekti. 7% invest. pos. 1921 74— 75, 2%% drž. Tente 297.50^-JOO. Ljubljn^ka kreditna 175, Hrv. e^komptnd bai/^a l«"1'..50—101, Kreditna banka Za src t 102—t, Hipotekama banka 5f>. Jus:obanka 93—9-1. Praštediona S62.5<1—b7.50, Slaven« ska banka. 54.50—55.50, Eksploatacija 7—8 Drava dd. Osijek 205, Sečerana Osijek 27C —275, Jsis 51, Gutir.an 195—19S. Slaveks 31 —32, Trboveljska 343—350, Vevče 102, As-laria 41.50. INOZEMSKE BORZ£. — Curih: Beograd 9.125, Pariz 12.15 London 2C.1175, Newyork 516.625, Milan 17.25, Pra?a 15.30, Dunaj 73. — Trst: Beograd 52.10—52.50, Paris 71.50—72. Londo 145, Nework 29.55—29.65 Pra-a 87.50—SS, Curih 572—575, Dunaj 413 —420. Tin-Tin čudoviti pes volčja! v svojem najnovejšerr kriminalnem filmu Elitni Kino p «SLQ VENSKI NAROD» dne 20. julija 1926. Ste v. U 0 «Kz sameva žita ne morete kuhati kave>. Dober in krepak okus dobite sel ako upohrebi7e PraräfraitcKoi? jkavni pridatelc. ^ PuaCa s Pravim FVanckom Vas zamore stalno zadox/oliövoTTT^^^ „ , , , sralno za dovoljevan. K zrnati Kavi na vsjgk ,ng5JP ^aOflgi^qylJxancR. j Masaryk o političnem udelskosranju Znani češki pisatelj Karel Capek je posetü te dni prezidenta Masaryka in govoril z njim o raznih politično-uprav-i'nili. kultuTnih in gospodarskih proble-tnüji, Masaryka je zelo veselilo, da se I tudi priznani češki pisatelj tako zanima [za politiko. Bil je takoj pripravljen odgovarjati na njegova vprašanja. — Ali se vam ne zdi, g. prezident, da je naše javno življenje preveč poli-tizirano?. — je vprašal Čapek Masa-fryka. — Deloma da, deloma pa ne, je odgovoril Masaryk. — V vsakdanje življenje in medsebojne stike polagamo če-'Sto preveč političnega strankarstva. Strankarski interesi se pojavi ja jo cesto tudi tam, kjer bi jih ne smelo biti. To velja osobito za kulturne in gospodar- iske probleme. Treba bi bilo manj stran-jkarstva in več stvarnosti, vec spošto-[vanja do osebnih vrlin in vec zanimanja !za državne interese. Z druge strani pa naše vsakdanje javno življenje v zmi-slu demokracije ni dovolj poiitizirano. Saj se še vedno ne zavedamo, da je izvršitev poklica, občevanje z ljudmi in 'sploh način našega delovanja politična funkcija vsakega poedinca. Demokratična politika bi se morala pojavljati v družabnem življenju kot vljudnost, strpnost in medsebojno spoštovanje, ne pa kot sovraštvo in prerekanje. Državo in razmere, ki vladajo v nji, kaj radi kritiziramo, pri tem pa pozabljamo, da je država pač taka, kakršna je večina državljanov. Na vprašanja, nimajo li državljani prav, da obračajo v času razniji afer, osebnih in parlamentarnih bojev in drugih žalostnih pojavov za političnimi kulisami, politiki hrbet, je Masaryk odgovoril: — Ne, nimajo prav. Vsak državljan mora delati na to, da se ti pojavi iz političnega življenja odstranijo. Politiziranje in kritiziranje ni prava politika. Ako hočemo sedanje razmere sanirati, moramo manj govoriti in več delati. Vem, jda je pametna beseda tudi čin, toda go- V £ S E L O I G R A voričenje in pisarenje, kateremu pravimo običajno politiziranje, ni pozitivno delo. Pravo politično udejstvovanje je v tem, da skrbimo v vseh občinah in samoupravnih ustanovah za šole, ceste, ljudsko zdravje, gospodarski napredek itd. Dobra samouprava je tudi pozitivno politično delo. Zato visoko cenim zdrav lokalni patrijotizem in pameten regijonalizem. S tem se ljudje nauče hoditi politično po zemlji, ne pa po oblakih. — Kaj pa z državo, g. prezident? Saj smo vajeni zahtevati od države prav vse. Država naj skrbi za ljudsko zdravje, ona naj nam popravlja streho nad glavo, podpira in financira naj vse, ustanove, skratka, država naj stori vse, mi pa nič. Zato se tudi jezimo na državo, kadar nam ne gre vse tako gladko od rok, kakor bi si želeli. — Tako smo bili vajeni misliti za časa Avstro-Ogrske, je odgovoril Masaryk. Takrat smo skušali spraviti domov vsaj del tega, kar smo dajali iz svojih žepov takratni, ne naši državi. Zdaj pa imamo svojo državo in koncem koncev gre vse, kar nam daje država, iz naših žepov. Zato bi bil dokaz politične zrelosti državljanov, ako bi znali čim več napraviti sami brez birokra-tičnega državnega aparata. V tem nam lahko služita za vzgled Amerika in Anglija s svojo razvito samopomočjo. Cim večja je inicijativa državljanov, tem popolnejša je demokracija. Prava demokracija je sodelovanje državljanov z državnimi organi. Nam so potrebne reforme državne uprave, za katere se javnost premalo zanima. Stik državljanov z državnimi organi je treba poenostaviti. Z druge strani pa morajo državljani opustiti svoj negativizem napram uradni mehaniki, brez katere država ne more poslovati. Najzanesljivejša politična konsolidacija države je izražena v čim večji vzajemni volji in medsebojnem zaupanju državljanov in državnih organov. V E S E L O I G R A SEN K Originalna veseloigra po Istoimenem delu slavnega W. Shakespearea. — Razkošna oprema. Lepi igralci. — Izvrstna igra. — Predstave točno ob 4.f pol 6., pol 8. in 9. — Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkesttr. ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Sloveniji, Telefon 124. Opozarjamo Vas na novo, najmodernejšo ventilacijo nase dvorane! !f. Ripson: 16 „Nu prosu smrti" Kinoroman. i «Saj je vendar Stone imel v več Sankah naložene zelo visoke vsote.* Sel je v te banke in povprašal po iStonejevih vlogah, toda povsod je do-£il isti odgovor: «Mr. Stouj je pred nekaj dnevi vso Vsoto dvignil Samo v eni banki so mu dejali, da imajo od Stonea v tresorjih še cel kup vrednostnih papirjev in delnic raznih kiružb. « Tisoč dolarjev grem stavit, da so vsi ti papirji, ki jih je pustil pri vas, ponarejeni ali pa zapadli in ne več yredni kot počen gros.» < Nemogoče,* nv.i je odgovoril uradnik, na katerega se je bil obrnil. «Le prepričajte se sami, pa boste £fruga& govorili. Bodite pripravljeni na prav lepo presenečenje. Zbogom.» Ko je bil bankir odšel, je uradnik takoj stopil pogledat Stoneieve vrednostne papirje. Ni mogel verjeti, kar je j-avnokar slišal. Ko je pa natančneje pregledal številke vrednostnih papirjev, je spoznal, da so bili vsi ali ukradeni ali pa ponarejeni. Nikdar jih niso prej pregledali, ker jih je bil založil icnan finančnik, o katerem nihče niti sanjati ni mogel, da je Čisto navadna propalica. 8. poglavje. Nepričakovan sovražnik. Kakor znano, je bila Sorija, vdova princa Narja, dospela v Los Angeles, da se osveti nad morilci svojega so» proga in da zopet najde skrivnostno bodalo, prastaro dedščino njegovih prednikov. Sorija je bila izučena v vseh skriv* nostnih vedah indijskih svečenikov. Bi* la je spiritistka in v zvezi z duhovi onega sveta; te zveze so ji na nadna* raven način pomagale v njenem življe* nju in pred vsem pri raziskavanjih, ki jih je vodila. Imela je s seboj čudovito magično kroglo s premerom kakih petnajstih centimetrov, dobila jo je od nekega svečenika v podzemskem elefantskem svetišču v Karapuri. Očak, ki ji je bil dal to skrivnostno oblo, je bil stopet* deset let star, in že stodvajset let ni nikoli prišel iz teme Najsvetejšega, ki se je nahajalo dobrih šestdeset metrov pod zemljo, vsekano v živo skalo. Ta svetnik je dal čudovito kroglo princu Narju in njegovi soprogi oni dan, ko sta bila kronana in sta stopila v globo* čino do svetega moža, da zaprosita nje* govega blagoslova. Starec jima je raz* ložil, kako naj uporabljata kroglo: vsak mesec enkrat, ko je polna luna, je tre* ba kroglo postaviti opolnoči v meseci* 55-lefniea mariborskega gasilnega društva 3Iaribor, 18. julija 1926. Mariborsko gasilno društvo, ki šteje danes med najboljša gasilna društva v naši državi, je proslavilo danes na slovesen na ein oöletnico svojega obstoja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1871. in se je iz skromnih razmer prvih let povzpelo do današnjega visokega stališča. Od leta do leta se je oprema modernizirala, tako da razpolaga društvo danes z najmodernejšo avtoturbinsko brizgamo, poleg tega pa še ima dve motorni brizgalni ter vso drugo potrebno opremo, kakor lestvice, maske zoper plin, gasilno orodje za požare olja, za bencin itd. Le?a 1908 ;e bil ustanovljen tudi rešilni oddelek, ki razpolaga danes z dvema avtomobiloma in vrši neprestano rešilno službo. Mariborsko gasilno društvo je ne le za Maribor, ampak tudi za vso okolico velikega pomena, kar se .je že ponovno izkazalo o priliki večjih požarov v okolici, ko je bal mariborsko gasilno društvo s svojo moderno opremo preprečilo večjo katastrofo. Ker društvo radi takratnih razmer ni moglo primerno proslaviti svoje oOletnice, je tem bolj proslavilo danes svojo 551etnico, ki je bila združena z razvitjem prapora in s pokrajinsko skupščino Gasilske Zveze, številni gostje iz vseh krajev Slovenije in tudi od drugod so dospeli deloma že v soboto. V nedeljo dopoldne se je vršila v stolni cerkvi ob prisotnosti zastopnikov oblasti maša za umrle člane, katere se je udeležilo več sto uniformiranih gasilcev. Po maši je bil na Glavnem trgu ob prisotnosti mnogobroj-nega občinstva razvit nov prapor, kateremu je kumovala županja dr. Leskovarjeva. Ob tej priliki je čestital društvu v imenu mesta župan dr. Leskovar ter v imenu Gasilske Zveze predsednik g. Barle. Razvitju prapora je sledila parada vseh požarnikov pred prodstavi tel j i Gasilske Zveze in zastopniki obla-stev. Ob 10. uri se je vršila v veliki kazinski dvorani skupščina Gasilske Zveze, ki je razpravljala o raznih perečih vprašanjih. Med drugim je bilo tudi mariborsko gasilno društvo, ki doslej še ni bilo član, sprejeto v Zvezo. Nad vse zanimiva je bila nato sledeča gasilna taja, ki jo je izvajalo mariborsko gasilno društvo z vsem svojim orodjem na magistratnem poslopju. Vaja je ponovno dokazala, da je mariborsko gasilno društvo izvrstno opremljeno in tudi strokovno izvež-bano. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo cesto vratolomnemu spenjanju gasilcev in občudovalo velikansko moč velike avtoturbinske brizgalne, ki je po štirih ceveh metala ogromne curke vode do 40 m visoko. Zunanji gostje so si tekom popoldneva ogledali mesto in zlasti naprave mariborskega gasilnega društva, z večernimi in nočnimi vlaki pa se vrnili na svoje domove. Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer: INOCAVICE^LIUC":! no, priklicati podzemske duhove in jih prositi, naj bodo dobrohotni. S poseb* nim vzklikom, ki ga je zaupal princu in njegovi soprogi, je dejal starec, da se more priklicati duh slonovega svetišča, ki potem s sliko ali pisanjem v bleste* čih potezah na prosojni površini krogle odgovori na željo dotičnega, ki jo je pred to skrivnostno kroglo izrazil. Princesa Sorija je večkrat po smrti svojega soproga vprašala magični glo* bus za svet in tudi večkrat dobila od* govor. Ko je enkrat vprašala, kje se nahajata morilec njenega soproga in tajinstveno bodalo, se ji je v skrivnost« ni krogli pokazala obdana od morja dežela, v kateri je spoznala po obrisih Severno Ameriko. Zaman pa je spra* sevala po točnejših podatkih. Krogla ji ni dala podrobnejšega odgovora. Iz te« ga je spoznala, da je volja duhoy, da ona sama, potom svoje iznajdljivosti zasledi morilca, kar se ji je, kakor smo videli, tudi posrečilo. Prvo polno luno, ki jo je dočakala s svojim zvestim indijskim služabni* kom v Los Angelesu, je postavila na oknu svoje sobe o polnoči kroglo v me* sečino, zarotila z zapovedanimi bese* dami duhove in izrazila željo, naj ji povedo, kje se nahaja bodalo njenega soproga. Skrbno je strmela v opalno kroglo, v kateri so se naenkrat začele barve mešati v luninem svitu in so se slednjič strnile v sliko velike hiše, ki jo je videla kakor v kakšnem malem Spoi ^ Kolesarske tmt ,sSave" v LjnfalJMi Kolesarsko društvo «Sava» je priredilo včeraj na igrišču S. K. Ilirije kolesarske dirke, ki so prav lepo uspele in pokazale, da ima «Sava» v svojih vrstah prav dober materija!. Program celokupne prireditve je bil zelo obširen, izreden pa je bil v najlep* šem redu- Ob pol 15. je bil odhod dirkačev s trga Sv. Jakoba z železničarsko godbo na Čelu na igrišče S. K. Ilirije. Pestre skupine dir* kačev so vzbudile po mestu veliko pozor* nost in zato je bilo tudi zanimanje za dirko zelo veliko, kar je pokazal lepi obisk. Žal se je primeril na igrišču incident, ki je vre* den vse obsodbe. Ko so na igrišče privozili dirkači, so večini popokali tabularji in so popadali s koles. Neznani zlikovci so nam* reč nasuli cele pesti ostrih žebljev na leš. Dirka se je začela zato šele z enourno za* mu do. Rezultati so bili sledeči: 1. Dirka naraščaja: 2 kroga (1 krog = 3S3 m), 9 dirkačev; 1. Gabrijelčič Fran 1 : 39, 2. Jamnik Stanko, 3. Snoj Stanko. 2. Damska dirk?: 3 krogi. 10 tekmovalk. 1. Batjel Fani 2 : 30, 2. Kavnikar Jožica 2 : 32; 3. Batjel Jelica 2 : 34, 4. Kržin Al* bina. 3. Tek naraščaja: 1. krog, 14 tekmoval* cev; 1. Kranjc Adolf 1 : 20, 2. Gabrijelčič Fran, 3. Zalar Mirko. 4. Invalidska dirka: 3 krogi, 5 tekmo* valcev; 1. Rozman Ivan 2 : 30, 2. Veretik Ivan. 3. Rici Martin. 5. Dirka senijorjev: (I. skupina) 4 krogi. 5 tekmovalcev; 1. Stepič Jožef 3 : 16, 2. Mi* lavec Jernej, 3. Jemc Pavel. — //. skupina: 1. Grudnik Rudolf 2 : 54, 2. Vlahovič Fran. 6. Dirka novincev: 4 krogi, 14 dirkačev; 1. Kobilca Rudolf 2 : 30; Smitek Ervin, 3. Stritof Fran. 7. Glavna dirka, lahka skupina: 5 kro* gov, 9 tekmovalcev: 1. Slamič Herman IS : 13, 2. Šmitek Ervin, 3. Stepančič Stanko. 8. Glavna dirka, težka skupina: 25 kro* gov. 1. Slamič A. 18 : 53, 2. Dolenc Ignac, 3. Šmitek Ervin. 9. Dirka kolesarskega društva * Zarja*, Zgornji Kašelj: 4 krogi. 1. Smrekar Pavel, 3 : 25, 2. Krmec Ciril, 3. Smrekar Bernard. 10. Dirka kolesarskega dmšti-a Sora, Št. Vid: 4 krogi; 1. ;3enk Fran 3 : 27, 2. Breme Pavel, 3. Grudnik Rudolf. 11. Dirka zveze kolesarskih društev, težka skupina: 25 krogov: 1. Slamič Her* man 17 : 45, 2. Angelc Ladoslav. Rakova dirka je radi pomanjkanja časa odpadla. * Velika zmaga Jugoslavije nad Hajdukom — Beograd, 19. julija. Včerajšnja semU finalna tekma med Jugoslavijo in Hajdu* kom je končala z zmago Jugoslavije v raz* morju 5 : 1. Hajduk je igral v polju enako* vredno z Jugoslavijo, pred golom pa je do* cela odpovedal. — Dobra je bila njegova obramba, napad slab. Nasprotno pa je Ju* goslavija zasluženo zmagala s prodornim napadom. Tekme se je udeležila rekordna množica gledalcev. Računa se, da ji je pri* sostvovalo 8000 ljudi. Beogradski športniki so spremljali akcije svojega moštva % veli* kanskim navdušenjem. Tekmi je prisostvo* val tudi finančni minister dr. Ninko Peric. S Hajdukom je dopotovalo v Beograd veli* ko število splitskih pristašev. Prihodnjo nedeljo se vrši finalna tekma za državno prvenstvo med «Jugoslavijo» in «Gradjanskim» v Zagrebu. — Beogradski športniki so prepričani, da si bo Jugoslavija v tretjič priborila državno prvenstvo. — Iz Beograda odpotuje z moštvom Jugoslavije kinematografu, zdaj bolj medlo, zdaj bolj jasno. Spoštljivo in v svetem stra* hu, a z napeto pozornostjo je motrila sliko, ki se ji je kazala na krogli. Hiša se je vedno bolj bližala in slednjič je videla samo še prodajalno, ki je bila na prednji strani hiše. Spoznala je, da je to prodajalna velikega draguljarja. Na izložbi prodajalne je stalo napisa* no: «Acker, draguljar» brez vsakega naslova, toda ime ji je popolnoma za* dostovalo. Naglo je prijela za svinčnik in si zabeležila firmo. Slika se je začela spreminjati in prelivati in iz dragu* ljarjeve prodajalne je naenkrat nastala nožnica skrivnostnega bodala, posuta z dragimi kamni. Sorija je razumela odgovor duha. Nožnica bodala se Je nahajala pri zlatarju Ackerju. Ko je slika iz magičnega globusa izginila, je Sorija vzela v roko mestno naslovno knjigo. Ni ji bilo težko najti naslov draguljarja Acker j a. Poklicala je svo* jega zvestega služabnika in se ž njim posvetovala. To posvetovanje ni traja* lo dolgo, kajti treba je bilo kratkomalo se odločiti, oditi k Ackerju in mu od* nesti nožnico bodala. Stvar izvesti pa ni bilo tako enostavno, kajti veliki dra* guljarji v Ameriki so zelo previdni ljud* je, ker dobro poznajo drznost domaČih banditov. Ni ravno težko razbiti šipo zlatarske izložbe, pograbiti v trenutku vse v pripravljeno vrečo in skočiti v avto. Toda z bodalom je bila stvar druga. Indijec, ki se je bil tako napotil« nad 1200 «drukerjev» v dveh posebnih via» kih. V Zagrebu se je včeraj vršila tudi dru« ga semifinalna tekma med Gradjanskim in Slavijo iz Osjeka. Kakor je bilo pričakovati, so zmagali Zagrebčani, in sicer v razmerju 7 : 0 (polčas 1 : 0), čeprav so igrali precej slabo. Sele proti koncu igre so si opomogli; zadnje tri gole so dosegli v zadnjih 5 minu* tah. Tekmo je objektivno vodil g. Vodišek iz Ljubljane. Sturm v Mariboru — Maribor, 19. julija. Graški S. K. «Sturm*, ki je v soboto in nedeljo gostoval v Mariboru in nastopu prvi dan proti tu* kajšnjemu TSK Merkur, v nedeljo pa proti ISSK Mariboru, je oba dneva odnesel viso« ko, deloma pa nezasluženo zmago. Tekma Sturm : Merkur je končala z rezultatom 14 : 1. Merkur je igral zelo požrtvovalno, vendar pa nikakor ni mogel nadkriliti teh« nično na višku stoječega nasprotnika. Tudi Maribor ni zaslužil tako visokega poraza. Njegova igra je bila dobra in je mestoma celo nadkriljevala nasprotnikovo. Maribor je imel precej smole. Tekma je končala z rezultatom 9 : 3 (Sturm je dose» gel tri gole potom enajstmetrovke). Sodnik g. Franki izrekel več neutemeljenih odlokov v korist gostov. Inozemske tekme. DUNAJ: Spodnja Avstrija : Dunaj 3 ; 2, Strassenbahner : Hertha 5:4. GRADEC: Hakoah (Dunaj) : GAC 1 : 0. STOCKHOLM: Švedska : Italija 5 : 3 (3 : 0). Italijani so bili v prvem polčasu precej zmedeni in so si opomogli šele v drugi polovici igre. * — Včerajšnje kolesarske dirke v Zagre* bu. Rezultati včerajšnjih kolesarskih dirk v Zagrebu so bili sledeči: 1. Dukanovič 6 ur 43 min.. 2. Banek, 3. Korinek, 4. Franz. 5. Sovič. Kvalifikacijska dirka se je vršila na progi Ra kitnjesBrežica KostanjevicasXovo mesto * Bubnjarci * Metlika*Karlovjc*Zagreb. Prcga je dolga 1813 km. Kakor je videti, se naši dirkači Šolar, Zanoškar in Hvala nij so placirali. Najboljši in natjrpežnejŠi č<.:: čevlji TiP-TOP in BALYVJSCA se dobe le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ul. Pomagajmo nesrečnim! Neprestano deževje je povzročilo katastrofalne poplave po vsej naši krat Ijevini. Porušeni in odplavljeni so do: movi, pokončana bogata polja. Utonilo je nešieto živine, pa tudi mnogo člove* \ ških žrtev je zahteval razdivjani ele* ment. Materi j alna škoda je velikanska, beda ljudstva v poplavljenih krajih ne* popisna. Tudi pri nas v Sloveniji je povzro* čila poplava veliko škodo. Prva človekoljubna institucija, ki je započela akcijo v korist nesrečnim po* plavljencem, je Rdeči križ. Naš oblastni odbor Rdečega križa bo storil vse, da vsaj nekoliko pomore nesrečnikom. Apeliramo na človekoljubno občin* sivo, da priskoči nesrečnikom na po* moč. Denarni prispevki naj se pošilja* jo na naslov: ^Ljubljanski oblastni od* bor Rdečega križa S. H. S. v Ljubljani*, oziroma na račun št. 11.862 čekovnega urada poštne hranilnice v Ljubljani obenem s kratkim obvestilom, da je denar namenjen za poplavijence. Rdeči kj*iž. da pregleda položaj na licu mesta, je videl, da dragocene nožnice ni v izložbi. Ni bilo druge možnosti, kakor ukrasti jo v trgovini. Ko se je Indijec vrnil domov, je s pomočjo svoje go« spodarice napravil načrt za napad. Tatvina ni nikdar prijetna, tatvina v dobro zavarovani in zastraženi prodajalni ve* likega draguljarja pa je bila silno težko izvedljiva. Indijec je najprvo telefoni? ral Ackerju. Na zvonenje telefona 6e ni nihče javil. Bil je ravno čas kosila in v trgovini ni bilo nikogar. Za vsak slu* čaj je Indijec vtaknil v žep samokres in bodalo. Ljubše mu je bilo bodalo, kajti z njim je bilo mogoče sigurno in tiho udariti. Vedel je, da se sme le v najskrajnejšem slučaju posluževati sa* mokresa, kojega pok takoj privabi od vseh strani radovedneže, pa tudi poli* cijo. V slučaju, da bi bil draguljar v pro* dajalnL sta sklenila, da bo Sorija go* vorila ž njim. Indijec bo pa med tem potegnil bodalo in mu ga zasadil v srce, tako da se bo zgrudil, ne da bi mogel zaklicati. Citatelji se Süominjajo, da je bil na enak način umorjen Sir Upton, tako da takrat nihče ni vedel, kdo mu je zadal smrtonosno rano. Če bi bil draguljar Acker doma, bi ga gotovo bila doletela ista usoda. Ker na ponovni telefonski klic iz prodajalne ni nihče odgovoril, sta se Sorija in njen sluga nemudoma odpravila na pot Stev. 160 ^SLOVENSKI NARUD» dne 20. julifa 1926. Stran 3. Prosveta Pevsko društvo Ljubljanski Zvon je y nedeljo popoldne priredilo v dvorani Zdraviliškega doma v Laškem koncert, na katerega je prišlo toliko lepega petja željnih Ijudij iz Laškega in vseh bližnjih krajev, da je bila dvorana nabito polna in ie zmanjkalo stolov, tako da so morali pm gi poslušalci koncert v restavracijskih prostorih ali pa zunaj Pevski zbor Ljubljanskega Zvona je nistopil v moškem in mešanem zboru z izbranimi skladbami Adamiča, Lajovca, Pavčiča ter je žel viharna odobravanja po vsaki odpeti pesmi. Posebno sveže in navdušeno je zapel Lajovčevega »Zelenega Jurja« in Adamičevo kolo »Kresova-le tri devo&e«. Par ljubkih solospevov s spremljevanjem klavirja je v veliko zado-voljnost poslušalcev zapela članica gdčna. Ramšakova. Pela sta še ubrano moški kvartet (gg. Hartman, Šuic in brata Grilca) ter ženski kvartet (gdčna. Ramšakova, Je-romova, Kržetova in Mišičeva). Občinstvo je v neznosni vročini vztrajalo dve ur» na prostorih in se na koncu koncerta ni hotelo raziti. Zahtevalo je narodne pesmi, ki jih je zbor pel animirano. Gospod Prelo-vec je s svojim pridnim zborom in njegovim petjem lahko zadovoljen. Takega navdušenja za pevsko stvar nisem videl še pri nobenem društvu. Za užitek smo bili vsi iz srca hvaležni. — Učitelj. Gostovanje članov beograjskega gledališča v soboto zvečer v Ljubljani :-ai nI našlo pri občinstvu tolika odziva, -kakor bi ga zaslužilo ne samo kot prvi nastop beograjskih dramskih umetnikov v Ljubljani, ampak še bolj radi svoje res dovršene umetnosti. Gospa Dugaličeva in g. Draguti-ncvič sta nam podala Niccdemijevo komedijo »Jutro, dan in noč* tako dovršeno Ln tako iskreno, da je bila sobotna predstava poleg gostovanj Hudožestvenikov ena najlepših, kar smo jih videli v Ljubljani. Maloštevilno navzoče občinstvo je bilo prijetno in elegantni! Izberite si frizuro, ki uveljavlja se vrline! Čim bolj so lasje osebi prikladno prikrojeni, tem bolj kritično jih gledajo tem skrbneje se morajo negovati. Eli d a-Shampoo učinkuje na lase, da postanejo čudovito voljni, svilnato mehki pa svetli, diskretno dišeči. Prihodnjič rabite za umivanje glave le brezsodni JUGOSLAVENSKO D. D. GEORG SCHICHT,OSIJEK.Oddelek «E111*.. Pošljite mi brexplacno originalni zavojček ELIDA-SHAMPOO U/V Naslov:___M^M.MM,»^ Pri:epite prosim, izpolnjeni odrezek zadaj na dopiaiiioo. SHAMPOO presenečeno, ni štedilo z aplavzom in je le obžalovalo, da obisk predstave ni bil večji. Beograjčani so dosegli popoln moralni uspeh, ki jim jamči, da pri prihodnjih gostovanji!;, ki si jih žeilrno še čim več, tudi zunanji in gmotni uspeh ne bosta izostala. Zahvaljujemo se jim za gostovanje in jim želimo čim lepšega uspeha na njihovi nadaljnji turneji med našimi rojaki v Italiji. I ir.kfisns nevne vesti V Ljubuani. ant 19 julija 192ö. — Odlikovanje državnih svetnikov. Na predlog predsedništva ministrskega sveta sta odlikovana z redom Sv. Save HI. reda gg. dr. Dominik M a z i in Ivan Š k a r j a, državna svetnika. — Iz prosvetne službe. Za oblastnega referenta srednjih in strokovnih šol v srem-sid oblasti s sedežem v Vukovaru je imenovan gimnazijski profesor v Slavonski Pože-gi Josip Polic, v višjo skupino je pomaknjenih več učiteljev in učiteljic v Sloveniji. Ukaz o tem napredovanju je izšel v SIuzDenlh Novinan st. 159 z dne 16. t. m.. — Iz n 1-rez-Številnih škodljivih sredstev. Zdravi lasje hočejo biti tudi negovani. Pametno negovanje las pravzaprav ni nič druiega kot najprimernejše umivanje. Za pranje gl?ve ,e primerno samo nežno špecij il-io Milo. ki temeljito izmije lasišče in nepotrebno lasno maščobo razmili. Vse to pa lajbolje stori sodeprosti Shampao Elida. 740b — vv Mesto venca na grob primarija dr. Stojca so darovali stanovalci njegove hiše 400 Din Društvu kuraterij za slepce. Prisrčna zahvalo izreka darovalcem odbor. —j Z nies^esa magistrata. F Jsed-nik gercEtskega sveta dr. Dinko Puc je v süboio nas.opil daljši dopust. Za Časa njegove odsotnosti ga zasiopa v vseh občinskih zadevah gerent g. Josip T n r k. —lj Nov asfatni tlak so napravili na Kongresnem trgu od Woüove ulice do Fil-harmoničnega poslopja. Enak tlak je dobil hodnik na severni strani poslopja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« na Miklošičevi cesti. S tlakovanjem Masarykove ceste, katero zdaj pogiooujejo, priča o začetkom avgusta. —lj Težka kolesarska nesreča. V soboto zvečer okrog 21. se je pripetila na Celovški cesti težka kolesarska nesreča. Gospod Janko Žiruviiik se je peljal z svojim motornim kolesom, na katerem se je nahajal tudi g. Ivan Zupančič, iz Ljubljane po Celovški cesti. Nasproti pa se Je v Istem času pripeljal zidar Franc Bürger : Vcdic nas svojem vozilu. Iz še nepojasj je nega vzroka sta obe vozili trčili skupaj. Udarec je bil tako silen, da ie Zupančič padel preko Zirovnika ter dobil več notranjih poškodb, dočim ie g. Zirovnik ostal nepoškodovan. Burger je obležal nezavesten in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. —lj Iz Vodnikove družbe. Število članov je doseglo 1Ü.C00 in gre vsem, ki so k temu lepemu in nad vse častnemu uspeau pripomogli, vsa čast Pristopajo tudi še rečno novi ustanovni člani. V Ljubljani šteje doslej družba okroglo 1800 članov, kar je za Ljubljano vsekakor premalo. Zato naj vsi, ki jim je na srcu napredek slovenske knjige, še v zadnjih dneh poagitirajo med prijatelji in znanci, da bo tudi Ljiibljina v Vodnikovi družbi častno zastopana. —lj Najnovejše bluze. Kristofič-Buear. —Ij Volna in "bombaž za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana, Stari trg 12, in Gosposka ulica 3. 119T Iz Celja. — j ^^ušiija absolventov c^..._- >rg-ljarzke s>o!e. V Glasbeni Matici se je 15. tm. pod vodstvom vodje orgljarske šole g. Karla Bervarja vršila skušnja absolventov. Kandidati so skušnjo iz vseh predpisanih godbenih predmetov dobro prestali in pokazali s te n lep napredek zavoda. —c Smrtna kosa. Na Spodnji Hudinji v celjski okoiici je v soboto umrla gostilni-čarka in posesmica gospa Marija Pri • stovšek v starosti 59 let. N. v m. p.! —c Velik požar. V vasi Tremerje, med Celjem in Laškim, je v soboto v prvih popoldanskih urah izbruhnil ogenj, ki je v par urah uničil posestniku Cehovinu tri gospodarska poslopja. Zgorelo je tudi mnogo orodja in drugih predmetov. Vsa tri poslopja so zgorela do tal. Na lice mesta je prva prihitela celjska požarna bramba, za njo pa še požarne brambe iz raznih drugih bližnjih krajev. Požarnim brambam se je posrečilo lokalizirati ogenj in rešiti druga okrog stoječa poslopja. Vnele so se že tri v bližini stoječe hiše, vendar je bil ogenj pravočasno udušen, drugače bi bila lahko zgorela cela vas. Ogenj je baje zanetil neki 41etni otrok. Posestnik Cehovin trpi veliko škodo, ker zavarovalnina ne znaša niti polovico povzročene škode. Iz Maribora —m Izstop radikalov Iz Narodnega bloka? V petek so sklicali mariborski radikali v Gambrinovo dvorano zborovanje, na katerem so obširno in indiskretno obravnavali revizijsko poročilo o Mestni hranilnici Udrihali so na levo in desno ter končno proglasili, da izstopajo iz Narodnega bloka, v katerem so po milosti ostalih strank dobili dva mandata. Mariborska občina sicer radi tega ne bo trpela nobene škode, vsa odgovornost za razbitje Narodnega bloka pa bo padla na one, ki so nelojalno prekršili dogovor v dosego svojih posebnih Interesov. —m Zgradba oddelka za ietične pri mariborski bolnici lepo napreduje. Kakor znano, je bil dosedanji oddelek za ietične dale-ko premajhen. Radi tega je mariborska Protituberkolozna liga letos spomladi uvedla nabiralno akcijo, ki je sijajno uspela. Po-i poinoma novo. enenadstronno noslooie z vso moderno notranjo upravo se gradi s prostovoljnimi prispevki. Oddelek bo obsegal sedem večjih sob in dve razredni sobi ter veliko prostozračno lepo za sclnčenje ^cj-.iivov. Pi Ig tega todo vsi potrebni stranski prostori, tako da bo tvoril objekt samostojen oddelek bolnice. Upoštevajoč velike zasluge mariborske Protituberkuloz-ne lige ji je tudi država naklonila 50.000 dinarjev podpore. —m Ponesrečen dernanti. Minuli petek je socijalistična stranka v Mariboru priredila na vrtu Gambrinove dvorane protestni shod zoper redukcijo železniških uslužbencev. Nastopilo je več govornikov, ki so ostro žigosali postopanje vlade. V sosednji dvorani pa so zborovali mariborski radikali, ki jim je bilo zborovanje socijalistov in razgaljenje brezglave vladne politike skrajno neprijetno. Pa so si mislili, da bo najbolje, ako vse izjave socialističnih govornikov kratkomalo demantirajo. In res je stopil g. Tavčar k socialistom ter jim začel razlagati, da je pravkar govoril tele-fonično z Beogradom in Ljubljano, a da tam nikjer nič ne vedo o kakih redukcijah. Poslušalci so bili v prvem hipu osupnjeni, a še večje je bilo ogorčenje, ko je neki so-cijalist potegnil iz žepa šop papirjev in začel citati — dekrete o odpustih na veliko. G. Tavčar je nato brez nadaljnjih izvajanj odšel. Eekasnela otvoritev kopalne sezone Včeraj so šele prav oživela ljubljanska kopališča. — Ogromen naval na Savo- — Tragična smrt marljivega dečka v Grubarje- vem kanshi, Ljubljana, 19. julija. Lj.L.reljem plavanja in kopanja v prosti naravi, tam cb bregoviii bistre Save, na Ljubljanici, v Malem grabnu in na Pasjem brodu ter po drugih lepih, idiličnih kotičkih je letos neprestano nagajal bog dežja. Prvi plavači so se sicer kmalu po Veliki noči pojavili na Savi in na Pasjem brodu, toda dež lili je kmalu pregnal. Življenje na Savi je popolnoma zamrlo, živa duša se ni pojavila na Ljubljanici, le Pasji brod. kjer ie sedež bosih nogometašev, je tu pa tam oživel. V zadnjih dneh se je situacija naposled spremenila. Nastopilo je lepo, toplo vreme, pritisnila je vročina, oživeli so zopet bregovi Save, Ljubljanice in Gradaščice. Najbolj živahno je bilo včeraj na Savi. Že zgodaj dopoldne so se pojavili prvi plavači in pestre plavalke na kamenitih bregovih Save, ki z enakomerno pesmijo žubori in drvi po skalnati strugi mimo Črnuč in Tomače-vega. Toma če vo in Jezica! Kljub prilični oddaljenosti od mesta privabljata ta idilična kraja največ kopalnih gostov. Včeraj je bil sicer šele pričetek kopalne sezone, bila pa je tipična slika onega živahnega, kipečega življenja, ki je običajno ob višku sezone. Ves božji dan je sijalo solnce in ogrevalo skupine plavačev in plavalk, ki so se solnČili kakor gašcarice v skalovju. Sava sama je bila prijetno hladna, ue premrzla ne pretopla. Spretni in drzni plavači so se brezskrbno izročali njenim valovom, plavali so preko struge, igrali vodni polo, nogomet in hazeno in veselo ra- jali. Ob bregovih so se solnčile vesele družbe; opažati je bilo že temnopolte zagorele postave, manjkalo pa tudi ni iio je sicer pričakovati, da se bodo t ti \a tam na strmih porobkih utrgali plazovi, toda nihče ni pričakoval kake večje nesreče. Dne 14. t. m. pa se je okrog 13. nenadoma utrgal nad posestvom zakoncev Slemenšek preko 50 m širok plaz ter zdrvel preko polja, vinograda in sado-nosnika v dolino, kjer je popolnoma zasul stanovanjsko hišo in gospodarsko . poslopje. Vinograd s 4000 trsi je popol-| noma uničen, stanovanjska hiša je samo še kup razvalin. Gospodarsko poslopje z vsem gospodarskim orodjem, kot slamoreznico, mlatilnico itd., je zasuto. V hlevu sta bila zasuta dva vola, ki ju je nesrečni posestnik kupil še le pred nekaj dnevi za 9000 Din. Uničen je tudi nov kozolec s senom in vozovi vred. V kleti, ki je istotako porušena, je bil še ves lanski vinski pridelek ter za 100 hI sodov. 3 orali plodovitega polja so popolnoma razruvani. Na občinski cesti leži nad 4 m visoko zemlje. Vsak dovoz na tej poti je nemogoč. Posestnik Slemenšek je dobesedno uničen. 20-leg njega pa so trpeli občutno škodo tudi posestniki Jurij Pevec, Franc Podgoršek in Miahel Leber, katerim je plaz .uničil del vinogradov in sadonosnikov. Sokol Pomagajte Sokolu v Šiški! Društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški prosi vsa sokolska društva, da pomorejo društvu k gradnji Sokolskega doma v Šiški na ta način, da pridno razprodajajo srečke društva za gradbo Sokolskega doma v Šiški. Telovadni prostori so Sokolu v Šiški odpovedani in je vsled tega društvo prisiljeno, da postavi Šišenskemu Sokolu vsaj zasilen Dom, sicer bo moral isti ustaviti svoje delovanje. Gradnja Doma pa je popolnoma odvisna od uspeha efektne loterije, katerega žrebanze se vrši nepreklicno dne 1. novembra 1926. Vsled tega apelira društvo ponovno na vsa sokolska društva, da ista ne zavračajo dopöslanih srečk, ampak jih pridno razpečavajo. Posameznim društvom bo Šišenski Sokol za to požrtvovalnost vedno hvaležen in vedno pripravljen za protiusluge. Društva se tudi opozarjajo na tozadeven poziv društvom v prihodnjem »Župnem Vestniku«. Zdravo! Loterijski odsek društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. 739-n Ljubljanski Sokol naznanja cenjenim roditeljem, da se redna telovadba rroške in ženske 4ece .za bobo počitnic prekine. Stran ¥4 •SLOVENSKI NAROD* dne 20. julija 1026. Stev ItAO Gospodarstvo Italija in lesna trgovina Kakor smo 2e poročali, se bo vršil po* odom letošnje gospodarske razstr.ve na neki, ki se otvori jutri 20. t. in., tudi med* narodni kongres 2a les-io trgovino :"n pro« met. Inicijativo za ta kongres so dale faši* stovske gospodarske organizacije na Reki. Te organizacije bi radi osredotočile vso lesno trgovino in promet na Reki ter tal o izpodrinile naša pristanišča, osob.'ro prista* nišče na SoŠaku. O teh naklepih so se posvetovali reški fašisti 10. julija na seji fašistovskesja udru* ienja za industrijo in trgovino. Sestanka so .se udeležili tudi zastopniki političnih obla* sti in drugih gospodarskih korporacij. Go* verniki so naglašali pomen Reke za lesno trgovino glede na balkanske države in nji* 'h ovo le=no industrijo, v prvi vrsti seveda Jugoslavijo. Fašistovski gorpoderski krogi rso razpravljali o raznih olajšavah, ki jih mora nuditi reško pristanišče lesnim trgov* cnn. da se promet poveča. Nnša vlada bi morala pravočasno ukre* nit' vse potrebno, da prepreči konkurenco *Tc?kc£a pristanišča. V prvi vrsti bi bilo tre* ba čim prej uveljaviti sklepe tarifnega odbora o tarifnih problemih, ki se tičejo Su< s.-ika. Ako bo naša vlada cikala, da izpodri* ne reško pristanišče v lesni trgovini in pro* metu lasa pristanišča, bo naša lesna trgo* Tina težko prizadeta. Reka ima moderno urejeno pristanišče, ki nudi lesnim trgov* cem razne olajšave, da jih privabi v čini večjem številu. Zato je naša dolžnost, da to italijansko konkurenco preprečimo. * —g Carimki dohodki v tretji dele Ji fuiija. Od .iO.—30. junija so znašali carin* *ki dohodki 37,190.633 Din. Od teg? odpade na carinarnico v Beo^iadu S.314.151. v Za» grebü S.4o0.^38, v Novem Sadu 6,69b.5(>i, v Mariboru 2329.111, v Ljubljani 3,200.200, v Dubrovniku XS34.So2 v Skoplju 2.391.762, v Splitu 1,952.136 in na Sušaku 837.309 D*n. Od 1. aprila do 30. junija 3926 so znašali carinski dohodki 442.7S7.76S Din. —g Kr-i:fcrcnca o svobodni trgovini. Dne 26. juiija se bo vrš:la v Kodanju kon* ferenca o svobodni trgovini Na tej konfe* renci, ki se je udeiežc delegaii vseh držav, se bo razpravljalo o možnosti uveljavljen r.ja principa svobodne trgovine v /.vezi s stanjem «vetovne trgovine. Na konierecco je povabljena rudi naša država. —g Uredit r. a politika Xarodne banke. Generalni ravnatelj Nirodne brnke, Dra* j^an Novakovič, je bil nedavno v Zagrebu, i:jer se jv posvetc.val z zastopniki zc^rebs ški:t bank. Istočasno sta se mudila v Za* £rehu tudi ravnatelj Jadransko*podunavske banke karamuta in generalni ravnatelj su* .vaike Barmke in hranilnice za Primorje, Sti* panovič. Na tej konferenci se je razprav* Ijalo o kreditni politiki Narodne banke. Z:1* gvebški, osobitv; provincijalm denarni zavo* di :e prirožiijcjo. da ve morejo dobiti do* volj Vred;t.'. Narodna banka bi sc morala v prvi vrst; czirr.ti na denarne zavede v fVrnorjiT, ki potrebujejo radi splošne go* STjjd.;^ke :n finančne krize več kredita, da hi megli uspešno poslovati. Delegati denar* nih zavodov so naglašali, da 30 milijonov, ki jih je dovolila Narodna banka za izvoz* no kampanjo, ne bo zadoščalo niti za kritje najnujnejših potreb. Generalni ravnatelj Novakovič je obljubil, da bo Narodna ban* ka v mejah motnosti izraženim željam ustregla. —g P'oblem dubi-ve premoga. Dne 16. t. m. so posetiii prometnega ministra za* stopniki premogokopov, ki so zahtevali, naj minister razveljavi naredbo, po kateri se premog za železnice dobavlja potom licita* cije. V veljavi naj bi ostala stara naredba, da dobavljajo direkcije premog potom svo* bouno pogodbe. Prometni minister skuša zdaj najti način, kako bi zadovoljil privatne premo^okope in zaščitil državne in* terese. To in ono Polet kapef ana Stanovskega ,V petek se je začela češkoslovaška javnost bati za usodo kapitana Stanov* skega, o čigar pole hi smo že poročali. Stanovski je brzojavil v Prago, da na* rnerava poleteti iz Aten v četrtek in pristati do sobote zvečer v Rimu. Toda javnost je zaman pričakovala poročil 0 poletu iz Aten do Rima. Mnogi so se že bali, da se je Stanovsky ponesre* čil. V soboto zjutraj je pa dobila to* varna «Aero» od kapitana Stanovskega brzojavko, v kateri ji sporo Ta, da je srečno pristal v Brindisiju. V četrtek je zapustil Stanovsky Atene in letel v severni smeri preko Korintskega zaliva proti mestu Preveša in dalje v prista* nišče Valona. Iz Valone je letel proti severozapadu nad Otrantsko ožino, ši< roko okrog 80 kilometrov in nad itali* jansko obalo do Brindisi j a. Preletel je 610 kilomerov s povprečno brzino 170 kr.i na uro. M Brinil:siju ostane kapitan Stanov* sky do daess. Danes nadaljuje polet v Rim. V Brindisi se je moral ustaviti zato, da popravi magnet na motorju in pregleda aeroplan. Z etapo Atene*Brin* disi je preletel Stanovsky 13.485 kilo-metrov. Ker, se nemerava zadržati delj £*sa tudi v Rimu. ßa pričakujejo v Pra* gi felc sredi tedna. Roaid Amundsen v Oslu Roald Amundsen, o čegar odušev- 1 jene m sprejemu v Bergenu smo že poročali, h prispel v četrtek popoldne s svojimi spremljevalci v norveško pre-stolicc Oslo, kjer so ga oiromnc množice pozdravile kcikor vladarja. Po odu-ševliencm sprejemu v pristanišču je odšel Amundsen s svojimi spremljevalci med gostim špalirjem v kraljev grad, kjer sta ga pozdravila kralj in prestolo-slednik. "Vladar je osebno izročil vsem udeležencem ekspedicije visoka odlikovanja, nak?r so odšli polarni raziskovalci v Grand hotel, kjer so se morali z balkona ponovno zahvaljevati tisoč-glavi množici za prisrčne ovacije. V petek zvečer je priredilo športno udruže-nje v hotelu Bristol Amundsenu in njegovim tovarišem na čast banket. Vojni minister Wefring je imel slavnostni govor, v katerem je omenjal velike Amundsenove zasluge za znanost. Banketa su se udeležili poleg norveških dostojanstvenikov tudi poslaniki tujih držav. V petek je praznoval Amundsen 541etnico rojstva, ob tej priliki se je vr- šila v stari trdnjavi Osla velika ljudska svečanost, na kateri je govoril Fritjof Nansen. Pred odhodom iz Bergena je imel Amundsen tam še predavanje o svoji rkspediciji na severni tečaj. Predavanje je poslušalo po radiju prebivalstvo cele Norveške. Vsi Amundsenovi spremljevalci se vračajo k svojim prvotnim poklicem. Rüser Larsen in Wisting, ki sta zdaj kapitana, sta se vrnila v vojaško blužbo, poročnik Horgen je sprejel mesto krmarja na ladji >Bergenfjord^, meteorolog Malmgren postane profesor na univerzi v Upsali, urednik Ramm se vrača v redakcijo lista >Tidens Tegu<, Amundsen odide v svoje novo poletno bivališče v Kullebundu, poročnik Om-dal se vrača v vojaško službo. Knjisa o letošnji polarni ekspediciji izide v avgustu. Vsi udeleženci ekspedicije so prispevali za to knjigo članke, v katerih opisujejo muke, ki so jih pretrpeli v strašnem mrazu in brez spanja nad ledenimi pustinjami. Ko se je blilal zrakoplov »Norge< Aliaski. so zaceli vsi Amundsenovi spremljevalci halucinirati. Zdelo se jim je, da vidijo globoko doli pod seboj vlake in ladje. Samo Rüser Larsen je ohranil mirno kri. O Byrdu so govorili vsi zelo spoštljivo, in Amundsen, ki je priznal, da ga je spretni Američan prehitel, je izjavil novinarjem, da je Byrd prebrisan dečko • Iz življenja Darja Borisa Bivši bolgarski polkovnik Stojanov, ki je odšel po prevratu v pregnanstvo s kraljem Ferdinandom, se je sestal v Milanu s kraljem Borisom. Sprejel je novinarje in jim med drugim izjavil, da potuje bolgarski kralj iz Italije in Švice še na Dunaj, .da se spravi s svojim očetom, bivšim bolgarskim kraljem Ferdinandom. Ta sestanek se bo vršil na izrecno očetovo. željo. Ni izključeno, da si poišče kralj Boris na potovanju po inozemstvu tudi življenjsko družico. O življenju kralja Borisa je poročal polkovnik Stojanov par zanimivih epizod. Ko se je; njegov oče v drugič poročil, se je mladi princ oddaljil v samoto. Ko mu je umrla mati, ga je poklicala na smrtni postelji k sebi in mu dejala: *Ti boš nekoč kralj, priseži mi, da nikoli ne podpišeš smrtne obsodbe in da ne boš nikoli na smrt obsojal!« Mladi princ je prisegel, pozneje pa postal kralj. Kljub strahovitim zločinom je dosledno odklanjal smrtne obsodbe. Radi tega so se pričeli množiti atentati proti njegovi osebi. Prejšnje leto se je dogodil strašen zločin v katedrali Sv. Nedelje. Vojno sodišče je atentatorje obsodilo na smrt. Kralj je postal bled, tresel se je na celem telesu. Ministrski predsednik je opozarjal kralja, da mora podpisati smrtne obsodbe, ako noče vsega izgubiti. Kralj je vzel peresaik. dvignil tresočo roko in podpisal ukaz brez besedice. S težkimi koraki je zapustil sobano ter stopil k svojim sestram, ki so molile v sosedni sobi. Kra!j je objel svoje sestre in se bridko razjokal. Mobilizacija socijalistične internacijonaie Socijalistična internacijonala, ki je napovedala na svojem predvojnem kongresu v Švici iz ust nemških delegatov vojno vojni, hoče zdaj sama nrilitarizi-rati svoje člane in ustanoviti posebne bojne organizacije socijalističnega delavstva. Vse te priprave se vrše pod firmo proletarske obrambe proti fašizmu. Povodom letošnjega kongresa socijalističnega »Schutzbunda-" na Dunaju se je vršil tudi sestanek protifašistov-skih obrambnih zvez. Tega sestanka so se udeležili poleg zastopnikov drugih držav tudi češki in nemški socialdemokrati iz CSR. Na kongresu je bilo sklenjeno, da se ustanovi v svrho obrambe proti fašizmu posebna komisija s sedežem na Dunaju. Ta sralna komisija bo nekak generalni štab, ki bo vodil organizacijo delavskih bojni odredov v raznih državah. Za predsednika komisije ie bil izvoljen bivši avstrijski socialistični vojni minister Julius Deutsch. Vpliv socijalne demokracije je zadnja leta v vseh državah zelo padel. Ta poraz hočejo sccijalisti nadomestiti z oboroženimi organizacijami, ki bi podpirale socijal i stično vlado manjšine. V referatih na dunajskem kongresu se je govorilo o agresivnih in napadalnih organizacijah, kakor o obrambi preti fašizmu. Organ nemških socialdemokra- tov v CSR odkrito priznava, da je zgodovinska naloga nemških jn čeških so-cijalistov ustanoviti rdečo obrambo iu militarizirati proletarijat. Poplave v Bolgariji Vremenske katastrofe so nadele tudi Bolgarijo. V petek popoldne se je utrgal nad Sofijo oblak in vlila se je strahovita ploha, ki ie trajala celo uro. Med nalivom je padala tudi debela toča. Mnoge ulice so bile poplavljene, ker voda ni mogla odtekati. Voda je segaia ponekod do kolena. Najhuje je bil prizadet mestni okraj Konjovica. ki leži precej nizko. Tu se je vodovodni kanal porušil in voda je zalila ves okraj. Voda je vdrla v hiše, odnesla pohištvo in zalila vse prostore. Človeških žrtev k sreči ni bilo, pač pa je utonilo mnogo živali. Proti večeru je začela voda padati. V soboto je bil promet po ulicah zopet obnovljen. Katastrofalna povoden] je zacera bolgarsko vas Nadeždo. Potok Suho-dol, ki teče mimo te vasi, se je spremenil po tem nalivu v reko, ki je zalila vso vas. Tri hiše so se podrle, 50 hiš je voda težko poškodovala. Pohištvo* je bilo popolnoma uničeno. Tudi v Kju-stendilu in okolici je napravila poplava mnogo škode. Narasle vode so porušile železniški nasip na progi Sofija — Kju-stendil, tako da je promet do nedelje ustavljen. Najbolj je bila poškodovana proga Sofija — Varna pri vasi Nadežda. X Spomin na nemško inflacijo. V Bo* stonu je nedavno gorela neka privatna hiši. Ker so se raznesle vesti, da se nahaja v poslopju depo nemških mark v večmiiijonski vrednosti, so öesilei s plinovimi maskami in riskiranjem lastnega življenja vdrli v go« reče poslopje, da rešijo zaklad. To se jim je res posrečilo, a ko so «rzakl-id^ pregledali., so sicer našli za 5 milijonov nemških mar'., a st.irih. papirnatih, ki so danes vredne ko* maj ]3r ptenigcv. X Wiisonov spomenik v Pragi je skic* nii prstariti praski občinski svet. Spomenik bo stal v paiku pred Vilsonov'm kolodvo* rorij. Javna zahvala. Dne 9. julija 1926 mi je požar uničil 2 lf% vagonsko zalogo oglja, katero sem zavat oval pri jugosiov, zavarovalni banki Siaviji v Ljubljani. Ker nisem olačal orvoletne zavarovalnine, nisem imel prav nobene pravice do odškodnine. Kljub temu mi je jugosiov. zavarov. banka Slavij a prostovoljno dala T>in 6150 izredne nagrade, za katero se ji srčno zahvaljujem in jo vsakomur priporočam. NA RAKOVNIKU, Ič. julija 7926. '^1 \ .4 loj s Gregorčič znamk. «Tribuns», Dia« mant», «Favor», .ati samo oni, koji su po zakonu ovlašteni da uglavjuju ugovore i nisu u vreme licitacije dužnici državnog erara Kraljevine S. H. S . nadalje koji nisu zbog kršenja ugovora ili iz kojeg d;ug0£ razloga izključeni od erarskih poduzeča i nisu u sporu sa držav n m erarom. Vadij za učestvovanie kod licitacije znaša 3C0O.0OO (tri miljuna dinara) u gotov om novcu. Prifnaju se samo pismene ponudbe, koje glase na zakupninu objekata i na kupnju drveta iz svih samskih područja navedenih pod tačkom 2., koje moraju prispeti iViinistarstvu Suma i Rudnika u Bto^radu do 15. septembra 1916. gcd. do 10 sati pre podae. Ne6f se uvaZiti poiude. koje docnije stignu, zatim telegrafske ponude, naknadne ponude i očito^anja. Zakupni i eksplcatecioni ugovor tra.ače 30 godina. Ponuditi treba: ad 1. Godišnju zekupninu u zlatnim di na.., n 3 ad 2. Šumsku teksu u šumi na panju u zlatnim dinarima: a) po jeducm kubiku četiniastog lehničnog drveta, b) • • „ bukovog tehničnog djveta, c) i » . plememtog tehničnog drveta (jasen, javor, brest), d) » » * iavorovog i jeseno-og šarenog drveta, 5461 a t) „ \ proslomom metru listnatih o&revnih drva. Avansi na kupovninu i na prinose za pošum javanje kao što i sve svote keje rai.ult raju iz obračuna nadalje obre bi na zakupninu nlačače se u dinarima na bazi tečaja, kojega če dinar imat na dan dospjelosu plačanja prema tečaju na Beogradskoj Berzi ednosno pod uvietima, koji su napose navedeni u uslovima ugovora. Punuda ima da zadrži: a) ime i prezime zatira zanimanje i boraviške nudioce te njegov svojeručni potpis i učitovanje, da je sa- mostalan tli kada nudi koja firma, njezino ime i njezm poipun potpis prema upisu u ugovačakom registru i mjesto, gde joj je sedište. b) očitovanje, da je nudioc pos/ema upucen, odnosno da poznaje vse uslove i da im se bezuslovno podvrgava. Svaka ponuda mora biti taksirana sa 100 (sto) dinara. Ofertalna licitacija izvrš če se na csnovi čl. 90, 91, 92 i 93 zakona o Državnom Računovodstvu. Vadij če se nudiocu, koji je postao dostaJcem uračunati u kauc:ju koju treba da dadne prema uslovima zakupnog i eksploatacionog ugovora odnosno če mu se vratitl čim dokaže, da je kauciju poiožio v vrednostnim har-tijama, koji se primaju pri sklapanju ugovora s državom. a ostalima če se vadij vratiti na njihov trošak i pogibelj čim bodn rešen? ponude što su stiele. Ministarstvo Šuma i Rudnika ne prima nlkakovu obavezu o ukamačivanju vadija koje če nudiocl položiti kod Narodne Banke. Ponude valja dobro zapečatiti, a da s- preči otvaranje pre vremena valja na njih spol ja staviti razpis: „Ofertai mm nakup ilpada I za kupnju drveta" sa adresom MinistarsUa Suma i Rudnika u Beogradu. . Obaveštenja se na zahtevo dam koliko je to dopušteno kod Odelenja za Bosnu i Hercegovinu Generalne Direkcije Soma u Beogradu. Temo se mogu počam od 15. jula ove godine kupiM podpuni uslovi licitacije i uslovi ugovora s kupa sa spiskom o zakupnim predmetima po cem od 500 (petstotina) d.nara po komadu Reflektantbna je aozvoljeno, da pte licitacije rszgledaju predmete zakupa i šumska područja uz legitimacije, koje izdaje Ministarstvo Suma i Rudnika. Ministar Suma i Rudnika or držuio si izrekom pravo, da po svpm ras ud en ju bez obzira na to, kolika je koja ponuda za kupnju i za zakup, slobodno bira izmetu prispelih ponuda ili da sve ponude odbaci a da ne spominje razloge, Ministar Suma i Rudnika dr. Nik. Nikfč s. r. i^iejjiie; Josig Zunanči£. — £a «Narodno tiskamo*: Fran Jezerlek. — Za inseratni del lista: Anica Franke. Vsi v Ljubljani.